Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izbaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 42
Sobota, 26, maja 1934
Leto IX
Atako pripravljalo na socialnopolitično zakonodajo
Podjetniki zahtevajo silno poslabšanje delavske zakonodaje. — Vsi na krov v obrambo ogroženih pravic in proti socialni reakciji.
Ne čudiino se. Narava podjetnikov je, da oskrtajo pravice delavcev in nameščencev, če le morejo. Že s tem1 silno oškodujejo delavce in nameščence, da kršijo veljavno zakonodajo. Ne plačujejo nadur, oporeka-3° pravico do dopustov in odpravnin, znižujejo mezde do pasje napitnine po 200 in 300 Din, ali celo zadržujejo plače po tedne in mesece. Vse to se dogaja proti zakonom in morali.
Vse to jim pa še ni dovolj. Pripravili so načrt za reformo obrtnega zakona, s katerim hočejo zadati delavcem in nameščencem nečuven pdarec. Prikratiti hočejo delavcem m nameščencem odpovedni rok, dopuste deloma odpraviti in reducirati mezdo za slučaj bolezni na tri dni. Lo so tri stvari. V delodajalskih zahtevah je pa mnogo drugih poslabšanj. Najhujši udarec je naperjen
proti nameščencem vseh kategorij, katerim naj bi se odrekle vse dosedanje pravice, ki so jih nameščenci pridobili v minulih desetletjih.
Minister za obrt in trgovino je svoj čas obljubil, da izda k obrtnemu zakonu novelo, ki pa ne bo odrejala nobenih bistvenih izprememb, marveč bo le razjasnila nejasne določbe, ki se utegnejo nahajati v obrtnem zakonu. S tem je minister priznal, da ne bo uvajal poslabšanj v zakon, pač pa ga definiral v vseh nejasnostih, ki jih je morda res nekaj v zakonu. Zato smemo pričakovati, da predlogi delodajalcev ne bodo uspeli. Vendar je pa naša sveta dolžnost, da proti zahrbtnimi mahinacijami delodajalcev z vso odločnostjo protestiramo.
Zdi se nam, da tudi v tem primeru hočejo delodajalci izrabiti krizo v svoje črne namene. Stotine ljudi
so vrgli na cesto, zaposlenim pa neprestano reducirajo plače, kršijo veljavne zakone in sedaj je treba to bedno paro oropati še njenih socialnih pravic. To bi bil samo še nov zločin!
Delodajalci tudi po mednarodnem pravu niso opravičeni poslabševati mednarodno registrirane socialnopolitične zakonodaje. In če bi se to zgodilo, bi bil to nov pregrešek, ki mora omajati mednarodno pravo in zaupanje.
Delavci in nameščenci naj bodo pozorni na stvari. Moralna in orga-nizatorična sila delavstva je velika in nedvomno mora imeti delavska beseda na merodajnih mestih toliko vpliva, da se nakana ne posreči. Delavci in nameščenci so tudi državljani in še več jih je kakor podjetnikov.
Delodajalci so napovedali
brezobziren boj delavstvu!
Delavska zbornica je razposlala na vse strokovne organizacije tole obvestilo:
Kakor znano, ima minister trgovine in industrije pooblaščenje, popraviti pomote in slabo stilizirana mesta v novem obrtnem zakonu.
^s'°davske zbornice so imele ribC«n< iS?trajnih konferenc, na katerih so izdelale skupen predlog za to novelizacijo. Ta predlog naj bi ostal strogo zaupen in naj bi ne prišel nepoklicanim v roke.
Vendar se nam je posrečilo dobiti one odstavke iz tega predloga, ki se nanašajo na delovno pravo. Jz teksta tega predloga vidimo, da se po-slodavci niso držali niti najmanj ome-ntev, ki jih nalaga zakonsko pooblastilo, temveč so izdelali predlog, ki Prestavlja neverjetno težak napad na naše delovno pravo, ki se naj bi iz-Všil po zamislih njegovih iniciator-lepo na skrivaj, > ••-m•-»..m *■'	' u in ne da bi delavstvo in
nameščenstvo za vse to zvedelo, pre-'ie bi bilo postavljeno pred do~ Vršen čin.
^seblna predloga je v resnici a« da se skriva upravičeno Pred javnostjo.
iei/n^i' ,laPad predloga je naper-bodnA zasebnim nameščencem. V
nam,, A lud bi spadali pod določbe o trg!»vskCMjih višjcKa značaja le višji nikj ‘ 1 1,1 višji netrgovski pomoč-
Or
gros pujskih pomočnikov in načil z	osobja	bi se izjed-
bi Pravica njni delavstvom. Izgubil lezni bi im,.? d°Pustov, v slučaju bo-3 dni, odpust	tJo	plačc	Ic >)()
jemajo mes^'1,1?dnevcn- čc Dre' če prejemajo terUc° 111 dvodneven,
Kompetenci u Sx .3 'dačo.
?a vse delavstvo znižalh 'S(>diŠČ bl se
težake sploh \1! "‘V- ¥ Y bodoče za Iji se pri tem ni* V? Jal- (Predlagatc-1 a c niso zavedali, da so
Delodajalci zahtevajo novelizacijo obrtnega zakona.
obrtni zakon v toliki meri poslabšali, da bi bilo to za težake še sreča, ker bi stopil v tem slučaju za težake
v veljavo boljši civilni zakon.)
Glavni udarci, ki jih naperja
predlog proti pravicam delavstva
so:
Odpovedni rok naj bi bil:
Delavci, najeti za čas prehodne potrebe, — za čas prehodne potrebe se smatrajo' najeti delavci do dvomesečne zaposlitve, — brez odpovednega roka.
Težaki odpovedni rok na 24 ur, delavci, ki dobivajo plačo na teden, na 48 ur in le delavcem, ki dobivajo plačo na mesec, bi ostal 14 dnevni odpovedni rok.
Čl. 219. se spremeni tako, da pripada delavcu plača v slučaju obolenja le za tri dni (mesto dosedanjih sedem). Večje obveze poslodavčeve za slučaj bolezni napram osobju, ki pri poslodavcu stanuje (§229 in 230), se ukinjajo.
V § 220. se dosthvi:
Delavec nima pravice do plače v slučaju izključitve (obustave dela v
Terjatve za plačo, nadure etc. naj bi zastarale v 6 mesecih.
podjetju).
ce je z obustavitvijo spo-
razumen. Jasno je, da tu ne more iti nikdar za dobrovoljen, temveč za izsiljen sporazum pod pretnjo odpusta. s čimer postaja ves ta 'člen ilu-
zoričen
Proti vajencem.
Minimum vajeniške dobe naj se podaljša od dveh na tri leta. Zato naj se obvezno obiskovanje strokovno nadaljevalnih šol ukine. Čl. 267., po katerem pripada vajencu oškodnina za delo, se ukinja.
Ako prekine vajenec »po svoji krivdi« uk pri enem poslodavcu. se mu pri drugem dovršena leta ne smejo vračunati. Šolski pouk se mora vršiti vsako nedeljo od 8. do 12. ure, 3 ure pa ob delavnikih v nadurnem času (po 7. uri zvečer).
To je na hitro roko sestavljen izvleček glavnih predvidenih poslabšanj. Vrsta občutnih materialnih poslabšanj delovnega prava pa je še mnogo daljša.
A že navedeno dokazuje, do kam1 so si tu reakcionarne in asocialne sile upale.
Dolžnost vseh pri zbornici registriranih strokovnih organizacij je, da se strnejo k odporu in da sodelujejo z Delavskimi zbornicami, da se ta nečuven napad na delovno pravo in osnovne človeške pravice odbije.
Ljubljana, maja 1934.
Delavska zbornica v Ljubljani: F. Uratnik 1. r.
Cerkev v Mehiki
Duhovniki morajo zapustiti državo
Sonora, ker so organizirali šolsko stavko
Guverner severomehikanske države Sonora, Rudolf Calles, je zapovedal zapreti vse cerkve ter odredil, da morajo vsi duhovniki v 24 urah zapustiti državo.
Guverner pravi, da je duhovništvo krivo šolske stavke, ki je bila naperjena proti modernizaciji šole.
Porast Članov
čehoslovaška socialna demokracija se jata
Kljub gospodarski krizi in nezaposlenosti se je čehoslovaška so-cialnodemokratična organizacija ojačala in povečala v letu 1933. Dne 31. dec. 1933 je štela, vštevši mladinske organizacije. 5132 krajevnih političnih organizacij, a prejšnje leto 5075. Članstvo zaradi nezaposlenosti ni naraslo, toda organizacija se ie znatno izpopolnila
Dr. T. G. Masaryk
zopet izvoljen za predsednika čeho-slovaške republike
V četrtek, dne 24. t. m. sta volila čehoslovaška poslanska zbornica in senat predsednika republike. Resen kandidat je bil edino dosedanji predsednik republike dr. T. G. Ma-saryk.
Pri volitvi je bilo oddanih 418 glasov (12 je bilo praznih). Za Ma-saryka je glasovalo 327 poslancev in senatorjev.
Z Masarykom je zmagalo načelo demokracije, ki se ji roga danes skoraj ves frakarski in klerikalni politični svet.
Praga je izvolitev predsednika sprejela na manifestačen način, ker le demokratični narodi in publicistika ima pravico slaviti moža, ki trdi, da so diktature bolezen človeške družbe, dočim je prava oblika le demokratično sožitje človeštva bodoči ideal.
Klerofailsem v zagati
V Avstriji pokajo bombe in peklenski stroji
Starhemberg se na skrivaj pogaja s Hitlerjem
Odpor avstrijskega prebivalstva proti sedanjemu režimu je vedno hujši. Položaj postaja bolj in bolj kritičen, ker se vsak dan ponavljajo novi bombni atentati v raznih krajih države, tako da so vojaštvo, policija in vsa oborožena sila v stalni pripravljenosti. V teku zadnjih dni je bilo porušenih več železniških mostov, razdrte so bile proge, številni električni transformatorji pa uničeni. Peklenski stroji so bili položeni v raznih mestih tudi v javnih lokalih in so eksplozije povzročile ogromno škodo. Celo kapelico v bližini Star-hembergovega gradu so atentatorji spustili v zrak.
Dollfussov režim se občutno maje in se komaj in komaj s pomočjo bajonetov še drži na površju.
Vse to je menda privedlo kneza Starhemberga do tega, da je skušal te dni za hrbtom kanclerja Dollfus-sa doseči za vsako ceno sporazum s Hitlerjem. Pripravljen je baje žrtvovati tudi dr. Dollfussa, samo da bi se on obdržal na površju, kar je vzbudilo v takozvani »Domovinski fronti« silno razburjenje.
Kljub temu, da so vsi zapori in koncentracijska taborišča prenapolnjeni, se vršijo vedno nove aretacije, kar pa klerofašističnega režima ne bo rešilo, ker nad dve tretjini prebivalstva, ki je proti njemu, ne bo mogel spraviti v zapore.
Dr. Renner na svobodi.
Da bi se ublažila napetost in pomirili duhovi, je bilo te dni izpuščenih iz zaporov več šucbindlcrjev in voditeljev socijalnih demokratov, kakor dr. Renner, Emmcrling, general Schneller, general Mayer, dr. Ellen-bogen, gasilski poveljnik Wagner in zdravnika Schneidennagl in dr. Wei-gcl. V zaporih pa so pridržali še nadalje župana sodr. Seitza, dr. Dan-neberga, generala Kornerja itd.
V vrstah avstrijskega delavstva je opažati vedno večje borbeno razpoloženje. Delavstvo je trdno odločeno boriti sc za svoje svoboščine prti krvnikom in hlapcem italij nekega fašizma.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Kako „volijo v Nemčiji obratne zaupnike
Po novem nemškem zakonu o delavskih obratnih zaupnikih »volijo« v Nemčiji vsako leto dne 1. maja obratne zaupnike. Zaupnike, ki jih je treba izvoliti, določi obrato-vodja podjetja sporazumno z načelnikom fašistične obratne organizacije. Če se ta dva ne moreta sporazumeti, imenuje zaupnike fašistični diktator delavske strokovne organizacije.
Skoraj tiso* proslav
Proslava prvega maja na Žehoslovaškem
Na Čehoslovaškemi je bilo prvega maja nad 900 javnih manifestacij. čehoslovaška stranka je priredila 536, nemška pa nad 400 po vsej državi. Udeležba delavstva na manifestacijah je bila 40 odst. večja kakor lani.	•
Poveličevanje Masa-rykove izvolitve
Ob četrti izvolitvi Masaryka za predsednika čehoslovaške republike je zopet vse časopisje polno slave in poveličevanja največjega demokrata v važni javni službi. Po vrsti naštevajo njegove vrline in slave njegovo sicer meščansko demokracijo, ki jo je Masaryk uveljavil v čehoslovaški republiki.
Ob tej priliki bi pa morali poudariti njegova načela. Ali tega ne store. Najbolj diktatorski listi in politične skupine so med — častilci Masary-ka, ne poveličujejo pa njegovega najvišjega načela — stremljenja po idealni demokraciji.
Iz tega enostavnega razloga smatramo, da je tako hvalisanje neiskreno. Zakaj, če Masaryk predstavlja višek načela demokracije, potem bi se vsa javnost, če je iskrena, morala z vso brigo zavzemati za demokracijo, ki edina odgovarja dostojanstvu človeka.
Človek je družabno bitje, družabno pa more živeti le v medsebojni demokraciji, ki šele- prinaša več socialne pravičnosti.
Ker tega ne marajo, molče o tem.
Sladna kava „S LADO0
pražarne ADRIA Vam bo teknila !
Zahtevajte jo!
Zgodovina uil
Tolpuddle je signal za ves svet
Kaj je Tolpuddle? Majhen kraj je v južni Angliji. Pred sto leti meseca februarja (1834) so zgodaj zjutraj zaprli v tej majhni vasi šest kmetiških delavcev. Odgnali so jih v Dorchester v ječo ter pozneje obsodili na sedem let deportacije v prekomorsko deželo. Zakaj so bili ti delavci tako barbarsko kaznovani? Ta kazen je bila določena za največje zločince, ki jih niso hoteli usmrtiti. Ti ubogi dninarji, od katerih so bili štirje oženjeni in prav-tako pobožni in delavni, so se predrznih ustanoviti strokovno organizacijo!
Zgodba se danes ponavlja. Ne šest, marveč na tisoče ljudi se nahaja v koncentracijskih taboriščih, stotisoče jih je besno preganjanih, ker so člani svobodnih strokovnih organizacij.
Tako pripoveduje s. W. M. Ci-trine, generalni tajnik angleške strokovne zveze in predsednik strokovne internacionale.
Britske, kakor vse strokovne organizacije sveta se bodo ob stoletnici spominjale teh mučenikov.
V Dorsetshire bo letos zborovala internacionala, da s tem počasti spomin teh in vseh mučenikov v Nemčiji, Italiji, avstrijske junake, vse delavske bojevnike za svobodo v Evropi,
kjer hoče reakcija kolo zgodovine zavrteti za sto let nazaj ter ustvariti razmere, kakršne so bile pred sto leti, novi ogromnejši Tolpuddle.
Letos se obenem vrši počastitev spomina in borbe. Tega se predvsem zavedajo angleški sodrugi.
W. M. Citrine pravi prepričevalno v nekem članku strokovnih poročil :
»Leto 1934 je usodno leto za delavstvo Velike Britanije, ki se prav dobro zaveda resnosti trenutka ter je odločeno, boriti se proti vsakršnim omejitvami svojih pravic ter storiti vse, da se val barbarstva, ki je že preplavil velik del Evrope, zajezi. Naša naloga je, da rešimo v Evropi svobodo in duha demokracije. Pred sto leti so rešili britski delavci, ki so bili takrat enako v nevarnosti, svobodo in pravico z dejanjem, ki je služilo kot podlaga razvoju za eno celo stoletje. Leta 1834. je smrčala velika večina Evrope, kakor danes, v senci despotizma, ki je bil tako nesramen, da se je zdelo, da je nepremagljiv. Reakcija se je čutila varno. Celo v Angliji se je posluževala najostrejših zatiralnih metod. Zlasti je bila pozorna napram strokovnemu gibanju, ki se je pričelo takrat pojavljati z uspehom na bojišču za socialne pravice. Strokovne organizacije so zmagale, zato počastimo spomin na Tolpuddle!«
O slavju pravi Citrine dalje:
Ta delavska slavnost se bo vršila od 30. avgusta do 2. septembra t. 1. v glavnem kraju Dorsetshire v Dorchestru. Prireditev bo ogromen apel na delavsko gibanje in celotno javnost. Priredile se bodo športne slavnosti, posebna slavnostna igra-Otvorilo se bo šest delavskih hiš, ki bodo nosile imena šestih mučenikov. Slavnost bo več kakor praznik. Simbolično bo izražala trdno voljo delovnih žena. in mož, da se hočejo boriti za ideal, ki je pred sto leti navduševal te mučenike, ki pa danes bolj kakor kdaj potrebuje podpore vseh resničnih prijateljev svobode in napredka!
Kaj je z Izplaillom vlog blvSe avstrijske poštne hranilnice?
To vprašanje zanima veliko število ljudi, ki so pred prevratom imeli naložen denar v avstrijski poštni hranilnici, pa do danes niso dobili dotičnih zneskov izplačanih. Leta 1928 so morali prizadeti oddati originalne hranilne knjižice potom pristojne pošte, morali so priložiti domovnice, da so se izkazali kot jugoslovenski državljani ter so dobili navadna potrdila in dasi je od tedaj preteklo že šest let, se vprašanje ne premakne naprej. Prizadeti hranilci v Italiji so že davno dobili izplačanih toliko lir, na kolikor kron so se glasile knjižice, Gehoslova-ška je enako zamenjala te knjižice al pari, le pri nas se o kakem izplačilu nič ne sliši. Govori se sicer, da je likvidacija in razdelitev aktiv bivše avstrijske poštne hranilnice že davno izvršena in da so dobile vse prizadete države nanje odpadajoči znesek, zato je pač utemeljena zahteva nekdanjih hranilcev, da se tudi pri nas čimpreje izvrši izplačilo teh hranilnih vlog.
I^rtrrh trnu	W	»tl	t
Ljubljanski velesejem
Društvo »Živalca« že pridno pripravlja razstavo na velesejmu. Ta razstava bo
zelo živa in pestra, saj bo pokazala vse vrste malih živali, tako perutnino, kunce, golobe, Nutria bobre, govoreče papige, male papige, mucke, morske prašičke, opice itd. Poskrbljeno je, da se pokažejo tudi razne živalce, ki še niso bile razstavljene in bodo torej predmet posebnega občudovanja. Vsak ljubitelj živali bo prišel na svoj račun, zato naj nihče ne zamudi te prilike, da si ogleda posebnosti te razstave. Razstava se vrši v okvirju XIV. velesejma od 30. maja do 10. junija.
Vsak, kdor potuje v času od 28. maja do 10. junija v Ljubljano, se zamore peljati za polovično voznino, če svoje potovanje veže s obiskom XIV. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 10. junija t 1 Pri nakupu vozne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško izkaznico. ki stane Din 5.—. Ce obišče po-* tem velesejem, mu vozna karta velja za | brezplačen povratek.
Doma in po svetu
Kdo največ žrtvuje v sedanjih
razmerah? Največ žrtvujejo zaradi krize nezaposleni, delno zaposleni in slabo plačani delavci s svojimi rodbinami. Ti žrtvujejo kos za kosom svoje življenje, ker vsak dan bede in stradanja prikrajšujejo svoje zdravje in življenje. — Kdo pa največ govori o požrtvovalnosti? To so pa navadno tisti, ki imajo sigurno eksistenco, plače po štiri, pet in več tisoč dinarjev na mesec. In če obenem. žrtvujejo pet ali deset dinarjev "v »dobrodelne« namene, so storili »svojo dolžnost«. 'J	m
Trgovinska pogodba med našo državo in Bolgarijo je bila 24. t. m. podpisana.
Ravnatelj pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Nedavno je bi! ravnatelj Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani dr. Sagadin vpokojen. Za novega ravnatelja je bil imenovan dr. Janko Vrančič.
Avstrijski podkancler knez Star-hemberg biva v Berlinu- ter se pogaja z nemško vlado zaradi fašističnih nemirov in atentatov v Avstriji. Starhemberg politično soglaša z nemškim fašizmom.
Zakon proti znižanju cen? Dunajska trgovska zbornica je zahtevala zakon proti znižanju cen, ker zniževanje cen škoduje trgovcem. Vlada namerava zahtevi ustreči, da se ne zameri bogatim veletrgovcem. Jako socialno?
Vseučiliščnl profesor dr. Tandler, ki je gradil avstrijsko, zlasti dunajsko moderno šolstvo, je pozvan na newyorško vseučilišče. Klerikalci ne marajo socialnih demokratov.
Poljska proti sporazumu med Rusijo in Francijo. Poljski reakcijonar-ci so zagnali v svojem tisku silen trušč proti nameravanemu sporazumu med Francijo in Rusijo. Spletke je gotovo povzročila Nemčija, ki se zelo trudi, da bi preprečila nameravani sporazum.
Nemčija se vedno bolj oborožuje. Angleški listi so te dni razkrili oboroževalno akcijo Nemčije, ki se mrzlično pripravlja na vojno. Hitlerjev režim gradi ogromna vojaška letališča in utrdbe pod zemljo. To je glavna naloga, ki si jo je stavil fašizem.
V Posaarju so nemški fašisti napadli francoske akademike, ki so bili na ekskurziji.
Če sl z narotnlno v zaostanku, jo poravnal tako|i Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izkljuino z lastnimi sredstvi. —
Tone Maček:
73
Stuiai Kutnfccgte
»Toliko imamo teh knjig, pa še vedno kakšno k hiši prinese,« je dejala Kurentova, kakor da bi opravičevala neko slabost svojega moža. »Fanta nista nič boljša. Onadva imata še več teh reči tam v svoji sobi. Vsemogoče, celo latinske, ki jih menda živ človek ne razume. Samo delo ima človek s temi knjigami. Vedno je freba z njih prah brisati. Zato pa imam jaz samo eno, ki jo nosim po svetu seboj že trideset let.«
In vzela je iz predalnika v ruto zavito m z zlato obrezo v usnje vezano »Hojo za Kristusom«,
Tomaža Kempčana.	,
»To je moja zabava in dušna pasa.« »Drugačne ti tudi ne potrebuješ in ne moreš
prebaviti,« jo je zavrnil mož.	.
i »Kake druge tudi ne pogrešam, se je odrezala ona.	.	-
Kurent je malodušno zamahnil z roko: »renska tnora pač vedno imeti zadnjo besedo.«
»Doma, v hiši, že.«	.	*
»Ne izgubljajmo časa s praznimi marnji. Ce mislimo iti, pojdimo, dokler je še solnce visoko,« je opominjal Kurent in prijel za palico.
»Pa ne hodi predaleč. Ob šestih se vrneta fanta Takrat bo večerja pripravljena,« je še za-nir-iln za svojim možem Kurentova in spravila svojega Kempčana zopet v predalnik.
Zemlja se je medtem že dodobra izsušila, deževne kaplje po grmovju so pod vročim solncem izhlapele, murni so se prišli pred svoje luknje
gret in preizkušat svoja godala, ob poti so se plašile kobilice in s šumom frčale pred idočimi na vse strani. Metulji so se pozibavali po cvetovih divjih klinčkov in šipka, v gabrovju in jesenju so se- oglašali ščinkovci in sinice. Zrak je bil čist in svež ko studenčnica, vsa pokrajina se je zdela kakor živopisni relief pod kristalnim kalupom.
Čim višje so prihajali, tembolj se je širilo obzorje. Sedaj niso videli samo hrastniške doline: m Ojstra in Propretna, videli so v ozadju ze tucu sivkasto gmoto Kuma, na levi široki masiv 1 u j s svetim Jurjem, proti vzhodu pa valovito gričevje od Dola do Svete Jederte z vasicami Nično, Marno in Brce. za katerimi se je jasno odražal daljni greben Kozja. Vse je bilo oblito s slepilno lučjo popoldanskega solnca in posamezni obrisi zemeljske površine, gričevja in dreves so izstopali v ostro začrtani plastiki. Le tam doli v dolini, kjer so dimniki noč in dan bruhali iz sebe saje in dim, je ležala siva meglovitost, v kateri so se slabo odražali predmeti, kakor s kamenjem posejano dno v motni reki.
Prišli so iz redkega in iztrebljenega gozdiča na piano. Tu so bila tla videti še nedotaknjena. Ni bilo več videti razkopanih jam, vdrtin in globokih razpok, kakor malo nižje doli. Polt zemlje je bila videti še nedotaknjena. Po položnem bregu se je razprostirala valovita senožet, iz katere je že pro-hadala mlada otava. Tu in tam se je košatil kak mlad hrast ali skupina jesenov. Pot se je popolnoma izgubila v komaj opazno in malokdaj rabljeno stezo ki jo je komaj vidno označevala goste sa u« temnejša trava. Višje gori se je na mah planoti odražala od neba skupina nizkih, košatih dreves,
med katerimi je bilo videti slemena kmečkih hiš. Napotili so se tja gori. Naenkrat pa so zadeli ob nepričakovano oviro; pred njimi se je zarežala zemlja, ko da jih hoče pogoltniti. V dolžini desetih metrov se je raztezala globoka in široka razpoka, ki ji ni bilo videti do dna. Preskočiti je ni bilo mogoče, morali so jo obiti.
»Kako pa to?« se je čudil France. »Vse je vi' deti v redu, najlepši kraj, ki si ga moramo mis,‘ • naenkrat pa tole. Ni pa nikjer videti plazovja.«
»To povzroča rudnik, ki skriva v sebi zavratnosti. Malo še potrpi, boš še kaj drugega vidci.«
Počasi so se bližali malemu selu1. Izmed sadnega drevja so mežikala svetla pročelja kmečkih hiš, strehe in svisli gospodarskih poslopij. Vendar nikjer žive duše. Gotovo je vse, kar se more gibati kje zunaj na njivah, ki jih še ne vidimo. Ampak ni slišati niti mukanja goved, niti pasjega lajanja, ali petja petelinov. Šele ko so prišli čisto blizu k prvi hiši, je France z začudenjem opazil, da nima niti oken niti vrat. Hiša z izbitim, in nagnjenimi podboji in s praznimi, črnimi odprtinami mesto oken, se je zdela kakor slepa in brezzoba starka, ki tužna sameva in toži po svoj. mladost,. Njen obraz je bil ves odrt in poln grmt in ran. Na mnogih mestih je omet odpadel, da se je videlo golo okostje iz kamenja in prhle opeke. Streha je kazala rebra in polovica dimnika je ležala na tleh. Z nekim strahom so prestopili prag, ki ga je že davno prerastla trava. Trava je rastla tudi v veži med kamenitimi ploščami tlaka. Iz veže se je videlo po vseli prostorih; nikjer ni bilo vrat, ki bi zapi' rale pogled.	(Dalje	prlhodnJiC-'
V ogledalu
Kako klerikalna Avstrija ljubi klerikalne koroške Slovence. Sobotni »Slovenec« od 12. t. m. je poln ogorčenja, ker avstrijska klerofašistična vlada, ki ji »Slovenec« vsak dan poje slavo, in ki ji je na čelu «»..»■ .	kancler Dollfuss, ni dovolila
prirediti na Koroškem štiri pevske prireditve. Še na prvi strani iste številke hvali »Slovenec« Dollfussa, da se ne da ustrašiti, da ima vlada čvrsto voljo, da z neizprosno strogostjo uduši vse poskuse, da bi se Avstrija iz črne srednjeveške teme vrnila v svobode svetle zarje — na peti strani pa izliva srd na iste ljudi... 'lo je sicer morda hudo in nerodno, vendar za »Slovenčev«	je	tudi	to znosno.
Kaj morda ne bi »Slovenec« kaj interveniral pri svojem varovancu Dollfussu in bj preskrbel morda kot protiuslugo za pomoč v boju za vrnitev dežele katolištvu vsaj narodnostno svobodo Slovencev v Avstriji?! Saj so vendar že vsi dobili svoje plačilo za pomoč pri praktičnem preizkušanju papeških enciklik, pa ga naše glasilo K. A. ne bi? In kako se bo vendar »Slovenec« mogel tolikanj repenčiti proti »zatiranju« Slovencev7 v Jugoslaviji, ko vendar v obeh njegovih vzorih korporativni Avstriji in korporativni Italiji ni nič boljše?! Da se le ne bi korporativnost »Slovencu« še opletala, saj se že zdaj nič kaj ne pohvali o njej, če vpoštevamo gornje navedbe in pa »Slovenčev« uvodnik v isti številki o Mussolinijevem realizmu. Da le ne bi bilo prepozno!
Vabilo na
REONI LETNi OBČNI ZBOR
Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, 10. junija 1934 ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. Poročilo načelstva o poslovanju in računskem zaključku za leto 1933;
3. Sklepanje o pokritju izgube;
4. Proračun ?a leto 1934;
5. Poročilo nadzorstva in sklepanje o razrešnici;
6. Sprememba pravil;
7. Volitev predsednika, podpredsednika ter 5—9 članov načelstva, od le-teh 3 članov1 eksekutive;
8. Volitev predsednika, podpredsednika in 5—9 članov nadzorstva, od le-teh dva v ožje nadzorstvo;
9- Referat o novih davčnih in taksnih predpisih;
10.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne'19. maja 1934.
Načelstvo in Nadzorstvo Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani.
Trbovlje
Redni občni zbor Stavbene, konzumne In gostilniške zadruge »Delavski dom« se bo vršil v nedeljo, dne 3. junija 1934 ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma z dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva. 4. sklepa-n^e ra^unskem zaključku: 5. poročilo o reviziji revizijske zveze; 6. volitev enega člana v načelstvo, štirih članov v nadzorstvo in treh namestnikov; 7. razni nasveti. Na občnem zboru imajo pravico glasovati le člani, ki imajo polno vplačani delež ali pa najmanj dva obroka in ki redno nakupujejo svoje potrebščine v zadružnih prodajalnah. Če ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Vsak član naj prinese s seboj svojo deležno knjigo. Načelstvo.
Zagorje ob Savi
Proračunska se]a
, v soboto, dne 19. maja t. 1. se je vrši-Proračunska seja za proračun občine Zagorje za ]eto 1934. Proračun znaša 1,829.104 Din. kateri bo krit z 200 odst. čin i?do na vse neposredne davke, z ob-ne « tro5arino, uvedbo vodarine, trošari-uv07la. e*ektrično razsvetljavo, na izvoz in ^nega blaga, spodarstv«*' se mora, da je občinsko go-radi silne zaš'° Prvič v velike tažkoče vzroča ved.,Kospo(larske krize, katera po-gič pa radi w Vei^e socialne potreba, dru-radi plačilnih0n?asacije občin in tretjič pa občina že poprel	' katere imc*a
' tnJ.I ,
Vuzenica ob Dravi
Kjer ni delavsko .
Vuzenica ob Dravi • ro,tovne organizacije.
industrije, kjer je P sedež manjše lesne ne organizacije in °flavstvo brez strokov-jajoče slabo zaščit	,enui	odgovar-
časopisja je malo	rudi delavskega
lavci po večini niti „„Jencga in tako device so jim zajainčen(faI!,al0’ kakšne pra-Mezde znašajo komii «	naših	zakonih.
na uro. Naduro	1	1 50 do Din
do izčrpanosti, ne dn ?or1al° delati ljudje zakoniti 50 „dst.	kdo	Plačeval
Potrebno predavanje „	Nujno	b* bilo
zakonih.	J	0 delavskih zaščitnih
Ljubljana
Protest proti ogrožanju nameštenskih in delavskih pravic
Delodajalci pripravljajo atentat na obrtni zakon. Znatno ga hočejo poslabšati.
V protest proti temu načrtu priredi Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Ljubljana
v torek, dne 29. t. m. ob 8. uri
Delavski prosvetni večer »Svobode« iii »Zarje« kot VIII. (XXVII.) in kot zaključek letošnje sezone bo v soboto, 26. maja 1934 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Spored je bogat in pester. Delavska godba »Zarja« bo zaigrala več novih koncertnih skladb. Tamburaški orkester zveze živilskih delavcev, sekcija pekovskih pomočnikov, ki bo izpopolnjen s klavirjem in tolkali, bo nastopil s ^koncertnimi komadi. Svobodaša Josipa Škor-pika nova skladba (trio) na 2 violini in klavir bo nekaj lepega. Pevski zbor I. dekliške meščanske št. Jakobske šole bo nastopil s Pregljevimi, Ipavčevimi in Druzo-vičevimi pesmimi. Oktet »Ljubljanskega zvona« bo zapel s spremljevanjem kroma-tične harmonike več pesmi. Vmes pa bodo recitacije. Pisatelj s. Cerkvenik bo predaval o zanimivi temi. Vstopnice po 3, 2 in 1 Din. Ne zamudite tega zadnjega prosvetnega večera v letošnji sezoni in si vstopnice nabavite že v predprodaji.
Občni zbor SK »Svobode« Ljubljana. Ako hočemo govoriti o delavskem športu v Sloveniji, moramo govoriti predvsem o nogometu. Ostale panoge športa med delavskimi klubi niso razvite. Le ponekod se v manjši meri gojita kolesarstvo in lahka atletika. Nogomet je pač »velesila«, ki s svojo borbenostjo privlačuje mlade ljudi, delavce in vajence. SK Svoboda, ki je na svojem občnem zboru 15. t. m. sklenil, da se prenese sedež kluba z Viča v Ljubljano, ima pod svojim okriljem predvsem ljudi, ki so v »civilu« delavci in vajenci. Enako, kot sodružni klubi, želi vzgojiti prave delavske športnike, t. j. take, ki goje šport iz ljubezni do poštene igre in do narave. Občni zbor, nad vse pričakovanje dobro obiskan, je pokazal, da se mladi sodrugi vedno bolj zavedajo, kam spadajo. — Otvoril ga je s. Jugovec. Predsednik je v svojem' govoru poudaril potrebo čim tes-
zvečer protestno zborovanje v veliki dvorani Delavske zbornice.
Zasebni nameščenci, bančni, trgovski, zavarovalni in pisarniški, naj se v polnem številu udeleže tega
važnega protestnega shoda!
nejšega sodelovanja in tovarištva med člani. Apeliral je na prisotne nogometaše, naj bodo vedno disciplinirani, zakaj z nedisciplino se kvari le ugled kluba. — S. Malovrh je govoril o odnošajih SK Svobode do sodružnih klubov. To razmerje je bilo vedno prijateljsko, toda zdi se, da se mnogi del. klubi še vedno ne zavedajo, kam spadajo. — Nato so poročali: tajnik s. Logar, blagajnik s. Dečman in gospodar s. Lekše. Njihova poročila kažejo stalno napredovanje kluba. Odbor, kakor tudi nogometaši imajo dovolj volje in upanje je, da bo do prihodnjega občnega zbora stanje še znatno boljše. Častni predsednik dr. M. Korun je v svojem daljšem govoru vzpodbujal vse prisotne k intenzivnemu delu in obljubil, da bo tudi sam deloval na tem, da bo klub hodil vedno pravo pot — pot delavskega kluba. — Po soglasno sprejetem absolutoriju staremu odboru, se je izvolil nov odbor, sestoječ iz večine starih odbornikov. — Častni predsednik dr. Milan Korun, predsednik s. Jugovec, podpredsednik s. Malovrh, tajnik I. s. Logar, tajnik II. s. Faju, blagajnik I. s. Dečman, blagajnik
II.	s. Burnik, načelnik nog. sekcije s. Galof; odborniki ss. Štrekelj, Kralj, Šalamun, Kamnikar; nadz. odbor ss. Novak, Stresen, Zemljak; gospodar s. Lekše. — Klub se imenuje odslej SK Svoboda-Ljubljana. (Klubov naslov: Stane Logar, tajnik SK Svobode, fa. Jos. Eberle, Ljubljana, Mestni trg 17.) — Upamo, da bo Svoboda znala pravilno zastopati delavski šport in v tej nadi ji želimo mnogo uspeha tudi — na zelenem polju.	S.	Š.
Izlet na Golico priredi podružnica T. D. »Prijatelja Prirode« v Ljubljani v nedeljo, dne 27. maja. Odhod zjutraj ob 5.10 uri z izletniškim vlakom iz glavnega kolodvora. Povratek zvečer ob 22. uri. Vozne listke za izletniški vlak je kupiti do Jesenic. K številni udeležbi vabi odbor.
Maribor
Pisatelj Josip Kostanjevec umrl. Minuli
torek se je vršil pogreb pisatelja Josipa Kostanjevca, ki je preminul v 70. letu svdje starosti. Pokojnik je bil v Mariboru znana osebnost. Med pisatelji je bil takorekoč poslednji predstavnik stare generacije.
Propaganda za Olimpijado na naši železnici. Vagoni brzovlakov, ki prihajajo k nam iz Češkoslovaške, bodisi za Split ali Trst, imajo nalepljene lepe propagandne lepake za III. Delavsko Olimpijado v Pragi, ki se bo vršila od 3. do 8. julija t. 1. Lepaki so večbarvni s sliko naših telovadcev in zastavo v rokah ter češkim napisom. Ministrstvo železnic tudi sicer po svojih močeh pomaga k reklami za čim boljši uspeh Olimpijade ter je pravkar odredilo, da se morajo v slavnostnih dneh razobesiti na vseli postajah Češkoslovaške državne zastave. Vsak uslužbenec češkoslovaških železnic pa lahko dobi za obisk slavnosti v Pragi dopust, ne da bi se mu isti štel v reden dopust. Sodelovanje socijalističnih poslancev v vladi v Pragi ima torej tudi v tem pogledu najboljše uspehe za pokret so-cijalističnega delavstva v Češkoslovaški.
Gramozna jama sredi mesta. Pri izkopavanju temeljev za zgradbo novega poslopja »Grajskega kina« so v Vetrinjski ulici prišli do prav lepega gramoza, katerega sedaj izkopavajo za stavbo in celo odvažajo. Iz tega je videti, da je tekla nekoč tudi na sedanjem središču mesta Drava, ki je naplavila ta gramoz, če ni iz časov, ko je bila vsa mariborska kotlina še pod vodo. Bilo bi zelo zanimivo, če bi mestni gradbeni urad napravil celotno sliko temelja Maribora in v njo zarisaval o priliki raznih izkopavanj, kakšen temelj so našli: gramozni, ilovnat ali nasipe, kar bi služilo zgodovinarjem, geologom, zlasti pa onim, ki zidajo in stavbenemu uradu samemu.
Prva žrtev kopalne sezone. Minuli pon-deljek je utonil v valovih Drave pekovski pomočnik Gaiser. Truplo utopljenega je odnesla Drava in ga doslej še niso izsledili.
Izdajanje računov po tp. 34. taksnega zakona. Davčna uprava sporoča: Izdajanje
računov po tar. post. 34. taksnega zakona je od 21. aprila 1934 obvezno za vse in-dustrijalce, trgovce, obrtnike, kakor tudi za vse ostale obveznike pridobnine, pa tudi za neposredni nakup iz roke v roko. Le kmetje, kadar prodajajo svoje lastne pridelke neposredno kupcem, niso obvezani izdajati računov in tudi ne plačati taks. Opozarjamo, da je ministrstvo za finance odredilo permanentno kontrolo po organih finančne kontrole in organili davčnih uprav in da se bo vsak primer neizdajanja računa brez takse kaznoval. Kazen je 50kratni znesek neplačane ali ne predpisno plačane takse in taksa za preiskavo in obsodbo je najmanje Din 30.—.
Preureditev denarnega poslovanja mestnih podjetli. V petek, 25. maja 1934 je pričela poslovati samostojna blagajna mestnih podjetij (Orožnova ulica 2-1). V bodoče se bo vršilo vplačevanje računov za plin in za električni tok (v kolikor se ne izvrši po inkasantih), za instalacije, najemnine, pogrebe itd. na novi blagajni mestnih podjetij, pri kateri se bo izplačevalo tudi vse račune za dobave in dela, izvršena po naročilu mestnih podjetij. Blagajniške ure od
8.	do 12.
Radi vloma je bilo te dni pred tukajšnjim sodiščem obsojenih več ciganov iz Prekmurja, in sicer: Aleksander Horvat na 7 let robije, Viktor Zemljič na 3 leta robije, Franc Pravdič na poldrugo leto robije, Prav-dič Anton na eno leto dni robije, Pravdič Magdalena pa na 6 mesecev zapora.
Prvo Delavsko kolesarsko društvo v Mariboru priredi 27. maja skupno s podružnico Pobrežje in Studenci enodnevni izlet v Slov. Bistrico, kjer se bo vršil občni zbor novo ustanovljene podružnice. Odhod od Kralja Petra trga ob pol 6. uri zjutraj. Za polnoštevilno udeležbo prosi odbor.
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 27. maja izlet na Pohorje. Odhod ob
6.	uri zjutraj od vogala Frankopanove in Stritarjeve ulice.
Delavci in nameščenci! jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Jesenice
Pereče zadeve Jeseniškega delavstva.
Zdaj, ko je kolektivna pogodba podpisana, ureja jeseniško delavstvo še vedno razne pereče in nerešene zadeve. Marsikaj je treba urediti pa tudi pripraviti se je treba na borbo, ki delavstvo verjetno čaka tja proti koncu leta. Najbolj pereče vprašanje je bila v zadnjem času ureditev vprašanja rezervnih skupin v obratu martinarna, ki jih obratno vodstvo ni hotelo sestaviti tako kakor bi bilo prav in je delavstvo zahtevalo in bi bilo v skladu z novo kolektivno po-godo. Tudi Še zdaj, ko je stvar začasno urejena, ni zadeva rešena tako, kakor bi bilo najbolj prav i za delavstvo i za rešitev brezposelnega vprašanja, marveč se je pritegnilo na novo v delo vse premalo novega delavstva. Vendar je vsa ta stvar zaenkrat na poskušnjo in najbrž bo ta dala prav delavstvu. Na zadnjih dveh članskih sestankih, ki sta se vršila dne 11. in 18. t. m., je delavstvo razpravljalo o vseh teh vprašanjih. Poleg tega je bila na prvem
sestanku z dne 11. t. m. razprava o vajeniškem vprašanju, kjer je bila sprejeta po tozadevnem temeljitem referatu s. Tomana primerna resolucija in poslana na Ministrstvo za soc. politiko. Obravnavale so se tudi tekoče zadeve iz tovarne, razna osebna in tarifna vprašanja, na kar je bilo sklenjeno, da se naj vršijo še tudi naprej članski sestanki redno vsak drugi petek z izhodiščem petka, dne 11. oz. 25. t. trn Delavstvo je kljub doseženemu uspehu borbeno in čaka mirno na nadaljnje boje. Tudi enotnost in solidarnost se jačata in zaradi tega je pogled v dodočnost neustrašen.
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo, dne 26. in 27. t. m. ob pol 9. uri zve-čer (v nedeljo tudi ob 3, uri pop.) krasni češki protivojni film »Dobri volak Švejk«. V gl. vlogi Saša Rašilov. Poleg tednika še kulturni film z nogometno tekmo Korotan-Bratstvo, Jesenice. — Prih. spored za Rešuje telo »Kraljica srca« z Gito Alpar.
Moste pri Ljubljani
Odbor naše organizacije je imel 4. maja 1934 žalno sejo za ponesrečene žrtve dela v Kaknju. S. predsednik Mehle je otvoril sejo in prečital okrožnico Strokovne komisije, katera poziva vse organizacije, da priredijo žalne prireditve za ponesrečene žrtve dela. Odbor je počastil žrtve stoje z daljšim molkom. Podružnici rudarskih rad-nika v Kaknju pa je odbor poslal sožalno brzojavko. Dalje je odbor sklenil poslati ministru za socialno politiko in ministrskemu predsedstvu resolucijo, v kateri so zahteve po večji varnosti rudarskih delavcev, kakor tudi delavcev v ostalih obratih. V resoluciji se zahteva, da naj se čimprej izvede starostno in onemoglostno zavarovanje in zagotovi preskrba za preostale družine kakanj-skih žrtev. Dalje zahteva, da Inšpekcija dela pogosteje, najmanj pa vsake tri mesece, nadzira vse obrate ob navzočnosti delavskih zaupnikov, ker le na ta način bo Inšpekcijam dela mogoče najti vse nedostat-ke po obratih. Resolucija končno stavi zahteve po večjih zakonitih pravicah delavskih zaupnikov, s čemur bo mogoče preprečiti tako pogoste nezgode po obratih. Končno je predsednik pozval delavstvo, da se oklene svoje organizacije ter na ta način vrši borbo za '» •**■-	pravice	de-
lavskega razreda.
III. Delavska Olimpijada v Pragi
Kako bo s prenočišči?
Na temelju slavnostnega znaka Delavske Olimpijade ima vsak udeleženec pravico za brezplačno prenočišče v šolah na slamnjačah brez odej. Vsakdo brez izjeme si mora vzeti seboj odejo.
Gosti, ki ne bodo iineli znaka, pa bodo lahko stanovali v teh prenočiščih proti plačilu Kč 5.—, t. j. Din 10.— za nakaznico.
Stanovanjski odbor ima v evidenci tudi vsa prenočišča v hotelih in raznih stalnih prenočiščih. Prenočevanje v hotelih s celodnevno hrano stane približno Kč 40.— dnevno (Din 80.—), samo prenočišče z za-jutrkom Kč 20.—. Raz ven v hotelili bodo prenočišča tudi v »Deželni počitniški oskrbi« s 1500 posteljami po KČ 2.— za noč, dalje v YMSA s 50 posteljami po Kč 7.— in 10 posteljami z 10 sobami z 1 posteljo po Kč 15.—. V ostalih prenočiščih so približno enake cene. Zasebno prenočevanje v hotelih in prenočiščih se morajo naročiti edino potom stanovanjskega odbora Delavske Olimpijade, Praga II, Hybernska 7.
Vstopnice za zletlšče, gledališče, koncert
S slavnostnim znakom ima vsak udeleženec prosti vstop na stojišče k vsem prireditvam na zletišču. Rezervirani sedeži stanejo od Kč 5.— naprej in jih je treba posebej naročiti. Ravno tako si je treba naročiti vnaprej vstopnico za gledališče, kjer bo v petek, dne 6. julija Smetanova opera »Prodana nevesta« in za koncert, ki bo v soboto zvečer, dne 7. julija v Smetanovi dvorani Občinskega doma.
Ostale ugodnosti
Sicer bodo imeli udeleženci s slavnostnim znakom, ki stane Din 50.—, pravico do znižanja vožnje na železnici, režijsko skupno prehrano na stadionu, kjer stane zajutrk Kč 1.50, obed Kč 3.—, večerja Kč 1.50 do 3.—, prosti vstop k vsem skušnjam in tekmarti vodnika pri razgledovanju Prage, prosti vstop na Olimpijadno razstavo, znižano vožnjo na tramvaju, avtobusih mesta, žični železnici na razgledni stolp, znižano vstopnico v vrt živali Zoo, v razstavo moderne galerije, panoramo »Bitke pri Lipanu«, zdravniško oskrbo v prenočišču itd.
Esperanto
Zakaj smo esperantisti?
Sedanji čas je doba meščanske dekadence. Nekateri mislijo, da je to istočasno pogibelj človeštva, vendar se motijo. 4“* r»»!«) ntma tUiimJ iiulienel« člove-
Zanitnivo je slišati, s kakimi frazami vodijo svoje somišljenike.	«ij	>«•
Toda ne sam6’ Jo, da je povod našemu upanju še bolj razveseljiv, je pojav, da se dvigajo''na drugi strani novi, zdravi in pošteni ljudjfev sicer nekateri manj učeni kakor pa mtit*m zato pa bolj inteligentni graditelji novega sveta s svojo kulturo in znanostjo.
Naša dolžnost je, ne le čitati dela, ki obravnavajo naš cilj, temveč tudi širiti idejo med vsemi poštenjaki. Težko nam je sicer to storiti, če smo sami, računati pa moramo s tem, da čas bratstva in enakosti vseh delovnih ljudi ni več daleč. Zato smo mi esperantisti...
Ro B. iz esperanščine prevel Jod.
Esperantskl pokret. Dne 19. maja je bil zaključen tečaj esperantskega jezika v Kruševcu. Dovršilo ga je z dobrim uspehom 7 delavcev. Tukajšnje meščanstvo esperanta ne pozna in se zanj tudi ne zanima. Tako pripada delavstvu zasluga, da se je esperantskl jezik pojavil v tem kraju Srbije, ki je daleč zaostala za drugimi se-I vemejšiml pokrajinami naše zemlje glede I tega jezika.
Oto Bauer
Vsta a
avstrijski
19
PrevalaTaloa
avcev
njeni vzroki in posledice
Na dan našega poraza je neki kapitalistični časnik zapisal, da je socialna demokracija propadla zato, ker je preprečevala izpolnitev gospodarskih nujnosti. Izpolnitev teh nujnosti pa je preprečevala, ker se je tako žilavo upirala odpravi stanovanjske zaščite. Da so to gospodarske nujnosti? Da, nujnosti kapitalističnega profita in kapitalistične rente. Bila je naša krivda, da smo smatrali človeško nujnost, da si ohranijo slabo plačani delavci, brezposelni proletarci, obubožani mali obrtniki streho, za višjo kakor pa »gospodarske nujnosti« profita in rente.
Že pred porazom so često slišali od meščanov: Diktatura je postala potrebna, ker preprečuje socialna demokracija v parlamentu odpravo socialne zakonodaje, ki je postala radi gospodarske krize neznosna. In res, treba je bilo uničiti demokracijo, treba je bilo socializem krvavo premagati, da bi podjetniški razred lahko odpravil socialnovarstvene zakone, da bi se osvobodil »socialnih bremen«, da bi uničil strokovne organizacije, ki so omejevale izkoriščanje.
Gospodarska kriza je razredna nasprotja po-
ostrila. Res je, avstrijska buržuazija je radi krize obubožala. Toda obubožani podjetnik bolj sovraži proletariat kakor bogat podjetnik, čigar podjetje cvete. Slednji rajši dopusti, da pade z njegove bogato obložene mize tudi nekaj drobtinic za delavce; obubožani podjetnik pa ne vidi nobenega drugega sredstva, da bi se rešil pred bankrotom, kakor znižanje mezd in »odpravo socialnih bremen«.
Gospodarska kriza je malomeščane in kmete sproletarizirala; meščanska demokracija ni znala množic'obvarovati pred krizo. Pred krizo jih ni znala obvarovati ne zato, ker je bila demokracija, nego zato, ker je bila meščanska demokracija, t. j. demokracija, ki temelji na kapitalističnem lastninskem in produkcijskem načinu. Toda tega malomeščanske in kmetiške množice niso razumele. Ker so bile obubožane in ogorčene, so se odvrnile od demokracije sploh, začele so iskati nekaj novega, nekaj, kar še ni bilo kompromitirano, upajoč, da jih bo to rešilo. Tako so postale te množice zrele za fašizem. Heimwehrovski agenti so tako lahko pridobili malomeščanske in kmetiške sinove. Ti so prišli tako pod vodstvo aristokratskih veleposestnikov in c. kr. generalov, ki poveljujejo heimwehrovskim bataljonomi, — prišli so pod vodstvo razredov, ki jih je vrgla revolucija 1. 1918 s prestola.
In v istem času, ko se je kapitalistična buržuazija obrnila proti demokraciji, da bi zlomila moč strokovnih organizacij, da bi odpravila socialne
pridobitve delavstva; v istem času, ko so zbrali aristokrati in generali krog sebe armado iz obubožanih malomeščanov in kmetiških sinov, da bi uničili njimi toli obsovraženo demokracijo in da bi obnovili svojo državo, avtoritativno državo, predvojno državo, ki so v njej vladali — v istem času je bila odporna moč delavskega razreda strašno oslabljena. Več kakor tretjina delavstva je bila brezposelna, ostali so se tresli za kruh.
Po letu 1848 je vsakemu zgodovinskemu preobratu v Nemčiji sledil podoben preobrat v Avstriji. Ko je dobil v Nemčiji moč velemeščanski liberalizem, je tudi Avstrija dobila »meščansko vlado«. Ko se je Bismarck 1. 1878 odvrnil od liberalizma, je tudi v Avstriji liberalno vlado zamenjala fevdalno-klerikalna Taaffejeva vlada. Bismarckovim protisocialističnim zakonom je sledilo Taaffejevo izjemno stanje. Ko so protisocialistični zakoni v Nemčiji propadli, je bilo tudi v Avstriji izjemno stanje odpravljeno. 9. novembra 1918 je propadlo nemško cesarstvo; tri dni pozneje je tudi Avstrija postala republika. Tako je razvoj v Nemčiji zmeraj vplival na razvoj v Avstriji. Tako ,je bilo tudi sedaj: Ko je Hitler uničil nemško demokracijo in nemški socializem, so tudi aristokrati, generali in kapitalisti v Avstriji menili, da je prišel trenotek, da tudi tu ustvarijo fašistovsko diktaturo, da tudi tu razbijejo socialno demokracijo in strokovne organizacije.
(Dalje prihodnjič.)
Tudi VI
obiščite
XIV.
Ljubljanski  velesejem
I1MHH 30.maja-10.junija
Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj in velja Din 5—-Permanentne velesejemske legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih in občin, uradih 40.000 m2 obsega sejmišče Vsakovrstno blago. Specijalne razstave: Kartografska, gospodinjska, reklamno-propagandna, ruska
Priključeno velikomest. zabavišče Združite koristno s ugodnim!
Poslabšanje avstrijskega socialnega zavarovanja. Avstrijsko socialno zavarovanje, zlasti pokojninsko, je pasivno. Pasiva bodo letos znašala 40 do 45 milijonov. Za podjetnike se uvede dvojni znesek na promet, za delavec pa deset odstotkov na mezdo, da se izvede sanacija. V ta namen namerava vlada porabiti tudi rezerve organizacij, čeprav so organizacije zbirale denar za svoje člane. V ostalem se bodo znižale dajatve. Da davčna morala v Avstriji ni prav velika, kaže to, ker je znašal prometni davek leta 1928 še 256 milijonov, leta 1933 pa le 133 milijonov. Kdo bo veroval, da je promet tako silno nazadoval? Očividno je, da poleg nazadovanja prometa propada tudi davčna mo-rala.
Šport
SK »Svoboda« : SK »Grafika« (Ljubljana) 3 : 2 (1 : 2). Prošlo nedeljo sta se srečala v prijateljski tekmi delavska reprezentanta Ljubljane in Maribora. Po obojestranski lepi in fair igri je odločilo moštvo »Svobode« tekmo v svojo korist, kljub temu, da je imelo izredno slab dan in je bila ta lepa tekma njegova najslabša v letošnji sezoni. »Grafika« je zapustila v Mariboru najboljši utis, saj nam je pokazala zelo lep, tehnično dovršen nogomet. V predtekmi je zmagala rezerva »Železničarja« nad rezervo »Svobode« z 2 : 0 (2 : 0).
Žensko delo v kitajski tekstilni industriji
Izrabljana kitajska žena.
Mednarodni urad dela poroča:
V zadnjem času je bilo v kitajskih časopisih objavljenih več člankov o delavskih razmerah žen v velikih industrijskih centrih, kakor Šanghai, Tientsin in Vusic, iz katerih se precej jasno zrcalijo dejanske delovne razmere žen v kitajski industriji. Po teh člankih traja v splošnem delovni čas najmanj deset ur. V svilni industriji v Šanghaju znaša povprečno delavnik deset ur in v Vusicu 12 ur na dan (od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer) z enournim opoldanskim odmorom. V pavolni industriji v Šanghaju in v drugih industrijskih obratih traja delovni čas 12 ur; delavci morajo v splošnem priti četrt ure pred 6. uro v obrat. V nekaterih primerih nimajo niti časa, da bi se med kosilom odpočili, marveč morajo použiti svojo hrano kar med delom. Tudi v drugih industrijski panogah traja delovni čas po« vprečno 12 ur. V sezonskih industrijah se giblje delovni čas v mrtvi sezoni med 4 in 7 urami in v najboljši sezoni pa med 12 in 15 ur na dan. Žene imajo pravico mesečno do dveh dni dopusta.
Mezde so v posameznih industrijah 'in poklicih izredno različno visoke. V svilni tkalnici v Šanghaju znašajo na dan 35 centov (okoli 6 Din) in v tobačni industriji do 90 centov. V Tientsinu so mezde slabejše. Spretna delavka utegne tam zaslužiti 70 bakrov na dan. Povprečna dnevna mezda znaša 50 centov. V predilnicah (tkalnicah) se mezde obračunavajo mesečno in znašajo od 4 do 30 angleških šilingov (100 do 500 Din) mesečno. Polovica delavk prejme povprečno mezdo 13 šilingov. Pogostorna so mezde v obmorskih krajih nižje kakor v notranjosti dežele.
Ker učinkovite zakonodaje o ureditvi delovnih pogojev ni, se malokdo briga za zdravje delavk. Tovarniški prostori so redoma prenapolnjeni, prezračevanje in razsvetljava slabo. Preddelavci in preddelavke delavke strogo nadzirajo, jih pretepajo in kaznujejo z globami v zneski enega ali dveh dnevnih zaslužkov, ali celo z odpustom. Žene prinašajo prav pogostorna dojence in otroke s seboj v tovarne. Dojence polože na tla, pod svojim delovnim prostorom ali pod stroj, pri katerem mati dela, dočim se dve in triletni otroci igrajo med stroji v tovarni. V nekaterih boljše upravljanih tovarnah je urejen poseben prostor za dojenje, kamor prinašajo sorodniki dojence. Cas za dojenje je pa odmerjen tako kratko, da dojenca ni mogoče nadojiti. Mateje jemljejo večinoma tudi hrano v tovarno, ki si jo pogrevajo potem na parnih kotlih in strojih. Poizkušalo se je tudi izboljšati delovne pogoje delavk. Tako so nekatere tovarne uredile posebne jedilnice, druge dajejo brezplačno kuhan riž ali vroč čaj delavkam za kosilo.
Stanovanjske razmere so vzhodnim razmeram primerno slabe. Večina delavk je tudi preslabo hranjenih. Pogostorna morajo že ob pol petih zjutraj vstajati, da skuhajo jed. Njih zajtrk je večinoma soljena zelenjava
I
Najboljši cviček
I
Is fladov« peli tar pristna štajerska
i VIHARNA Al BRIŠKI ■
Ljubljana, paleta »Pratika««. __
ŠPECERIJA
delikatese
ZAJTRKOVALNICA LJUBLJANA, HIKlOtltEVA 38
LEGAT
in nekaj riža; opoldan jedo riž s kosom osoljene ribe ali zelenjavo, kar jemljejo kar s seboj na delo. Po zaključku dela so navadno preveč utrujene, da bi si še enkrat kuhale večerjo, tako, da obstoja ta le iz kitajskega kruha, ki je podoben suhorju. Prehranjevalne razmerč žen, ki opravljajo nočno delo, so v splošnem še neugodnejše.
Mednarodni urad dela objavi še nadaljnja poročila o ženskem delu na Kitajskem v svojem poročilu.
Delavci! Nameščenci!
Zahajajte le v one javne lokale, brivnice itd,., kjer ie na razpolago naš list. Agitirajte povsod za ,Delavsko politiko
RAZPIS.
Uprava občine Koroška Bela, srez radovljiški, razpisuje službeno mesto
občinskega delovodje.
Pogoji :
a) Srednješolska izobrazba.
b) Varščina.
c) Pogoji tozadevne naredbe kr. banske uprave čl. 7. 8 in 10. Dokazila je priložiti. Rok za vlaganje prošnj je do 24. junija 1934 pri podpisani upravi.
Uprava občine Koroška Bela, dne
23. maja 1934.
Predsednik: Soberl Virgilj, 1. r-
Za polet
Tivar-obleke !
7akaif Ker so lepe, poceni in AaKaJI trpetne!
Din
Obleke za deCke:
Nabirajte nove naročnike
110 130-,160-,Z40 340-
Otroški kostumi in mornarske obleke:
Din 60% 30S 90-.110M30M50-J90-. Z10‘-
Obleke za gospode:
Dill40‘-,110’-,190’-,Z40,-,Z90‘-,390‘-,490‘-
Modne hlaCe:
i 50*-, 80-, 110*-, 140'-. 160*-. 190-
Damske pomladanske plašCe
— najnovejše modele — prodajamo po globoko reduciranih cenah:
Prej 190-,	290*-«	390-,	490-,	590-
Jedaj 140--,190--,290'-,390’-,490’.
Prepričajte se o tem v naših prodajalnah!
TIVAR-OBLEKE
✓
Tlsb»: Lludsks tl«Sc?.rn«., d d. ▼ Maribora, nrrdstaritrlJ Josip Oilak ▼ Mariboru.
Z iv konzorcij Izdaj« t* »rrjmje Viktor Eriea v Maribor«.