Štev. 13. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 28. marca 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obtlnska uprava". Izhaja vsako sredo ob S. uri zjutraj. — Cena nn |« 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Poaatneene številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredniltvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu ..Domoljuba",. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 1 Blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem naročnikom uredništvo in upravnišivo \ Domoljuba. .........■ nmmm» Poslanci iz Slovenije. Dno 20. t. m. je glavna volivna komisija za Kranjsko končala svoje delo. Ugotovil« je sledeče: Volilo jc 72.227 volivcev. Dobile so Slovenska ljudska stranka 48.497 glasov Samostojna 6.470 Narodna ljudska (Šusteraič) 743 Narodno scciltlnn 1.259 Demokrati 5.981 -Socialistična (Pcric-Makuc) 5.708 Radikali 2.126 Socialisti (Bernot) 1.443 Količnik znaša 6.566. Od SLS so izvoljeni: 1. Dr. Anton Korošec. 2. prof. Anton S u š n i k, 0. dr. Franc K u 1 o v e c, 4. Ivan Stanovnik, 5. Jože Gostinčar, 0. Janez B r o d a r, 7. Ivan štrein, 8. Franc K r e m ž a r , 9. Kurel Škulj. Od SKS je izvoljen: . Ivan Pucelj. V Ljubljani jo izvol jen: Josip Reisner. V VOLIVNEM OKROŽJI! MARI 1101? ~ CELJE SO IZVOLJENI: Dr. Anion Korošec, nosilce listo. Franc Žcbot (Maribor levi breg z iS283 glasovi.). Dr. Josip Ilolinjcc (Konjice—Ljutomer s 6371 glasovi). Davorin K r a n j e (Celje s 6056 glasovi). Vlado Pušenjak (Mozirje s 5983 glasovi). Ivan Ve sen j a k (Ptuj s 5175 glasovi). Štefan F a I o ž Maribor desni breg s 4173 glasovi). Jakob Vrečko (Šmarje s 4104 glasovi). Jožef Ivlekl (Dol. Lendava s 3648 glasovi). Geza Šiftar (Murska Sobota z 2944 glasovi). Andrej Bed janič Ormož z 2663 glasovi). Jurij K u g o v n i k (Prevalje-Lasko z 2222 galsovi). Od Kadlčevcev sta izvoljena: Stjepan Radio in Štefan Č i ž m c -š i j a. Izvoljeni kandidat nemške stranke je Franc S c h a u e r, urednik sCillier Zei-tunge. Ker je dr. Korošec dvakrat izvoljen, bo po sklepu izvršilnega odbora SLS svoj mandat na Kranjskem odložil in prid« na njegovo mesto poslanec N e nt a-n i č. Zahvala volivcem, Slovenski narod jc z volitvijo dne 18. marca nedvomno pokazal, da lioče samo politiko, ki mu pribori v mejah to države samostojnost in neodvisnost. Odklonil jo vse stranke, v katerih ni Videl jamstva, da mu omogočijo njegovo avtonomno življenje. Katastrofalno, liki mogočna povo-denj jo izbrisala narodova nevolja in nezadovoljnost s površine zemlje one stranke, ki liiso hotele razumeti slovenske duše. Belgradu je slovenski narod naznanil dne 18. marca'svojo neupogljivo voljo, da noče nič vedeti o vsiljenem centralizmu, o njegovi koruptni upravi, o njegovem nerazumevanju slovenski I i potreb, o njegovi nesposobnosti in počasnosti. Slovenski narod hoče za bodoče sam s seboj upravljati. Slovenski narod je i/rekel dne 18. marca tudi obsodbo nad režimom, ki ni imel smisla ne za kmeta ne za obrtnika no za delavca, ki niti za svoje nameščence ni skrbel, da uteši njih vsakdanje potrebe. Odločen jo bil nastop slovenskoga naroda dne 18. marca. Tako govori narod, ki je kruto prevaran v svojih nadah, užaljen v svoji časti in voljan priboriti si boljša dni in naj velja, kar hoče. Izvoljena delegacija Slovenske Ljudske Stranke, kateri jo slovenski, narod za bodoče poveril zastopstvo svojih interesov, je ponosna na izraženo zaupanje in polna: zahvale. Storila bo vse, da svojo zahvalo izkaže tudi z dejanji. Bog živi slovenski narod! Za natodne poslance SLS! Dr. Anton Korošec, načelnik; SliS. Srbi na razpotju. Izid volitev jo . Belgradu jasno Kol; še nikdar povedal, kaj hočejo Slovenci in" Hrvatje. Dosedaj se je PaSič izgovarjal, da so zahteve po samostojnosti Sloveni-' je oz. Hrvatske samo želja nekaterih »protidržnvnih« .strankarskih voditeljev:, < Volitve so pa pokazale, d«/a temi voditelji stoje vsi Slovenci oziroma Hrvatje..' Slovenci in Hrvatje hočemo s Srbi samo tisto skupnost, ki je za enotnost države neobhodno potrebna — v vsem drugem pa hočemo biti docela neodvisni od Belgradu in velesrbskih krvopijev. Slovenski in hrvatski narod sta pri volitvah to dovolj jasno povedala in ce tudi to pot Srbi ne bodo slišali, bodo Slovenci in Hrvatje pri prihodnjih volitvah še jasneje povedali, kaj hočejo. Srbi sedaj stoje na razpotju. Če hočejo ubrati pot poštenega sporazuma ter dati Slovencem, kav zahtevajo, to je avtonomijo in enakopravnost potom' je stvar rešena. V teh štirih letih je poseb* no v Sloveniji velesrbšlca belgrajska uprava v gospodarskem oziruvsem stanovom napravila tako ogromno škodo, da" bo treba deset- in desetletnega vztrajnega in požrtvovalnega dela, da so ta škoda popravi in Slovenija v gospodarskem in kulturnem o/.iru zopet spravi na zeleno vejico, Danes pa Slovencem niti do i« dela ne puste in dalje izžemajo Slovenijo prav na turški način. Če pa hočejo Srbi ubrati drugo pot in še dalje stati na stališču, da sta Slovenija in Hrvatska samo dve srbski koloniji, ki imata edino pravico sobe v korist Belgrada do nagega sleči in se do mrtvega izstradati, potem so bo seveda .boj nadaljeval. Svoje življenje ima vsakdo pravico in dolžnost braniti, cel narod pa še prav posebno. Kaj pravijo Srbi? Pravzaprav Srbi nič ne pravijo, ker nimajo nobene besede. Vprašati moramo, kaj pravi radikalna stranka, ki danes predstavlja Srbe. Radikalci nič nc prikrivajo dejstva, da sta Slovenija in Hrvatska odločno povedali Belgradu, da nočeta velesrbske nadvlade. Kaj bodo sedaj ukrenili, si pa še sami niso na jasnem. Za Srbe, ki hočejo za vsako ceno ohraniti nadvlado v državi, bi bila najlažja rešitev, če bi se radikali zopet združili z demokrati in tako tvorili večino, ki znaša sedaj 157 poslancev. Demokrati in radikali skupaj pa bi imeli 159 poslancev in če bi se jim pridružili srbski muslimani s svojimi 14 mandati, bi imeli 173 mož — za balkansko vladanje dovolj poslancev. Toda na to zvezo zaenkrat ne mislijo niti radikali niti demokrati. Zlasti demokrati se boje te zveze, ker jim je Pašič visoko zrastel čez glavo in bi v vladi nosili odgovornost odločeval bi pa Pašič. Druga težkoča pa je v tem, da ima mod demokratskimi poslanci večino Davido-vič, ki je hud sovražnik radikalov in je svoj čas zelo pritiskal na izpranem bo vidovdanske ustave. Zato prave centralistične večino v državnem zboru sploh ne bo mogoče skupaj spraviti, razen če ostane Radie zopet doma. Zato mislijo radikali na dvoje: pogajanje — ali pa diktatura. Oboje pa je nevarna reč za velesrbsko nadvlado. Pogajati se bo treba z Radičem in dr. Korošcem. Te dva pa v svojih zahtevah ne bosta odnehala. Pogajanja bi morala voditi ali do avtonomije, česar pa Srbi ravno nočejo — ali pa bi se razbila, kar bi pa Srbom stališče le otežkočilo. Bolj zagrizeni velesrbski krogi pa so mnenja da je treba z batino na otroke, ki ne ubogajo. Slovenijo in Hrvatsko so Srbi v vojski osvojili, zato nimata drugih pravic kot plačevati vojno odškodnino v obliki ogromnih davkov. Če so nočeta podati zlepa, naj govori bajonet — vojaška diktatura. Državni zbor je nepotreben, Belgrad lahko komandira in mora komandirati brez njega. Nič ne dvomimo, da bi Pašič tudi to poskusil, če se ne bi bal — inozemstva. On ve, da bi take notranje-politično razmero napravile v iznozemstvu najslabši vtis in to bi se v gospodarskem življenju tako silno poznalo, da bi prišlo do katastrofe. Ve pa tudi, da sc z bajonetom da sicer marsikaj narediti, samo sedeti na njem ni mogoče. Kaj torej sedaj 1 Pašič bo čakal, kaj bosta sklenila Radič na eni strani in dr, Korošec na 21 drugi. Gotovo pa je, da bo poskusil vse, tla obdrži centralizem pri življenju. Kaj pravi dr. Korošec. Dr. Korošec je napisal v i Slovencu« članek, kjer med drugim pravi sledeče: Volitve so torej jasno očrtale dva tabora; tu proti centralizmu — tam za centralizem. Nedvomno je, da Slovenci, Bu-njevci in Hrvati ne bodo zapustili svojega stališča, ker ga ne smejo in ga ne morejo. Izdali bi s tem svoje slovenstvo in svoje hrvatstvo. Ako se Srbi odpovejo centralizmu, se odpovejo s tem samo svoji velesrbski ideji, ki je sama po sebi protivna lojalnemu ujedinjenju treh bratov v mejah ene države. Srbi ne izdajo srbstva, ako se odrečejo velesrbski nadvladi in se postavijo kot ravnopraven element ob stran i Slovencev in Hrvatov. Ali krenemo torej sedaj na pot notranje konsolidacije ali ne, je odvisno samo od Srbov. Ako se to ne zgodi, nas Slovencev in Hrvatov ne zadene nobena krivda. Štiri leta ujedinjenja so pokazala, da Srbi no znajo upravljati veliko državo, kakor je naša. To nam morajo tudi pošteni centralisti odkrito priznati. Zato so Srbi tudi iz tega razloga dolžni, da iz težkega položaja iščejo izhoda, ako nočejo upropa-stiti države. S svojo upravno nesposob- ! nostjo odrivajo vsak dan bolj Slovence in Hrvate od sebe. Samo iz tega se more razlagati žalostno dejstvo, da se tembolj od-tujujemo, čimdalje smo skupaj. Srbi s svojim trdoglavim Centralističnim stališčem samo ubijajo naše edinstvo. Upanje, da sc počasi navadimo srbske uprave, je popolnoma zaman. Slaba uprava ne uspava, ampak je silen pogon, da se Slo- j venci in Hrvati vedno bolj zavedamo svoje narodne individualnosti. Nihče tudi nima upanja, da se tekom bodočega časa cen- i tralna uprava, lcojo izvrševalci so skoro izključno Srbi, popravi. Zdi se nam, da ni za to tudi dovolj dobre volje. Sicer si no moremo razlagati obžalovanja vrednega izreka dveh državnikov, dr. Vesniča in dr. Markoviča. Prvi je bunjevskim poslancem, ko so zahtevali odpravo nekaterih velikih upravnih pregreškov, razljučen odgovoril, da se naj vrnejo pod Mažarsko, ako niso zadovoljni, a dr. Markovič je slovenskim gospodarskim krogom povodom predpriprav za pregovore z Avstrijo ozlovoljen svetoval vrnitev v avstrijsko državo. Taki izreki zares ne kažejo mnogo državniške uvidevnosti in modrosti, Se manj pa dobre volje. Sedanje volitve so ustavno krizo privedle do viška. Na eni strani stojimo Slovenci in Hrvati z zahtevo, da živimo kot svobodni bratje skupaj, na drugi strani stoje Srbi, ki nas oklepajo z verigami centralizma ter nam nočejo dovoliti svobodnega diha. Torej dva strogo ločena tabora! Žalostno je zato, ako sicer ugledni minister Trif kovic — če so časniška poročila resnična — lahkomiselno ob izidu volitev vzklika: »Situacija je lepa in čista! Če pride Radič, znači to, da nas bo 170, ki smo za ustavo.« Take šale v času, ko vse pričakuje od največje srbske stranke, da bo razumela resen položaj, niso na mestu. Po- ložaj je danes bolj kritičen kakor kdaj poprej. Ustavna kriza je na višku, in ^ njo bi še samo lahko prišla državna kriza česar nas Bog varuj. Končno se obrača dr. Korošec na kralja, naj upošteva izid volitev. Kaj pravi Radič? Radič je v zagrebških >Novostih< pri. občil dal jši razgovor, v katerem svetuje Srbom, naj se sporazumejo s Hrvati in Slo-venci. Hrvatje da so pripravljeni za spora-zum, toda treba jim je dati, kar zahtevajo. Če pa do sporazuma ne pride, tedaj se bo boj z nezmanjšano silo nadaljeval in začelo se bo z agitacijo v inozemstvu. V nedeljo 25. marca so imeli poslanci Radičeve stranke svoje zborovanje v Zagrebu. V sklepih se povdarja toie: 1. (,'a se meje države Srbov, Hrvatov in Slovencev pripeznavajo, ker bi vsako, zlasti nasilno popravljanje teh meja lahko povzročilo evropsko vojno. 2. da se je država Narodnega veča, ki je bila ustanovljena leta 1918 na ozemlju bivše Avstroogrske, svobodno združila s Srbijo in zato to ozemlio tudi danes zahteva neodvisnost — sev. tla v okviru skupne države SHS. 3. da so Hrvatje za pameten sporazum s Srbi. 4. da se bodo končni sklepi objavili šele, ko bodo zaključeni pregovori z dr. Korošcem in dr. Spahom v s vrh o skupnega nastopa. Te izjave so napravile v Belgradu najboljši vtis — in sedaj imajo ključ rešitve v rokah samo Srbi. Roka iim je ponudena — če hočejo, bo prav zanje, za nas in državo, če nočejo, bo šel boj naprej, dokler ne izbojujemo, kar nam gre. Slovensko ljudstvo niti za Vas no Y)o odrekalo. DOMA. Volivni boj je prenehal. Kakšen je izid, smo že v zadnji številki ugotovili. l>a-ko se bo sedaj razvil notranjepolitični položaj, se še ne ve, ker dvomimo, čc so velesrbski veri/.niki razumeli slovensko-hrvat-sko brco, ki so jo dobili, če se bo pokazalo, da je niso, bodo dobili na jesen še eno, pa krepkejšo. Zanimivo pa je, da se talijanski listi vesele, da je Pašič dobil toliko mandatov. Upajo namreč, da bodo radikali še naprej kakor dosedaj prodajali slovensko-hrvatske interese Italijanom, kot so to naredili v Ra-palu in St. Margheriti. V Opatiji se bije sedaj boj med Jugoslovani in Italijani za pristanišči Baroš in Delta na Sušaku. Stvar je ta-le. Italijani so glasom st. margheritske pogodbe izpraznili tretjo cono v Dalmaciji in mesto Sušak. Nočejo pa se umakniti iz pristanišč Baroš in Delta, češ, da pripadata Reki, ki je sedaj samostojna država. Zakaj Italijani dobro vedo, da bo Reka morala živeti samo od milosti Jugoslavije — če bo le-ta del svojega preko-morskega uvoza in izvoza vr«ila preko reških pristanišč. Zato je treba Jugoslaviji' vzeti vsa pristanišča na severu, tako da bo prisiljena posluževati se Reke. Ce pa Jugoslavija dobi Delto in Baroš, do Reka zapuščena in bo obubožala. V Opatiji sta sešli obe komisiji: jugoslovanska in italijanska, ki se pogajata. Jugoslovanski načeljuje Slovenec dr. Rybaf _ zato se ta ne ukloni italijanski zahtevi, ki hoče pod obliko nekakega mešanega pristaniškega konzorcija priključiti Baroš in Delto Reki. Ko bi vodil kak velesrbski politik ta pogajanja, bi stvar že davno bila pri šampanjcu zaključena v škodo Slovencev in Hrvatov. Italijani so raditega zelo presenečeni, ker od Jugoslovanov niso bili vaje-ni takega odpora. V Nišu so se konference z Bolgari radi macedonskih komitašev zaključile. Dosegel se je popoln sporazum, ki pa seveda komi-tašom ne bo zabranil ropati po Macedoniji in požigati vasi, dokler bo v Belgradu sedela tako nesposobna vlada kot jo velesrb-ska. DRUGOD. V Porurju še ni miru. Francozi ne odnehajo, Nemci pa se ne podajo. Do kakšnih pogajanj še ni došlo, ker so si francoska in nemška mnenja predaleč narazen. Nemci hočejo, da se najprvo izprazni Porurje, potem pa da so pripravljeni pogajati se, Francozi pa se celo bavijo z načrtom, kako Po-renje sploh odtrgati od Nemčije ter ustvariti novo, od Nemčije neodvisno državo, ki bi bila nekakšen obrambni zid Francije proti morebitnim nemškim napadom. Nemci seveda o tem niti slišati ne marajo. Drugo državo se no vtikajo dosti v to Irancosko-nemško vojsko, ker se še ne vo, kdo bo zmagovalec. V Nemčiji so odkrili veliko monarhi-stično-nacionalno zaroto. Zarotniki so hoteli korakati v Berlin in se tamkaj po vzorcu italijanskih fašistov polastiti vlade. Za vojaškega poveljnika je bil določen general Ludcndorf. Zarota pa je bila predčasno odkrita in vlada je ukrenila ostro proti-naredbe. Turčija ni podpisala miru v Lozani in stavi sedaj nove precej korenite in daleko-Bežne zahteve. Ce ji zavezniki ugodijo, bo Turčija povsem svobodna država, ki bo imela prvo in odločilno besedo v svoji gospodarski politiki, česar se pa ravno Angleži in Francozi najbolj boje. Zakaj v turškem ozemlju leža še množica neizčrpanih naravnih bogastev in ta dišijo angleškim in francoskim kapitalistom. — Baje se po Veliki noči zopet otvori orientska konferenca, kjer zopet začno z abecedo turških vprašanj. Povsod gre državam samo za denar, za ljudi se ne brigajo še manj za njihove pravice. v V Rusiji so komunisti začeli preganjati krščanstvo prav po vzorcu prvih časov krščanstva. Zapirajo duhovnike, zatvarjajo cerkve, odpuščajo iz državnih služb, kdorkoli ima le sled krščanstva na sebi, med mladino po načrtu širijo brezboštvo. O Božiču so priredili »rdeči božič«, to je razne prireditve, v katerih so smešili krščanstvo, sedaj bodo napravili po istem vzorcu »rde-5e velikenoči«. Preganjanje je tako silno, da so se začele za stvar zanimati celo tuj« države, ki sicer za take reči nimajo kaj smisla. Kakor se vidi, bo morala Rusija izpiti kelih trpljenja do dna. Najnovejša poročila prinašajo vest, da je boljševiška vlada obsodila na smrt sivolasega katoliškega škofa Cieplaka in pre-lata Wutkiewicza, 13 katoliških duhovnikov pa na tri- do desetletno ječo, ker so se branili izročiti imetje katoliških cerkva državi. Ta obsodba je po vsej Evropi zbudila splošno zgražanje. Vse vlade in Vatikan so na delu, da preprečijo to zverinstvo komunistične vlade v Moskvi. To nasilje je tem grše, ker je ravno katoliška Cerkev rešila desettisočem stradajočih podanikov ruske države življenje. V Italiji vlada z železno roko Mussolini. Toda vedno bolj se proti njemu pojavlja od- Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 20. marc. 23.marc 26. marc Denar K v K v K v amerlSki dolarji (eden) 382 — 380 — 376 — avstrijske krone (sto)---—54-- češkoslov. krone (ena)-- angleški funti (eden) 1800 — francoski franki (eden)-- Italijansko lire (ena) — — bolgarski levi (eden) — — carsk'. rublji (sto) -- nemške marke (sto)-- rumunski leji (eden) — — švicarski franki (eden) 72 40 poljsko marke (sto)-- mažerska krono (sto)-- 7 60 — — g Zamena tisočdinareklh bankovcev. Belgraj- skl listi poročajo, da bodo v začetku aprila vzeti iz prometa tisočdinarski bankovci in nadomeščeni i novimi. CENE. g Vinski trg. Izvoz vina miruje skoro popolnoma. Pogodba s češkoslovaško je dotlej «o neizpolnjena. Cene v Dalmaciji so malo bolj trdue V3led večje trgovine z Inozemstvom. Tudi v Vršcu ni nobene izpremembe. Kar so tiče trgatve v preteklem letu, se more z ozirom na Bedanje ie zrelo vino reči, da je glede kakovosti izpadlo boljše, kakor se je pričakovalo. Cene so: kmečka hrvatska vina z ozirom na kakovost 2 do 8 Din, vina iz Vršca 1.50 do 1.75 Din, bačka vina 2.50 do 8 Din za liter. Dalmatinska bela in črna vina 82.50 do 85 K po hek-tolitrskt stopnji, postavljeno v Baker. Trgovina z vinom tudi v sosednjih državah Bkoro popolnoma miruje. g Trgovina a jajci in perutnino. Na inozemskih trgih so cene jajcem z ozirom na bližnje pra»-nike stalne. Italija se je z ozirom na pokritje svojih velikonočnih potrebščin pojavila tudi pri nas kot kupec. Nnše domače cene »o od 1.25 do 1.50 Din. Splošna sodba je, da bodo po velikonočnih praznikih tudi na zunanjih trgih (Švica ln Anglija) padle cena jajcem. — V Sloveniji je cena jajcem 1.25 do 1.50 Din, v Bački 1.10 Din, v Bosni 95 par za komad. — V Nemčiji stanejo jajca komad 280 do 810 mark. — V Curihu (Švica) stane 1440 slovenskih jajc 145 Ivicarskih frankov, bačklh 125 do 188, ba-natskih 130 do 132, bosenskih 118 do 120, bolgarskih 135 do 140 Švicarskih frankov. — Na Francoskem plačajo 1000 komadov Jugoslovanskih iajo, postavljenih v Pariz, 820 do 870 francoskih frankov. — V Sloveniji so cene puranom 100 do 150 Din, kokošim 40 do 50 Din. — Na belgrajskem domačem trgu stane 1 jajce 1.0«! Din, par piičet 00 do 80 Din, por, sicer natihoma, toda vztrajno in previdno. S pomočjo svoje fašistovske armade se bo brez dvoma še precej časa obdržal na površju, toda stalno se v Italiji ne bo dalo vladati s pestjo. Anglijo skrbi, ker ima Francija osemkrat močnejše zračno brodovje kot Anglija. Angleži pravijo, da to pomeni nevarnost za Anglijo in zahtevajo, da se zračno brodovje znatno pomnoži. Pranje je težko P ASE I A delo; olajšaj si |nfll/g*gaI| ga in uporabljaj (|Hfa| BIH milo z znamko: yii&8&dUll petelini ln kokoši 40 do 00 Din za komad, gosi par 180 do 220 Din. — V Italiji stane par piščet 7.50 do 8 lir, stare kokoši kg 8 do 8.50 lir, piščeta kg 10.50 do 11 lir, race kg 7.50 do 8 lir. g Cene iitu. Zagreb 24. marca. Pšenica 76 do 77 kg 450 do 460 Din; rumena koruza nova 100 kg 257.50 do 280 Din; rž 72 do 74 kg 350 do 887.50 Din; ječmen za pivovarne 887.50 do 362.50 Din; za krmo 225 Din; drobni otrobi 170 do 190 Din; debeli 170 do 190 Din. g Cene kožam in usnja. Cene surovim kožam so sledeče: Težke goveje 18 do 20 Din, srednje 15 do 16 Din, lahke 18 do 14 Din; telečje kože 28 do 27 Din za kg. V Sloveniji stanejo težke goveje kože 17.50 d ol8 Din, lahke 15 do 17.50 Din, telečje 17.50 do 18 Din kg. — Cene usnju: Vache krupni 105 do 115 Din, vache polovico 70 do 73i Din, lažje 60 do 65 Din, vratovi 45 do 50 Din za kg( črni kravji boks 20 do 22 Din, črni telečji boks 24 do 28 Din, barvani telečji boks 87 do 88 Din za angleško stopo. g Cene raznim predmetom na Češkoslovaškem so padle od januarja 1922 pa do januarja 1923 poljskim pridelkom za 43 odstotkov, manufaktura z« 45 odstotkov, usnju za 41 odstotkov, premogu ia kovinam za 38 odstotkov. Tako na Češkoslovaškem. Pri nas pa še vedno rastejo cene kot gobe po dežju. g Položaj na Češkoslovaškem hmeljskem trgu« Iz Žatoa poročajo: Cene so zadnje dni nekolika poskočile. Pridelek iz leta 1922 srednje kakovosti se je tržil med 600 do 630 K« za 50 kg (okoli 140 do 150 naših kron za 1 kg). Posamezno so dose-zale cene tudi 650 K8 za 50 kg. Tudi po pridelku iz leta 1921. je oživelo povpraševanje. Tržil se je star hmelj po 400 do 450 Kč za 50 kg. Po podati kih državnega statističnega urara v Pragi znašal pridelek hmelja v Češkoslovaški leta 1922. 112 tisoč starih centov (po 50 kg), izvoz od 1. septembra 1922 do konca januarja 1928 je znašal 70tiso5 starih centov. Domača potreba hmelja v Češkoslovaški se ceni na 80 tisoč starih centov. ŽIVINA. g Živinski trg. Povprečne cene živini v Sloveniji so sledeče: Konji par belgijskih 5 let starih 30 tisoč Din, srednji konji par 12 tisoč 500 do 17 tisoč 500 Din, voli par, (težki 881) kg) 7500 Din. Sicer so pa cena za kg žive teže: Voli II. vrste po 10.50 do 11..50 Din, III. vrste 7 do 8 Din, krave II. v. 9 do 10.75 Din, III. vrste 6.50 do 7.50 Din, svinje I. vrste 25 do 26.75 Din, II. vrsto 20.75 do 24.50 Din, III. vrste 18.50 do 20.50 Din. Seno od 175 do 225 Din meterski stot. Na Hrvaškem se razvija živahna kupčii Ja. Glavni kupci so laški trgovci, ki posebno radi kupujejo mlade, visoke konje. Tudi po konjih za klanje je precej povpraševanje. Goveje živine je veliko na trgu ali je večinoma slabo blago. Največ kupujejo vole 18 60 19 80 r za izvoz. Povpraševanje po svinjah je veliko in je tudi trgovina zelo živahna. Cene so v zadnjih dnevih sledeče: Lep jahalni lipniški konj 15 tisoč Din, konji srednje močni 8.700 do 10 tisoč tudi 12 tisoč Din za komad. Konji bolj slabi, ozki, 6250 do 7000 Din za komad. Konji za klanje, suhi 1.5 do 2.5 Din, debelejši 3 do 5 Din za kg žive teže. _ Triletni junci, srednje vrste 12 tisoč Din par. Prvovrstni voli za izvoz 12.50 do 10 D., srednje vrste voli 10 do 12.50 Din, najslabše vrste voli 7.25 do 9 Din kg žive teže. Bo-senski voli 7.50 do 12 Din, biki 13 do 13.50 za kg žive teže. — Krave za klanje 6 do 7.o0 Din, najslabše bosenske krave za klobase 6.50 Din za kg žive teže. — Teleta 12.50 do 15 Din za kg žive teže. — Svinje, prvovrstno blago, 25 do 28 Din, mesnate in polmesnate 22.50 do 25 Din žive teže. g Živinski sejmi v Ljubljani zopet dovoljeni. Ker živalska kužna bolezen slinavka in parkljevka v političnem okraju ljubljanska okolica pojema, je pokrajinska uprava razveljavila veterinarsko-redar-stvene odredbe z dne 29. decembra 1922. Iz istega razloga je tudi razveljavljena prepoved izvrševanja iivinskih sejmov v mestu ljubljanskem. g Mariborski svinj Ui sejem. Na zadnji svinj-iki sejem v Mariboru so prignali 91 komadov. Cene: mladi prašiči, 7 do 9 tednov stari 1400 do 1000 kron, 3 do 4 mesece stari 2000 do 2500 K, 5 do 7 mesecev stari 3200 do 3600 K, 8 do 10 mesecev stari 4200 do 4500 K. Polpitane svinje so se tržile: kg mrtve teže 115 do 120 K, kg žive teže 90 do 105 K. Razprodalo se je vse. g Cene svinj-mi v Slavoniji. Pred pav dnevi se je vršil semenj v Valpovem, kjer so bile sledeče cene: svinje 2 meseca stare 1300 K komad, 3 me-seco stare 1600 do 1800 K, 6 do 12 mesecev stare BOOO K komad, starejše 4000 K komad. PROMET. g Železniška zveza Slovenijo z morjem. V tej zadevi je gradbeni ravnatelj, inzenjer Anton Klina r podal strokovno poročilo ua seji združenih upravnih svetov dolenjskih železnic, vrhniške ter trziške želez.uice v Ljubljaui dne 28. januarja t. 1. Iz tega obširnega poročila posnemamo sledeče: Čire za to, ali je bolj v interesu dežele in državo ter je z žolezniškoprometnega, narodnogospodarskega in finančnega stališča priporočati gradbo Kočevje— Brod—Moravice (Musilova proga) ali Kočevje— Stari trg—Vrbovsko (Klodičeva proga). Po poročilu gradbenega ravnatelja A. Klinarja so se člani združenih upravnih svetov soglasno pridružili njegovemu mnenju, da je 3. najugodnejša, najcenejša in gospodarsko najbolj priporočljiva zveza Slovenije z morjem, to je z Bakrom iu Reko, ona, Ki je Srojektirana po Musilu iz Kočevja črez Brod na olpi na Brod—Moravice. Vsled deloma uporabljenega 25 odstotnega vzpona nekoliko višji stroški obrata tor vzdrževanja železniške proge in voznega parka so bodo več nego izenačile z neprimerno večjimi iz krajevnega prometa izvirajoči mi dohodki te proge v primeri s Klodlčevo progo; 2. zveza Črnomlja z reško železnico naj so izvrši samostojno in šele tedaj, ko bodo dani zanjo vsi predpogoji; 8. boljšim časom naj bo prepuščeno misliti na zvezo Kočevja s Črnomljem. — Upravni sveti so sklenili resolucijo, da naj vlada prouči ua podlagi teh strokovnih ugotoviti tudi vprašanje zveze Kočevje— Erod—Moravice in naj tu v to svrho skliče posvet železniških in gospodarskih strokovnjakov. — Zanimiv je proračun. Musilova proga bi stala okoli 27 milijonov zlatih kron, Klodičeva 30 milijonov. Da bi država k temu kaj prispevala, inženjer A. Klinar spričo sedanjih razmer ne računa. Te mi-IJarde današnjih kron bi moral zbrati zasebni kapital. Ta se bo po mnenju A. Klinarja zavzel zavoljo tega bolj za Muailovo progo, ki je vsled lesnega bogastva svojega ozemlja za privatni kapital najbolj privlačna. Zgradba te proge naj bi se odplačevala e izrabo lesnih bogastev, ustanovitvijo lesnih industrij, z zgradbo elektraren in podobno. Država bi uiogla to delo podpirati z najdalekosežnejšimi olajšavami glede vseh davkov in pristojbin pri odpla-Hevanju, zgradbi ln obratu te železnice. — To poročilo smo prinesli, da bodo naši ljudje to vedeli. g Dolžina železniškega omrežja v naSi rriavl. Dolžina železniškega omrežja ua ozemlju i led požaia podedovane železniške ueluvnice in kurUmce nu Umirjanjem kolodvoru. g "Nabava novih lokomotiv v Nemčiji, 1'inanc-no-gospodaiski odbor je ua svoji seji preteki i piiek odobril kredit 800 tisoč zlatih mark u. nabavo železniškega, brzojavnega in telefonskega materijala v Nemčiji. Sklenil je tudi, da se naroči v Nemčiji 100 novih lokomotiv za ozko- in normaluotinio proge. IZVOZ iN UVOZ. g Izvoz slame u. naše države jo ministrski svei dovolil. g Izvozna carina na pšenico se zniža od 1.5o dinarja na 00 par za kilegrum. g Uvoz ua ik konj na Dunaj. V' zadnjem easu se je povečalo povpraševanje po naših konjih od strani dunajskih mesarjev, i rou jo \e..i.oi.i.i srednje m majhne konje, nesposobne za delo vsied kakš,.e napake Cena jim je 20 do K za kg z. ve teže. Posebno veliko jih izu .jo iz okoli' e Onijclia, odkoder jiii gre na Dunaj 1. di .isuo 8 do 4 vagone, g Uvoz slame in m.ve iz Italije je pupoieiiaii. KAZ.SO. g Cepilni tečaj za vinogradnike. V četrtek, dne 5 aprila oo pol dtvei.h zjutraj se vrsi pri kmetijski šoli na urinu copilui letaj za vinogradnike, i ri tem tečaja imajo v^iogradiiuii najboljšo puiozaiost, da se izučijo v suhem cepljenju in siraiificiranjn ameriških trt, ki omogočujejo najhitrejšo in najcenejšo obnovitev vinogradov. g Predilna industrija v Sloveniji, Iviinisirsivo za trgovino in industrijo je oiiobrilo Ljubljanski kreditni banki in dr. Iranu Zupancu, Oo Hniku v Ljubljani, ustanovitev delniške družbe ž. imenom »Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. <1. s sedežem v Ljubljani. Družba prevzame predilnico v Litiji in tkalnico v Sv. Pavlu pri Preboldu, ki sta last avstrijske družbe »Vereinigte oesieneichische Texlilindustrie A. U.-t na Dunaju. Osnovna delniška glavnica znaša 10 milijonov^dinarjev. g Pridelovanje obaka v Sloveniji. Kakor se uradno razglaša, je finančni minister odobril določbo upravnega odbora samostojno nionopolske uprave glede pridelovanja tobaka v letu 1923. V Sloveniji je to pridelovanje dovoljeno v celjskem, ljutomerskem, mariborskem in ptujskem okraju, nada-ljo v celem Prekmurju, vendar sme uprava državnih monopolov dovoliti gojenje tobaka tudi v krajih, ki niso navedeni, če se izpolnijo zakonski pogoji, in istotako prepovedati gojenje tobaka v imenovanih krajih, če se ne izpolnijo zakonski pogoji. Cene tobaku v Sloveniji so določene za kilogram lako-le: izredni razred 10 Din, I. razred 8 Din, II. razred 7 Din, III. razred 5 Din, IV. razred 8 Din, V. razred 2 Din, odpadki 1 Din za 1 kg. Poleg teh cen, ki se računajo kot osnovne, so bo proizvajalcem izplačevalo 300 odstotkov kot dra-ginjska doklada. Ta doklada se sme zvišati po gospodarskih razmerah, kakršne pač bodo ob odkupu. g Posvet o naši vinski krizi, llrvatsko-slavon-sko gospodarsko društvo jo sklicalo v Zagrebu na 14 marca zastopnike Z- —e vinor - dnikov v kraljevini SHS in vinskih trgovcev na posvet, na katerem ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN OBLAK Lfubliana. Stari trii St. 34 (nasproti Šentjakobske dekliške šole) ORDINIRA od 8,—12, dopoldne in od 2—5, popoldne. se je razpravljalo o sredstvih za zboljšanje krili? noga položaja naših vinogradnikov. Posvet je u„f tovil, da se iTOre la položaj zboljšati le, ako 6L , novih trgovinskih pogodbah z Avstrijo iu Cesi.o. slovaško zusigura iz-oz n, ših vin v li državi lj"ei carinskih obremenjen'. Vse na posvetu zastopana zvezo so obljubile, da se bodo trudile za doseoo tega cilja. Nadalje se je .sklenilo, da se bodo v I o. d oče prirejali vinski s; j mi v zvezi z zagrebškim velikim sejmom in istočasno kakor zagrebški veliki sejmi. Za letošnji zagrebški vzorčni sejem je ( j. reditev vinske s :na še nemogoča. Končno je posvet sklenil, da naj se skuša doseči objpvljgrje vinskih cen na angiobS! i bor/.i. Prisotni borzni tajnik dr. Pavečič je izjavil, da bo borza skušala lei želji ustreči. ' g Pridelek Cošpelj v Jugosi iji. Po poročilu •tržnih komisij se je leta 1~.:2 nasušilo samo v Bosni in Srbiji okoli 32 milijonov kilogramov češpelj kar predstavlja približno vrednost 160 milijonov di.' narjev. g Pravilnik o ribolovu. Ministrstvo za kmetij, stvo in vodo je lo dni izdalo za lelo 1923 pravilnik o ribolovu, v U«!-. em jc točno določen čas in način ribjega lova. Ribičem, ki bi ?e točno ne ravnali po pravilni:.':, je v '"nn stroga kazen. Na ta način se hoče preprečiti nesmiselno uničevanje rib i t\i-narn.': i in lr ;,ni i. -"Ji- l«-t .iredstvl. U 40 vagonov modre palice namerava naročiti poli. . 's!to ministrstvo v Nemčiji na račun vojn« odškodnine. ; VseSiIsia. to naredi! s< Mavn Felierjevpga Ilzafluidn iz nn itnočnejših osencev zdrav Inih zelišč, cvetja, korenin iti listja z na f.nejšlm destilntom žgnrija je že «ev. Iu vev. v/role zni vnlnos ' i ehroj-nili nudi v vseh delih sveta, ker jim kn.ior do er pri ntelj v te-kih dneh bo ločine pie-eno. Imate boleč. ne v ud h? V hrntu? Zobobol? Nihod?Ste slabi, piennpeti. izmučeni in preveč r.bfiutlji vi? Zolitedober kosmetikuni za zobo,zobno meso. lice. glavo ? Ali želite v vseli pviložnr stih imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Po-kusito i'rnvi lenice 84 „ 24 „ „ 8 Spec ialnth steklenic 146 „ 36 „ „ 12 „ „ 208 „ KOT PfllMOT: Elza-obllž zopor kurja očesa 2 din. in 3 din.; Elza-mcntolni trt-n>kt 4 din.; Eiza-posipalnt praSok 3 din.; Elza ribjo rije 20 din,; Elza-voda za usta 12 din,; Elza kolonslca voda 15 din.; Elza-šumslu miriš za sobo 15 din.; Giycerin 4 din. in 15 din.; Lysot, Lysoform lzi din.; Mneški čai odi dinarja dalje; originalno Badikum francosko žgame velika stokle-nica 13 din.; Elza-mrčosni prašek 7 din.; strup za podgane in miSi 7 din. Za primot so pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene računa se še B«/o doplatka. Adreslrati natančnoi BUGEN V. FELLER, lekarnar, BTUBiCA DUNJA, Elzatrg Stev. 16, Hrvotsko. Kmetski tabor. IV. Kmetski tabor m Krško dolino pri M. B. Dobrega sveta na Slinovici pri Kostanjevici bo na belo nedeljo 8. aprila 1923. Ob 9. uri sv. maša v Marijini cerkvi, nato pred cerkvijo manifestacijsko zborovanje slovenskega ljudstva iz cele okolice. Govoril bo poslanec Sušnik. Povdarimo glasno zahtevo naroda po samoupravi Slovenije! Zaupnikom SLS. Hvala vam! V volivni borbi ste se prav dobro izk.izali. Organizacijo volivnih priprav in agitacije ste izvršili točno po načrtu. Sijajen uspeh Vašega dela Vam bodi plačilo. V tej volivni borbi smo si nabrali pa tudi veliko izkušenj. Da te izkušnje dobro izrabimo, prosimo da uvažujete in izvršite tole: 1 Marsikje so bili volivni imeniki silno nepopolni. Možje, ki ste bili po krivici izpuščeni, poskrbite, da Vas upišejo. Zaupniki! Ureklamirajte slehernega našega pristaša. 2. Stanovsko politično organizacijo t. j. Kmetsko zvezo moramo ustanoviti v vsaki iari. Kjer je še nimate, pišite podpisanemu tajništvu, da bodemo pripravili vse potrebno za ustanovitev. 3. Krajevni odbori ,iaj napravijo zapisnike o vseh volivnih pripravah. Zlasti točno zabeležite vse morebitne pomanjkljivosti, ki so se primerile, da se jih bodete v prihodnje lahko ognili. Tajništvo SLS, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. „Pevec". Pevska zveza v Ljubljani ima namen organizirati slov. zbore, pomoči jim v vseh zadevah, dvigniti pevsko umetnost po vsej Sloveniji in vzbujati pri včlanjenih zborih še posebno smisel za slovensko narodno pesem. Temu njenemu namenu služi v prvi vrsti pevsko glasilo »Pevec«, ki je poleg Cerkvenega Glasbenika^ edini slovenski strokovni glasbeni list. »Pevec« je dovršil lansko leto kljub izrednim težavam drugo leto. Koliko potrebnega in podučnega gradiva je nudil slovenskim pevcem, to more presoditi le tisti, ki ga je pazljivo čital. Koliko in kako po ceni je nudil pevcem lepih slovenskih pesmi v svojih prilogah, dokazuje dejstvo, da ga skoro ni več koncerta, da ne bi bile zastopane na sporedu njegove pesmi. »Pevec« je postal slovenskim pevcem neobhodno potrebna hrana. Odbor se trudi na vse načine, da bi list kar najcenejše nudil sv»jim naročnikom, da ga more naročiti tudi revnejši pevec. Naše geslo je: Vsak pevec in vsak ljubitelj lepe pevske umetnosti bodi naš naročnik. Čim več naročnikov bo list imel, tem cenejši bo, tem-boljši bo. Zato naj vsi prijatelji lepega petja stopijo v naše vrste in naročijo »Pevca«. Številka 1—4 letošnjega letnika prinaša sledečo pestro vsebino: Ob 30 letnici Ljubljano. Pevski spomini (Jakob Aljaž). Nekaj hi-gieničnih migljajev za pevce. Dober svet. Narodne pesmi v sekiricah (M. Bajuk). Glasbena pravila (P. H. S^. Fanfara (V. Vo-dopivec). Nove skladbe. Vestnik Pevske zveze. Iz naših okrožij. Glasbena poročila iz inozemstva. Razne vesti. Priloga prinaša 7 skladb, med temi tri, ki so dobile razpisane nagrade Pevske zveze. Na razpolago so še posamezne številke prvega letnika, celoten drugi letnik in pesmarici obeh letnikov, ki obsegate vse priloge obeh letnikov. Cena pesmarici Din 12.50. »Pevec« izhaja 6 krat na leto in stane s prilogo (notami) vred samo 25 Din. Voščila naših fantov. v Slovenski iantje 21. peg polka, 10. čete iz Gostivara, Macedonija, želimo vsem bralcem in bralkam »Domoljuba! srečne iu vesele velikonočne praznike. — Tomaž Ogrin, Franc Lukan, Mengeš; •Kržan Alojz, Karol Dimic, Franc Močnik, Ignac Ku-ralt, Tomaž Pire, Gregor Kokalj, Franc Hribar, Fr. Velepic, Franc Dragar, Franc Svetlin, Jašovec Fr., Šubelj Alojz. v Vesele velikonočne praznike želimo vsem cenj. čitateljem Domoljuba slovenski fantje iz Gostivara v Macodoniji; želimo jim obilo pirhov in veliko šunkna. — Peter Ceferin, Peter Zlatoper, Fr. Peternel, Josip Moharič, vsi iz Davč pri Kranju; Peter Feifer, Peter Kejžar, Janez Feifer, vsi iz So-rice in Janez Cufer iz D^jne. v Slovenski fantje 21. peš polka pošiljamo iz dalnjih krajev Macedonije vsem bralcem in bralkam .»Domoljuba«: iskrene pozdrave že leč jim obenem vesele velikonočne praznike, katere se mi nič kaj ne veselimo, ko se spomnimo na lepo zvonenje in pritrkavanje ob Vstajenju v domačem kraju. Vsega tega tu doli nimajo, zato bomo mi v duhu pri vas! Pozdrav logaškemu »Orlu«! — Iz Dol. Logatca: Karol Slan, Jakob Uršič, Franc Špacapan, Franc Maček, Ivan Brenčič, Franc Nagode; iz Rakeka: Franc Žnidaršič. Lovro Pire; iz Krtine Janez Kavka in Valentin čretnik iz Trnjava. — Bog živil v Vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« posebno Belokranjcem, želimo veselo Alelujo. — Slovenski fantje 27. peš polka, I. bataljona, Velika Ki-kinda (Banat). — Matija Pečaver, značar, Semič; kaplar Ivan Žagar, kaplar Mihael Kobe, kaplar Jurij Žagar, Damelj pri Vinici; Peter Frice, značar, Podpora; kaplar Mihael Žalec iz Drage pri Vinici; Janez Marentič, Črešnjevec pri Dragatušu; Matija MalenšeS, Jože Ivanetič, Matija Dragane, Semič; kaplar Anton Tkalčič, Gribince; kaplar Franc Kra-ševec, Praproče pri Novem mestu, kaplar Daniel Mežnaršič, Metlika; Jurij Miroslavič, Golek pri Vinici. v Slovenski fantje od zrakoplovne komande, III. čete od Bele Cerkve iz Banata želijo vsem svojim domačim, prijateljem, prijateljicam in čitaljem -■Domoljuba* prav vesele velikonočne praznike in dosti pirhov! — Lojze Štrubelj, Rudnik; Miha Ja-nežič, Bizovik; Grašič Franc, Strahinj pri Kranju; Janez Benedik, izpod Šmarjetne gore; Franc Siu-ga, Mozjanca; Lojze Korenč, Žiberše; Hiršenfelder Miha, Bitnje, Andrej Frelih, Davča; Matevž Podjed, OlSevk; Josip Zakrajšek, .Studenec; Vincenc Zaje, Tacn; Matevž Žagar, Sv. Duh; Anton Rupret, šent Jurij; Slare Franc, Primskovo; Janko Gale, Naklo; Pavel Rozman, Dol pri Sori; Franc Vrtačnik, Visoko pri Kranju; Joško Egger, Ljubljana; Josip Klopčar, Bela Cerkev; Tone Gregorin, Brezovica. — Upravi >Domoljuba« sc najljepše zahvaljujemo za pošiljanje lista, katerega prav pridno prebiramo! v Želimo vesole velikonočne praznike slovenski fantje 25. puka iz Tuzle, Bosna vsem slovenskim fantom, dekletom in bralcem Domoljuba. v Iz Osjcka. Tudi mi slovenski fantje iz Osjeka želimo srečue in veselo velikonočne praznike vsem čitateljem »Domoljuba?, vsem fantom in dekletom, da bi jih prav srečno in veselo obhajali Be mnogo vrsto let. A mi tukaj v Osjeku jih bomo pa kar po stari vojaški navadi in sicer mislimo, da dobro. Ker približala se nnm je zadnja Velika noč v tem vojaškem stanu. In se veselimo, ko smo zdravi in ko bomo že skoraj prišli domov v svoje domače kraje, kjer smo se rodili. Res so dolgi dnevi pri vojakih, pa hvala Bogu, ko smo zdravi, Jih bomo že odslužili, saj imamo vsak dan manje služiti. Sedaj pa sprejmite iskrene pozdrave, očetje, matere, fantje in dekleta od nas vseh podpisanih: Lipovšek Leopold, Martinčič Ivan in Šiveč Alojzij. v Prejmi dragi »Domoljube v svoj kotiček pozdrave, ki jih pošiljajo slovenski vojaki iz Koprivnice želeč obenem vesele velikonočne praznike vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, posebno pa vsem fantom in dekletom: Langus Jakob, Lovšin Leopold, Mikelač Mihael, Prelesnik Anton, Globoč-nik Andrej. v Srečne in vesele velikonočne praznike voščimo vsem cenjenim bralcem in bralkam »Domoljuba« v Osjeku služeči slovenski fantje: Zakrajšek I., Miklič I., Gašperič A., Krevs A., Bezeg J., Pajser A., Jankovič F., Hren Flor., Cvetko F., Tomec J, Jakša J. in Šober F. v Slovenski fantje 2. baterije 1. artilerijskega puka iz Bjeline v Bosni pošiljamo iskrene pozdrave in voščimo vesele velikonočne praznike vsem fantom, dekletom in bralcem »Domoljubne: Matija Istenič, Anton Urbars, Gregor Meze, Jakob Milavec, Jožef Lokar, Alojzij Kucler, Franc Bohinc, Janez Žalec, Alojzij Kebe, Pavel Sušnik, Gabrijel Bada-vinac, Franc Mule, Franc Intihar in Franjo Tanc. v Vesele velikonočne praznike in obilo pirhov želimo vsem bralcem iu bralkam. ^Domoljubni slovenski fantje tesači iz snežene Bosne Hand-pjeska: Franc Virant, Jakob Ruparčič, Josip Papek, Janez Žnidaršič in Franc Meden. v Vesele velikonočne praznike pošiljamo vsem slovenskim naftom in dekletom in bralcem »Domoljuba?. od 27. peš. puka 2. čete 8. bataljona iz Bečkereka. Zgonc Matija, Križaj Franc, Mencej Ivan, Žagar Franc, Ambrož Alojzij, Virant Jernej, Belec Ivan, Dobnikar Anton, Širok Janez. Koder Ivan, Furlan Ivan, Kastelic Alojzij, Kastelic Janez, Pe-rovšek Alojzij, škrjanc Alojzij,' Germek Anton, Me-jač Alojzij, Nebec Franc, Ferjan Janez in Ivan Kunaver. v Vesele velikonočne praznike vsem zvestim bralcem »Domojuba« posebno pa fantom iu dekletom pošiljajo slovenski fantje pilotje iz Petrovara-dina: Pogačnik Vladko, Remskar Anton, Burjak Franc, Jeločnik Vinko, Lotrič Ciril, Rozman Anton, Celik Metod, Slabe Franc, Fink Janez, Sattler Rado-slav, Cerar Josip, Ahačič Josip. v Slovenski lantje od konjičkog puka iz Osjeka pošiljamo iskrene pozdrave vsem bralcem in bralkam »Domoljubac posebno pa šmarješkim fantom Orlom in voščimo vesele velikonočne praznike: Keglovič Anton, Stimpfel Rudolf, Lindic Anton, Cvehbar Alojzij, Repše Anton, IvSič Franc, Straser Jožef, Plavc Ivan, Javršek Jožef, Cepuš Ivan, Hode Anton, Potušek Alojzij, Novak Jožef in Leben Viktor. v Vesele velikonočne praznike želimo vsem domačim, posebno pa bratom Orlom, slovenski fantje (Meniževci) 21. p. puka, Skoplje. Upamo, da pridemo kdaj v bližino domovine, v Slovenijo, da tam odslužimo svoj rok. Petrič Ivan, Debevc Anton, Popek Matevž, ŠkrI Franc, Žnidaršič Ivan in Krajna Franc. v Slovenski lantje 21. peš polka želimo vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« posebno pa Se škofjeloški okolici vesele velikonočne praznike! — Matevž Dagarin, Suha; Franc Bogataj, Log; Martin Kabijan, Zminec; Andrej Gaber, Justin Dolinar, Janez Notar, Puštal; Fr. Kumelj, Dol; Valentin Žagar, Gorenja vas; Janez Ravnihar, Trata; Alojz Svolšak, Janez Jenko, Franc Bergant, Franc 'Ber-toucelj, Jožef Hostnik, iz Godešič; Tomaž Hafner, Vinkel; Franc Veber, Matevž Prevodnik, Jožef Šti-bil, iz Stare Loke; Jakob Jakomini, Sv. Andrej; Jožef Pokorn, Žabnica; Peter Peternel, Draga; Anton Bradeško, Rateče; Janez Rupar, Log; Anton Jenko, Sv. Duh. v Vesele velikonočne praznike želimo vsem slovenskim fantom in dekletom, posebno gorenjskim, in vsem bralcem Domoljuba slovenski fantje-gardisti: Peter Remšar, Studeno; Alojz Blejec, Mengeš; Alojz Brce, Dražgoše; Alojz Baloh, Tuhinj; Cad Franc, Studa; Jože Urh, Zaprevole; AleS Andrej, Rašica; Rak Franc, Nevlje; Jernej Jelovčan, IZREDNI OBČNI ZBOR «čebelarske podružnice ca Ljubljano in okolico« se vrši na velikonočni pondelfek, 2. aprila 1923 ob 10. uri dop. v godbeni dvorani na moškem učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta, pritličje desno. — Spored občnega zbora fe> Postavitev podružničnega čebelnjaka pod Krimom, odobren|e pravilnika o vporabi tega čebelnjaka in slučajnosti. — Radi važnosti dnevnega reda je udeležba ca vse člane obvezna, Poljano; Jam« Slak,-Joner. ■Nt»wy J«žo ,Kobe,' Novo mesto. — ,\'hiu jc zelo dolgčas po slovenskih časof pisili, ker nobenega ne dobimo. — Slovenski fantjo peš polka kraljeve gard«, 6. četa, Belgrad. v Veselo velikonočne praznike želimo vsem cenjenim čitateljem »Domoljuba , kakor tudi vsem ristašcin Slovensko ljudske stranko -- K Šunej Alop>, Vinko Ljubič, MelanSek Ivan, Gospo-darič Leopold, škufca Alojz, Sotlar Frane, Osek Anton, Potočnik Ivan, 1'ečoler Ivan, Kepa Martin, Jereb Alojz, Kotnik Peter, Plešnik Andrej, kakor tudi vsi ostali tovariši. v Slovenski fantje, ki služimo v Bosni in Hercegovini, želimo vesele velikonočne praznike vsem iitateljem Domoljuba, posebno pa bratom Orlom in Orlicam iz Ribnice, Sodražioe, Vel. Lašč, Sv. Gregorja itd. Pri nas še ni zaspala orlovska ideja in ne bo, čeprav nam vsiljujejo bolj Sokolu. Zelo marljivo Kitamo krasni list Domoljub. Prosim naše brate Orle in Orlice, da naročajo Domoljuba domačim fantom, ki služijo na vzhodnih krajih Jugoslavije. Končno kličemo bratom Orlom, da krepko poživ- ■ .Jjate naše odseke in naša društva. Bog živi! * v Vesele velikonočno praznike želijo vsejn gorenjskim dekletom,, lantom iu bralcem Doinoijuba-lantje. pri 43. p^polku v Slavonski Požegi. Anton Sitar, Matija Megušar, Jerala.Jožko,; Anton luiifič. Franc Bukovec, Alojz Trtnik, Franc Simnovec, fliak Novak, Andrej Zevnik, Vincenc Vrhovnik, Anion Stražišar, Janez Oeferin, Janez Frlan. v Vesele velikonočne praznike želimo najprej ccnj. uredništvu'kakor tudi vsem čitateljem Domo-. ljuba in vsem bratom Orlom in sestram Orlicam ter vam kličemo: Bog živil — Orli-vojaki i), peš >olka v Negotinu: Ernest Šuštar, Moravče; Ludvik iomar, Podhruska pri Kamniku; Alojzij Rltok, Z>.' Koseze p. Moravčah: Jakob Narad, Kamnik; Janko Volje, Vrhnika; .loško Flerin, Domžale. v Vedelo velikonočne praznike želimo vsem slovenskim fantom in dekletom ter vnem bralcem Domoljuba slovenski fantje, ordonanci štaba 12. pp. v Betovaru, Hrvaško: Vrane Vrtaj, Ivan llič, M<-mod Muminovič. v Slovenski luntjo i(i. peš polka v Bitoljil, Makedonija, pošiljamo vsem čitateljem Domoljuba najlepše pozdrave želeč jim vesele velikonočne praznike. — Janez Kordiš, Jožo ftibert, Peter .lošt, Fr. Jerala, Silvester Stirn, Franc Hočevar. v Vsem krščanske mislečim Hluveneem, brstom Orlom in sestram Orlicam posebno b«tokrtuiji Bkega okrožja in še poeebej Viničanom, želimo vesele velikonočno praznike tanlje N b. fete, Ošjek: Bnhor Josip, 01,-tč Alojz, Vinica; Fink Štefan, Dra-gatuš; Dragoš Peter, Grlblje. Hog živil v Vesele in blagoslovljene velikonočne pruz-»ike ter veliko pirhcv želimo Vsem cenj. braleem in bralkam Domoljuba ter slovenskim fauioln-vnift-kom v službi iu na dopustu fantje Pekarske čuie .v .Osjeku: Jernej Suhadoic,,BtožjoprI Dobravi-. Šiur ,Viktor,. Kranj; Sečnik Henrik, St. Joši; Lužer što-' lan, Jankovo pri Vojniku."-i-Bog žltii! v Veselo velikonočne praznike žčllluo \*v,u slovenskim fantom, dekletom in vpem čitateljem Domoljuba slovenski fantje p<-š polka i/, Nove Gradiške v Slavoniji: Alojzij Kerin, liržeča vas pri Krškem; Alojzij Kodrca, Vrh pii Ložu; Alojzij Ogulin, Cerovec pri Semiču; Martin Kavčič, Vrble-nje pri Ljubljani; Fu.Jurjcvčič, Vrhnika; Alojzij Konn, Gorlčica. — Bog živil v Vesele velikonočne praznike želimo vsem deklelom in fantom i/ naših vasi slovenski fanljc-vojaki iz Gostivnrja v Macedoniji: Jane/, llouišak, Tunice; Valentin Urši«, Kamniška Bistrica; Fran--! cevka, Anton Preklet, Valentin Slebir. Franc Gra-dišek, vsi !■/, Stranja pri Kamniku, ter Alojz Hi/ian, Vič pri Ljubljani. v Slovenski lantje 21. peš polka v Gostivnrju v Macedoniji zelnno vsem bralcem in bralkam Domoljuba veselo velikonočno praznike.: Janez Vele-pic, Frane Jeinec, Vinko Paulič, Milan llrovat, Al. Majer, Peter Zlatoper, Karel Premk, Andrej liricelj Andrej Piškur, Janko Potočnik, Frane, Virant, Mat. n-J?' ,an,° JerR8' Josil» Drčar, Franc Volepec, Ciril Novak, Janez Kranjec, Franc Zupin, Mihael Ce-rar, Janez Tavčar. ~ Bog živil ,. v Pozdrav iz Ne?otin» v Srbiji! Vsem čilatc-&P pl uba',P°scb"P P« fantom iu dekletom, želimo vesele velikonočne praznike iu obenem nc-l>roj pozdravov podpisani slovenski fantje O neg polk« v Nogotin,:: Peter Sever, Puštal pri škof j i Noht; -Andrej, Kalaii,- -Trata Skolji Loki; Josko Mokovolj, Bistrica uri Tržiču; l ranjo Arineui, Ila-nina'pri Rakeku; Igrane Omahen, Šiška: Jože Ju-van, Stražiščo pri Kranju, Janez Jese, Jama prt Mavčičah; Franc Prešeren, Radovljica; Jože Koz-nian, .ZiroVuica; Franu Glavič, Kamcnco pri Brs- Ijinu. „ v Vesele velikonočne praznik« želimo vsem dekletom in fantom iz naših vasi slovenski fantje-vojnki iz Gostivarja v Macedoniji: Franc Cnnder, Stozico; Vamberger Franc, Tunce; Kaučič Štefan, Volčji potok; Vuk Mbluir,:Selo; Slapuik Franc, vas Šmartno; Blaž Kramar, Tuhinj. Tedenske novice. oocDt>5 ouogoo&COOO&JSOCC-OC d Volivno izide iz posameznih občin začnemo priobčovafi s prihodnjo Številko. d. t«W • volitev, v .kolikor. 40 dosedaj dognano, Radikali 107, demokrati 52, Radič; 70, .Jugoslovanski klub 24, bosanski 'mUštiniarii' 18, zeriiijoradniki'9, srbski muslimani 14. .socialisti 3, Nemci 8, Drinkovic-Trumbič 2, samostojni kmetje 1, Romuni i, črnogorski avtonomisti 1, srbska stranka 1 mandat. Ostali so še sporni. d 800 glasov večine, ki jih j® ^obil v Ljubljani liberalec Reisner, so dali Wran-glovei, ki so jim liberalci priborili volivno pravico samo zato, leor se na domačo vol i v- ! ce no morejo voč zanašati. Da so Wran-glovci za Belgrad, je razumljivo, saj jih Pa-šič z našim denarjem naravnost obsipa, mi J pa šc trdih skorij ne dobimo. d Kdo je volil Radiča v Prokniurju? -lladič jo dobil v Prekniurjn toliko glasov, ! da sta mu bila prisojeha dva mandata. Volili so ga v pi vi vrsti Mažari, katerim je obljubil, da Prekmurjc vrne Mažarski, kakor hitro doseže hrvatsko republiko. ^ d Ljubljanski kur « dr. A. B. Jeglič odlikovan. Sv. oče delili ljubljanskemu knezoškotu visol odlikovanje: pri-sodnik papc-škega prestola in rimski grof. d Po balkansko. Vlada je' najela na Francoskem 300 milijonov Irankov poso-jila za — armado, kljub temu, da nima ve- čine ljudstva za sabo. To so balkanske manire, da nekdo zase jemlje na posodo denar brez vednosti in dovoljenja tistem ki bo moral dolg plačati. d Kaj vso uganja liberalmt SumaŠtrija šolske knigo so danes druge in za veliko večino starišev občutno breme. Dosedaj so se učenci posluževali še starih knjig, v ka-tereni je sempatje od liberalnih šomaštrov napisan slavospev avstrijskemu cesarju ali kaj podobnega. Sedaj so ti srbski podpet niki izdali ukaz, naj se vse te knjige uni. čijo, da otroci ne bodo postali \ eleizdajalci, Liberalni šomaštri iinajo namreč že napisane nove knjige, katere bi radi spravili v denar iu pri njih zaslužili stotisočake. d Podivjani Orjunci. Oi jurif i so pričeli napadati posamezne ljudi, ki niso njihovega mišljenja. Od na$e strani se bo rj-kalo le še, kaj bo ukrenila oblast na lo djyjaške napade. Ce se oblast n<; bo izkazala dovolj odločne,.si botio naši ljudje \ posameznih slučajUi.,styni iskali zadoščenja. d Mariborski župan (socialisi) bo;, ozirom na to, du so socialisti v Mariboru dobili lako malo glasov, odstopil, in z njim vred vsi socialistični občinski svetnki, Ravno tako so dobili sociallstčni župani v mariborski okolici od socialistične stranko navodilo, naj odstopijo, kjerkoli so pri zadnjih volitvah socialisti propadli. ,\'a vsak način je to dosledno. d Ljubljanski občanski svet je po.1 predsedstvom župana Perica začel delali. Pri prvi seji so so sestavili delovni odseki in se je sprejela nujnost predloga o spremembi davka na nezazidane parcele. d Nova ženska boInica-|:«affidavitom«, ki so ga prejeli od svojih rokov iz Zedinjenilj držav severnoameriških, in zahtevajo, naj jim konzulat na temelju teh affidavitov« izda potni list ali vizum. Vsled tega se opozarjajo vsi oni, ki imajo take :>affidavite :, da ta dokument nima značaja potnega dokumenta, da njihov prihod na konzulat s takimi zahtevami nima nikake svrhe in da za potovanje na sedel konzulata — v nmo-gili slučajih iz daljnih krajev — trosijo za-"man čas hi denar. Stranke sc morajo pred svojim prihodom na konzulat obrniti do svojih pristojnih oblasti radi izdajanja potnega lista in šele potem, ko dobo izseljeni-ški potni list, naj se obrnejo do ameriškega konzulata zaradi vizuma. d Iz Amerike poročajo, da so za naše farmerje zelo slabi časi. Pridelki so izgubili vso ceno, potrebščine, ki jih morajo kupovati, so pa zelo drago. d Vsem čitateljem Domoljuba želijo iz Bukarešta v Romuniji vesele velikonočne praznike slovenska; dekleta iz Mengša, Trzina, Loke in Jarš! d Nc držite denarja doma. Neki kmet v Banatu je prinesel v Banko za 150.000 kron od miši razjedenih bankovcev. Ker ni bilo mogoče posameznih koscev skupaj spraviti, ni dobil izplačanega niti enega vinarja. Kmetje, ne držite denarja doma, temveč nalagajte ga v domačih RaHIeisnov-kah! d Kranjsko-tržiška podružnica Slovenske dijaške zveze bo imela svoj redni občni zbor v torek 3. aprila 1923 ob 11. uri v Ljudskem domu v Kranju. Poleg običajnih točk je na programu tudi referat tov. predsednika V. Korošca: Bodoče delo. Ker ■BTSriS?£s S ČV S£ SS €5 Si iS »tmOKAt l------—r -rj*- mi travni mark r—--- se bomo razgovorili o važnih zadevah kakor : prirejanje soc. političnih tečajev v po-čatnicab, ustanovitev dramatičnega otlseka i. dr., se udeležite občnega zbora vsi tovariši visoko- in srednješolci. Vabimo tudi gg. starejšine. — Predsednik. d Brezovica pri Ljubljani. Dramatični odsek tuhajšfijega izobraževalnega društva vprizori na velikonočni ponedeljek Jopo narodno igro h petjem ?Stari Ilijat. Po Jgri se poje Schvvabova r Zlata kanglica-t in pevski valček s spremljcvanjem klavirja in harmonija. Začetek ob 3. popoldne in ob 7. zvečer. Vstopnico so v predprodaji v trgovini g. F. Velkavrha na Urezovici od danes naprej. Ceno: 7 in pol Din, 5 Din iu 8 Din. — Vabimo. d Umrl jo v Ljubljani 73 letni lekarnar Gabrijel Piccoli mož iskrenovernega življenja in usmiljenega srca. d Smrtna nesreča. Hlapec Lovrenc Molk je vozil te dni hlode iz gozda nad Verdom. Pred ovinkom nad Konjskim klancem je padel tako nesrečno z voza, da si je razbil glavo iu je kmalu nato umrl, d Slovenskega župnika Cirila Zupana v Pueblu Co v Ameriki sta v stanovanju napadla dva bandita. Kaplanu Mlinarju se je njuno obnašanje že pri prihodu zdelo čudno, zato je šel za njima v zupnikovo sobo, kjer je eden od banditov že potegnil revolver. Med vsemi štirimi se je razvil boj, v katerem sta bandita podlegla in sta pobegnila. Župnik je dobil močan udarec na glavo. <1 Pokvarjeno meso. Dne 19. septembra 1922 so ustavili orožniki iz Horjula Tomaža Kozjeka iz Ljubljane, ker je vozil proti Butajnovi 49 na pol suhih klobas. Ugotovili so, da je, Kozjek napravil klobase iz mesa prešiča, ki jo Jožetu Tomincu poginil. Tominc jo prešiča zakopal, toda čez štiri dni ga je Kozjek izkopal in iz mesa napravil klobase. Sploh so je Kozjek kar na debelo pečal z izkopavanjem crknjene živine, katere meso je prodal. Deželno sodišče je obsodilo Kozjeka na eno leto ječe. d Obešen jc bil 26. t. m. zjutraj ob 7. uri na dvorišču okrožnega sodišča v Mariboru Andrej Lichtenwallner, ki jc 12, junija 1922 umoril svojo ž«no Matildo, <1 tjiroteu umor. Iz Mirne peci so poroča: Dno 20. t. m. je usmrtil s 1 streli iz samokresa Alojz /.arabec Marijo Vodnik, ženo svojega polbrata Ignacija Vodnika na njenem domu v brt vrhu št. 3 ob pol devetih zvečer. Njen mož, prišedši želo okrog 10. ure domov z dol«, zagleda ženo v sobi na tleh v mlaki krvi ležati, misleč, da sc ji jo kri: udrlu iz grla. llitro tečo klicat sosedove n« pomoč, ki takoj spoznajo iii vidijo, Ce. je ustreljena; dobila jo tri strelo v glavo, enega v prsn. Zapušča tri nedo-letne otroke. Komisija je' pri razteleseniu dognali;, da jo bil vsak strel smrtonosen! Morilec, Ki jo takoj zginil, jo storil ta zločin iz sovraštva do ženo Vodnikovo. Kriva lega umura jc pa v precejšnji meri tudi stara mati, oziroma mati morilca in Ignacija Vodnika, ki jo v vodnem prepiru živela z mlado gospodinjo, na skrivaj pa še svojega' sina Alojzu šuntala, češ. da jo zaničuje in sovraži cilada gospodinja, zato to vedno drugod potika. d Umor v S t. Ilju v Slov. goricah. Pri posestniku Vudlerju v St, llju v Slovenskih goricah jo služil Alojzij Hopnik. Zadnjo soboto so liiali svinjo. Knpnik jc mikaj čafia pomagal mesarju snemati ku-žo, ker pa iii bil dovolj »priljraveti, 'ga je mesar spodil. Gospodar Jo nido' uKazal" ftepnifiu, naj nu dvorišču spjia drva.. To jo Repnika hudo ujezilo. Celo dopoldne jo* razgrajal okoli- hiše. 0|5oldhc jo pri kosilu zagrabil dva kuhinjska noža ia z njima tolkel po mizi. V tem je,prišel v hišo posestnik Dauman, ki je Hcpniku miril. Ta pa so jo zagnal v Baumana in mu trikrat zasadil nož v prsn. Bauman je šel iz hiše in se zunaj zdrudil na tla, itepnik pa je divjal dalje. Pograbil jo gospodarjevo puško in hotel vse postreliti. Končno so je Vudlerju posrečile, da je Itepniku iztrgat puško. Ko je Hepnik slišal, da iiauniau umira, je pobegnil. d Kdo je izgubili1 Dne 25. junija 1922, ko je bilo biriiiovnnje, jo nekdo izgubil nekaj ameriškega denarja in več 100 dinarskih bankovcev v prodajalni Kmetijskega društva v Metliki. Tisti, ki je zgubil, naj so zglasi takoj. d ('ovije kupujte samo z znamko »Peko« ker so li priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljano, Prog 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. METLIKA. V tulek po praznikih dne 3. aprila vrši eb 11. uri »večer v prostorih Kmetijskega društva ustanovni občni zbor Obrtne zveze za Metliko in okolice. Ob tej priliki se b»d» obravnavala tudi raioa strokovna ipmšanja. Kadi varnosti sestanka se. vabijo v-i obrtniki ii Metlike, posebna p« tudi in »kotle*. — Pripravljalni odbor. __ Bremen - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje I „Qeorgs Washingtoti" „Amer/ca" „President Roosevelt" „President Harding" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodap. list. 146. m STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Belgrad, Palata Beogradske Zadruge. Pomlad. Zvonijo zvončki po bregovih in vmes trobentice poj6, pomlad smehlja se po vrtovih, ki vence ji v pozdrav pleto. Z zelenjem se odeva polje, za cvetom se odpira cvet; spet ptičice so dobre volje, pri delu se raduje kmet. Voliče urno je napregel, za kolica jih je pripel, In plug mu je v desnico segel, da skupno gresta nad plevel. Iz shrambe sili ven motika, in ta plevelu smrt želi, po brazdali brana se pomika, drobeč jih z ostrimi zobmi. Ob njivi kmet se je ustavil, s pomladno setvijo gotov, molitev tiho je opravil za rast, uspeh in blagoslov. Lini barski. BUČKA. Na belo nedeljo se vrši na Bučki enodneven Jospodarsko-politični tečaj. Po prvi maši predava {Peter Podboriek o vinarstva, kletarstvu in o vinski kupčiji. Vinogradniki naj prinesejo po-IzkuSnje svojih vin seboj. Tudi se bodo vršite po-izkušnje šlaferkib, slavonskih banaških in dalmatinskih vin. Po 10. maši predava g. Fran Ž a r e n o izgledih našega gospodarstva v najbližji bodočnosti s posebnim ozirom na vinogradništvo. Popoldne po litanijah zaključi tečaj g. poslanec dr. K u i o v e c s predavanjem o politični situaciji naše države po volitvah. Povabljeni ste vsi! STIČNA. Dvojno izredno veselje je doživeli stiska lara in slavni samostan cistcrcijanov: v nedeljo je preč. p. prior posvetil nove bronaste zvonove, ki so na praznik peli za novo mašo č. p. Bernardu. Da je bilo veselje popolno, jc dobila v Stični Slovenska ljudska stranka 280 glasov, stranka samostojnih kmetijaecv 6. Pokopana! IZ VELESOVEGA. Mirno je potekel važen dan 18. marca. Težko imo čakali izid volitev, ki je prinesel popolno zmago SLS, nasprotnikom pa razočaranje. V obeh občinah Cerklje-Velesovo jc bilo 651 oddanih glasov, od teh je dobila SLS 546 glasov. Torej 84 odstotkov. To jc izraz ljudske volje slovenskega naroda, ki zahteva lastno samoupravo in zakonodajo, versko šolo in politično svobodo v okviru države SHS. Znak zaupanja SLS, našim poslancem, ki naj nas in naše pravice zastopajo, in ki so nam tudi odgovorni. Dobro vemo, da ne bodo imeli z rožicami postlauo in da ne bo prišla avtonomija kar čez noč, ker mi srno majhen del celokupnega naroda. Od nekdanje SKS jo ostalo' še 32 zaslepljenih ovčic. JDS nes jn kar preplavila z listi in lepaki, dobila je tudi 24 izdajalskih glasov. No, in dr. šusteršič, ki so ga nekateri volili v dobri veri, je dobil 27 glasov, kateri so oškodovali SLS, njemu pa nič koristili. Ce bi bil on oslal zvest svojemu Ijrdstvu. bi tudi ljudstvo ostalo njemu, tako pa je izreklo svojo sodbo. STARA CERKEV PRI KOČEVJU. Dragi .Domoljub«, dovoli, da tudi jaz dobim en prostorček v tvojem listu. Stara cerkev ie radikalna inJe dobila radikalna stranka 130 glasov. Tukajšnji Kočevci bodo seda) Živeli od radikalnih obljub, katerih je mnogo in se veselijo, da je ra-radikalna stranka najmočnejša v državi. Preje so 5" naši Kočevarji pri vsaki prUiki "bavI(all čez Srbe, a sedaj so jih pa volili. Tuka|Snji Slovenci se niso še privadili na sedanje razmere in so sc boječi. Mnogo jih ni šlo na volišče. LITIJA. Ko greš skozi trg, srečavaš gruče ljudi, potrtih iu ialostuih obrazov. Človeku ni)olikcgac srcu sc vzbudi čut usmiljenja, češ: tem sc jc pa nekaj hudega zgodilo in no manjka dosti, da začneš z njimi moledovati. A kmalu ti padejo v uho besede: pr......črni so zmagali, kaj bo? Reveže hudo grize zmaga črnih. Meni, človeku »mehkega srca« se še huje vzbudi čut usmiljenja in tiho na ušesa jim svetujem: Stari ljudje za grizenje radi priporočajo zdravilo: poper na žgauju; navadno ufinkujo. Cc ne bo pomagnlo, so pa lo potolažite, počasi bo minulo in hudih posledic no bo — za pametne! Torej vsi. ki ste pametni in vam jo poper na žgauju pomagal, pridružite so armadi »črnih«, da v velikonočnem razpoloženju veselo zapojemo: Aleluja! Najboljša in na sigurne sa prilika ;e e ia v tekočem računu. mm ^ oooooooooooooooooo^n^eooooan Listek. Pod krivo felko. Povesi iz Melernikove dobe. Spisal t Peter R o h i n i e c (Konec.) X. V »beraški dolini« Udnega boršta so taborili rokovnjači. Malo jih je bilo, največ žensk. Svitla, pa mrzla noč jc bila. Sneg jc ležal po tleh in se že obešal po drcviu. Olroci so ležali tam v kotu, zavili v kožuhe, ženske so se stiskale druga ob drugo, moški pa so legli krog ognja, kjer je šc tlela žer-juviea. Počivali so in spoli. Stari harambaša se je prvi prebudil. Bil je opravljen kakor vselej, ali zavaljena je bila njegova obleka in manjkalo je belili tolarjev krog ledij in žollih zlalov v aržatu. Slava velikega Groga je ugašala. Z upognjenim hrbtom je čepel na bukovem štoru in zrl v laterman, ki se je napravil ob bližnjem sludencu. »Kakor la laterman se pogrezam, ved.io niže in riže, dokler ne kanem kakor kapnik na spodnjo plast zemlje,« misli sam pri sebi in ne opazi cnookega Polonjeka, ki je pogledal izpod debelega plašča in opazoval čuječe oko poglavarjevo. «2e po koncu, harambaša?« »Na robu smo, stari smo, Lovrenc, 85 let že štejem in čas je, da se umaknem.« »A še zmerom odlehtaš za tri driigc stara korenina! Tebi se malo pozna starosj' malo skrb in delo, ti si kakor kralj Muljai' ki spi za belo mizo pod Triglavom iri čuka da se v/budi,« se laska Tomaž. Poleg kapitana Polonjeka je ležal Tomaž Fundež, držeč v roki lok od gUS|j Kakor je rokovnjaški godec zaspal, tako 3» je prebudil. Mel si je zaspane oči in pobiral klobuk z vranovimi peresi. »Časih sem godel v Pelričevem dolu, kjer je plesalo po petdeset parov naenkrat! Zdaj pa nas je tako malo, odkar smo se preselili v beraško dolino. Pešamo, pešamo, ljubi moj Polonjek! Pozna se, da h manjka enega očesa,« se začne šalili vedno dobro« voljni kovač Fundež. »Tebi pa enega koleščka v glavi,« od* vrne Polonjek nevoljno. »Kaj boš zbadal, l undež! Naredi eno ze jutranji pozdrav!« veh Groga. Fundež nategne slrunc, smukne z lokom po njih in /učne peti: Pomlad je prišlo, vse cvcti, \bn a cd Hamburga inChefboutga za fimerlko in KanstSo 4 dlmn.ki, 5 '/a dnevu, lastne kabine t« potnike III. nnia ter jim nato clragovoljo nudiio vs(im • HllSI-posfigane stenice-ščurki in vsa gola- 1 ^^ zen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesu na sadju in nazelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod zaeksp: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. ■■■»■■■■■BHHBBRGKaBHHSHn specialist za notranje in pljučne bolezni se je NASELIL v LJUBLJANI, v CEGNARJEVI ulici štev. 4 (nasproti deželne bolnice) in ORDi« NIRA od 9. do 11. dop. in od 2. do 4. popoldne. Ferdinand Smola gen. zast. tovarne Mellchar-Umrath-BScher Sv. Jurij ob j. žel. Največja zaloga raznovrstnih okopalnlkov, plugov, bran, plantaž, sejalnih strojev Itd. Zniiane cene! ANTON KUNSTEK LJUBLJANA :: Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno In debelo. r lahko vsak zasluži doma v svojem kraju s prodajanjem nekega izdelka. Kdor hoče zaslužiti, naj mi pošlje svoj naslov in znamko za odgovor. Josiigs Bati!, Lit5Ia 75. V ZAMUDITI tndi Vi ne smete ampak pojdite takoj in oglejte »i velikansko Halogo »akna, volne, oelira, platna, hladevino, robcev, modrovine ter sploh vso manufakturno robo v veletr-trgovlni B. STERM E C K I, CELJE, katera prodaja radi velikanskega nakupa direktno iz prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah. ZAHTEVAJTE CENIK. iiiuuiuiiiimiiiiiiiiiunnmiiiMiiiinHminiiiuummnuNimuimniimiiiiM m sadjcrelcc! Drevesni karbolinej ARBORIN €€ je nafuspeSnojše in priznano najboljše sredstvo za zatiranje sadnih Škodljivcev ln raznih zajeaalcev na sadnem drevju. Uporablja se z uspehom v zgodnji pomladi, proden začne napenjati brstjo ali pa v jesen ko odpade listje. Razpošilja ga pi železnici proti povzetju v pločevinastih posodah po 6, 9, 14 in 20 kg tvrdka „CHEMOTECHNA", kemični laboVatas-ij, LJubljana, Mestni trg 10. Cena je Din 15 za kg netto brez emhalaže, ki so zaračuna po lastni ceni. Kdor moro pride lahko ponj osebno z lastno posodo. Vsakt pošiljatvl se doda tudi natančno navodilo za uporabo. CHEMOTECHIVA, kemični laboratorij Ljubljana, Mestni tr0 lO. oihihiiiiiihi.............................................................................................................................................. Semena vrtnice in sad. drevje se dobe pri »Vrt« Džamonja in drugo vi družba z o. z., Maribor, Čopova ulica. - Zahtevajte cenik! hrast, črešnja, javor, oreh, lipa v plohih; smreka, borovec ia mecesen v deskah, vsako, tudi malo množino, KUPIM. Ponudi naj se na naslov: J. ČERNE, Ljubljana, zaloga pohištva, Dunajska ccsta 28. "Ivan jjšk in sin" G0SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA smt Šivalni stroji. (zborno konstrukcija iu elegantna izvršitov iz tovarne v I.incu. Ustanovljena 1. '1867. Dosio jc ravnokar večje število strojev za vsako obrt Vezenje potu. nje biez-plačoo. Pisain stroji ADL>El>. Ceniki zastonj ln franko. Kolesa iz prvih tovarn: Durkopp, Styrla,Walicoiad in mo-toreia na prvo kolo. Cie. Sle. Transatlantique Francoska linija na|kn)ia In na|uilabM|ia vožnja i Hmerlho. < Hnvre-Ncwtjork samo 6 dni. c • Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slovenska banka d. d. v Zagreba. Vozni listke in tozadevna pojasnila daje: IVAN KRAKER, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. PoroC. prstani Dcuble verižice S:enske uie Budilke Že -ne ure Uhani Najstarejša trgovina ur. ztatnlre ir srebmlne p# ČUDEK LJUBLJANA 22, Prs crnova 1 1 liana Sadno drevje vrsu, i do 5-ianC,«u« 200 komadov IMA NAPRODAJ JANKO VILAH, posestnik, DOB pri Domžalah.________________ SATNfCE (umetno satjs) izdelujemo iz vposlanefja voska. Vosek mora bili popolnoma čisi in rumen. Cena za izdelavo ¥ um za 1 kit. Razpošiljamo satniec \ vsaki velikosti po dnevnih cenah. Kupujemo cisti vrjek insuhe vožčinc PO najvišjih cenah. BRATJE MARKELJ, čebelarstvo VRHNIKA. 1468 , U. Dr. Pavel Janežič ORDINIRA vsak dan od 10—12. uro dop, jn od 1,- 2. ure pop. na Dolenjski cesti St. 20, f „a(jstr v zalogi h delo LASTNEGA izdelka, imani^ vedno najtrpežhcjSc konoplje. — Vzamem ^ množino prediva. Postrežba točna in solidna VRVARNA A. ŠINKOVEC ST., KRANJ. - Tvrcllca uri ivmk\ F, in L .GoriCar Ljubljana Sv. Pelra cesta 29 erinoroča veliki izbiro l>las;a za spomladanske in lotne obleke iu sleor raznovrstnega sukna in kamrama m r.ioške tor različnega ševiola pol in čistuvolnenega v vseli barvah . . . r .... _____i ,, ..;.... (-r.frtii.nri in fniiinn lilfitlin '/n rinlm .«t-ilh za žensko obleke, iister, 111 uMvt" n-i lufiiiiiiva« o«.!«.-.- f"......— ---------C— - -"—• —.'vali famet hlftčevino, kotenino belo in temno, platno y.a rjuhe, eviih. vsakovrstne odeje: svileno šerpe in robce v bogati izbiri. Moške .srajce belo in v modnih barvah otroške oblekeo n, ilefkc in deklice, predpasniko. bluze, Urila in ruzrio druge narejene oblike. kravate, ovratnike, nogavice i. t d. Prepričajte se, da kupite tu znatno ceneje kot povsod drugod. | m sb hočete temeljito osuoliorllti I a Tisoči so že bili ozdravljeni! Bolečino v udih in členkih, ote kli udje, sključene roke in nofle. Irganje, zbadanje po raznih delih lčlesn, dn celo slabost oči so posledice revmoiičnili in prollntkih bolezni. a? ; Ponudim iim naravno sredstvo m ozdravljenje! Niliako univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki je nudi bolnemu človešlvu mali narava. Vsakemu brezplačna poizkuSnjal Pišite ml takoj in vam pošljem sredstvo in poučno razpravo popolno zastonj. Ostali mi bodete trajno hvaležni. Ehspedicija Opern-ilpofiiBhe, Budapest. VI flbth. HI. ( PspolnDoa oarno niložife sooj denar o VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI r. z. z o. z. sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrostu- brez odbitka rentnegn in in- jejo po 10 validskega davka. Vloge v tekočem raCunu se obrestujejo po 5 % %. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 y2 %. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. Telefon št. 57. v lastni palači (vis a vis hotela „Union"). Kapital ln rezerve skupno nad K 60,000.000- Ekspozitura; Bled. Int"cre,Ua .skupnost s 3veop*> Zanatlijsko banko d. d. v ^»g^b^inji^podružnieo v KarlovciHirT^itoko banko H. ,1 v Noveml^ ^^ VM« t ** valuto in devijj najugodnejšimi pogoji. PooblSeni^SjaUc S3f'^S^^UST tem8okw,e ^ Izdaj* konzorcij »Domoljub« r 1« Tifk« Jugoilovanik« Uskaff*