Posamezni Izvod 1.30 !ll.r mesečna naročnina 5 šilingov Poltnl urad Colovoc 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt V* JUH L___ liili Letnik XVII. Celovec, petek, 7. september 1962 Štev. 36 (1060) Ob prvi oblstnici beograjske poslanice miru: Dej a vnost n e blok o vskih držav krepi OZN Pred letom dni so v Beogradu zasedali državniki 25 azijskih, afriških, ameriških in evropskih neblokovskih držav. Po temeljitem petdnevnem posvetovanju so sklenili in podpisali manifest miru in prijateljstva med narodi, obsodili blokovsko politiko kot največjo nevarnost za svetovni mir ter proglasili kolonialno politiko in rasno diskriminacijo za najgrši način zatiranja človeka po človeku in naroda po narodu. Med tem je minulo leto dni. Za prvo obletnico so Šefi držav in vlad udeleženk te konference in podpisnic beograjske poslanice miru ocenili konfreneco In dosedanje akcije neblokovskih držav v mednarodnem dogajanju tcko-ie: »Ta sestanek je omogočil deželam, ki niso vezane na anatagonistične bloke, da izrazijo svoje poglede in svoje nade« je dejal afganistanski predsednik Mohamed D a u d, in nadaljeval, da razen tega ugotavlja, »da na svetu neprestano narašča število tistih, ki se pridružujejo sklepom, do katerih je prišla beograjska konferenca«. Ganski predsednik Kvarne N k r u m a h meni, da je bila konferenca »eden najpomembnejših dogodkov za življenjsko vprašanje miru in varnosti na svetu. Ta konferenca kakor tudi afriško-azijski zbor v Bandungu in skupščina »Svet brez bombe« so v veliki meri pripomogli k zmanjšanju mednarodne napetosti.« »Zelo važno je«, ugotavlja ciperški nadškof Makarios, »da sta oba bloka smatrala za potrebno povabiti predstavnike neangaži-ranih držav naj sodelujejo pri razorožitvenih razgovorih v Ženevi. To je priznanje, da ne-angažiranost ne pomeni indiferenten odnos do problemov, na katere zadeva zdaj svet. Prav nasprotno. N e angažiranost predstavlja novo silo, ki je sposobna in pripravljena konstruktivno in na objektiven način prispevati k poglobitvi mednarodnega razumevanja in k ohranitvi svetovnega miru.« Predsednik Kambodže, Norodom Siha-n u k pa vidi drugi pozitivni rezultat beograjske konference v zahtevi »po dokončni likvidaciji kolonializma v deželah, kjer je še obstojal« ter poudarja, da »je Beograd pripravil ekonomsko konferenco v Kairu in formulacijo skupne politike do mednarodnih združenj in paktov, ki ogrožajo našo bodočnost«, »Končno je beograjska konferenca začrtala pot k nadaljnemu sodelovanju na gospodarskem in tehničnem področju« poudarja tudi sudanski predstavnik Ibrahim A b u d in med drugim še dodaja, da je »prenašanje problemov držav v razvoju na Združene narode zelo bodrilna razširitev tega duha na najvišji mednarodni forum. Tako se ideološka in moralna moč neblokovskih držav — da govorimo z besedami etiopskega cesarja Haile Selassia — po pravici nenehoma krepi, tako na področju kolektivne varnosti in razorožitve kakor tudi na gospodarskem torišču. Pobudniki beograjske konference indijski premier Nehru, predsednik Jugoslavije Tito in predsednik ZAR Naser so spričo takih ocen lahko zadovoljni. Indijski premier ]amaharlal hi e h r u je zato dejal, da je bila lanska konferenca v Beogradu »pomemben prispevek k Popuščanju mednarodne napetosti, k zagotovitvi svetovnega miru in krepitvi prijateljskega sodelovanja med narodi. Maršal Tito Pa je k temu še dodal, da je dosedanja praksa *pokazala, da takšne akcije in dejavnost ne-angažiranih držav niso v nasprotju z vlogo QZN, ampak da prav nasprotno krepijo vlogo QZN in prispevajo k njeni univerzalnosti«. Abdel Gamal Naser pa je s tem v zvezi ugotovil: »Na družbeni pravičnosti sloneči vtir je naj plemenitejša človeška težnja. Glede na njeno važnost morajo biti sredstva za ures-nicenje te težnje na enako visoki ravni kakor ie cilj, za katerim težimo. Veliki cilji terjajo velika dejanja, napori za njihovo uresničenje pa dobe svoje opravičilo, ko se pokažejo znaki končne zmage.« Na pragu novega šolskega leta: Omogočimo svojim otrokom pouk v obeh deželnih jezikih Zagotovimo jim koristi za vse 'življenje V ponedeljek se bo na ljudskih in glavnih šolah Koroške pričelo novo šolsko leto. Za starše otrok na dvojezičnem ozemlju Koroške se s tem ne prične le spet skrb, da bodo šli otroci vsak dan pravočasno v šolo, da bodo v redu opravili domače naloge in se pridno učili, pred njimi stoji po diskriminacijskem koroškem šolskem zakonu iz leta 1959 tudi še druga, važna naloga: Ob pričetku vsakega šolskega leta je na dvojezičnem ozemlju Koroške pred starše otrok, ki prvič prestopijo šolski prag, postavljeno vprašanje udeležbe teh otrok pri dvojezičnem pouku v šoli. Po zakonu se morajo starši pri vstopu otrok v šolo ob pričetku šolskega leta odločiti in izjaviti, če naj otroci poleg nemškega pouka obiskujejo tudi pouk v slovenskem jeziku. Isto izjavo morajo starši šoloobveznih otrok tudi dati za otroke, ki so doslej obiskovali dvojezični pouk, a so se med tem preselili in menjali šolo. Zlasti letos, ko bodo zaradi spremembe šolskih okolišev otroci bolj kot običajno menjali šole, je važno, da pri menjavi šole ne pozabimo prijaviti otroka k dvojezičnemu pouku. Slednjič morajo isto izjavo starši tudi dati cb prestopu otrok iz ljudske v glavno šolo, ali pa če hočejo svoje otroke, ki ga doslej niso obiskovali prijaviti k dvojezičnemu pouku. To izjavo morajo dati pismeno ali pa ustno na zapisnik šolskemu vodju ob pričetku šolskega leta. Izjave ni treba koiekovati, veljajo pa do izstopa otroka iz ljudske ali glavne šole. Prijava otrok k dvojezičnemu pouku v šoli ni le obveznost vsakega koroškega Slovenca, znanje slovenskega pismenega jezika odpira otrokom tudi velike koristi za življenje. Človek, ki na Koroškem obvlada oba deželna jezika, ima boljše izglede za dosego javne službe na domačih tleh od onega, ki obvlada le nemški jezik. On se tudi lažje udeležuje na slovenskih kulturnih dobrinah in naravnih lepotah, zlasti v okviru maloobmejnega prometa. Njemu pa je tudi odprt širni svet. Slovenski jezik olajša priučenje ostalih slovanskih jezikov, katerih znanje vsebolj priporočajo vodilni državniki in znanstveniki. Znanje slovenščine odpira danes enako pot v svet in k napredku kot pa znanje nemščine! Ne bodimo strahopetni pred parimi hujskači in nepridipravi na Koroškem. Tudi ne pustimo se zapirati v ožino »koroške" miselnost). Objemimo s svojim pogledom svet, kakšen je in spoznati bomo, da nudimo svojim otrokom, ki jih s prvim korakom v šolo spravljamo na težko pot življenja, najvecjo korist, če jim s prijavo k slovenskemu pouku omogočimo znanje obeh deželnih jezikov, slovenskega in nemškega pismenega jezika. Čim več otrok se bo učilo obeh jezikov, tem lepše in mirnejše bo življenje po naši prelepi koroški zemlji! Za Italijo in Grčijo: Strašen potres v Zahodnem Iranu Okoli 20.000 mrtvih — Širokopotezna akcija mednarodne pomoči V Jugoslaviji: Osnutek nove ustave pred Ljudsko skupščino Predsednik Zvezne ljudske skupščine FLRJ Petar Stambolič je sklical skupno sejo obeh zborov skupščine za 20. september. Na seji bodo obravnavali osnutek nove ustave. Novo ustavo FLR Jugoslavije so pripravljali skoraj 3 leta. Že leta 1959 je pričela posebna komisija Zveznega izvršnega sveta zbirati gradivo za novo ustavo, decembra 1960 pa je skupščina imenovala 49 člansko ustavno komisijo, ki ji predseduje podpredsednik ZIS Edvard Kardelj. Komisija je delala v plenarnih sejah in v podkomisijah, pri katerih so poleg članov sodelovali še strokovnjaki, znanstveniki in predstavniki družbenih organizacij, skupno nad 200 ljudi. Ustavna komisija je osnutek ustave dokončala 7. junija t. 1. in ga skupno z osnutki potrebnih izvedbenih zakonov predložila Zvezni ljudski skupščini. U Tant obiskal tudi Dunaj Po svojem obisku Moskve, Varšave in Proge je vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN, U Tant, v ponedeljek prispel na Dunaj. Na Dunaju je razgovarjal z zveznim predsednikom dr. Scharfom, zveznim kanclerjem dr. Gorbachom, vicekaoolerjem dr. Pititermannom in zunanjim ministrom Krei-skem. Ob tej priložnosti je U Tant imel na Dunaju tiskovno konferenco, kjer je zavzel stališče do aktualnih mednarodnih vprašanj, ki stojijo pred OZN na pragu njene letošnje generalne skupščine. Ob tej priložnosti je zlasti poudaril, da OZN mi le forum za debate temveč faktor za harmonično delo, močna pa je tako, kakor jo močno naredijo njene članice. Sodelovanje Avstrije v OZN je konstruktivno, v delu njenih organov je je zelo aktivna. V torek je U Tant zapustil Dunaj in se vrnil v New Yark. Zemlja, ki se je zadnje tedne več ali manj močno tresla v južni Italiji, Grčiji in v Prednjem Orientu, se je v noči od sobote na nedeljo z vso silo stresla v Zahodni Perziji. Potresni sunek blizu Teherana v območju Hamadama itn Ghazvina je zajel ozemlje večdeseitisočiih kvadratnih kilometrov je popolnoma porušili 200 vasi in naselij ter jih spremenil v morje prahu, gramoza in ruševin. Pod temii ruševinami teži pokapanih blizu 20.00 mrtvih žrtev potresa, lahko pa Jih je še mnogo več. Posledice potresa, ki ga sodijo za najhujšega tega stoletja, so grozne. Tako je n. pr. korespanderut, ki je po potresu z helikopterjem obiskal kmečko naselje Darisfahan, oddal naslednje poročilo: Pred potresom je tu živelo blizu 4.500 mož, žena in otrok. Trije Že v petek z večer se je v A l žiru zbralo na zborovanju, ki ga je organizirala Generalna unija alžirskih delavcev, 20.000 ljudi, ki so zahtevali sestanek vseh šefov revolucije v glavnem mestu, da zagotovijo ustanovitev vlade, ki bo upoštevala interese dežele in čimprej omogočila izvolitev ustavodajnega telesa. Generalna unija alžirskih delavcev pa je zagrozila z neomejno stavko, če bo prišlo do nadaljnih spopadov med Atžicci. Podobne manifestacije so Isti dain in pozneje bile tudi po drugih mestih. Pod moralnim pritiskam ljudskih množic in vojaškim pritiskam Ben Belovih čet je pričela upornost skupine oficirjev 4. vilaje brž plahneti. Nji- od štirih so danes mrtvi. Vse hiše so se sesule, kot da bi eksplodirala atomska bomba. Smrti se tu ni mogoče izogniti. Njen grozljiv duh se širi izpod razvalin ... In to pri vročini 38° C v senci. Talkoj po potresu je težko prizadejani Perziji priskočili na pomoč takorekač ves svet. Do Perzije je ustvarjen zračni most, po katerem letala noč in dan prinašajo šotore, posteljnino, lazarete, medikomente, oblačila, hrano in denar. Avstrija je v tem sklopu doslej prispevala blaga in denarja v vrednosti blizu 500.000 šil. Tozadevna zbirka pa teče še naprej. Denarne prispevke je mogoče vplačevati na konto 164.256 poštne hranilnice ali pa na kanto Rdečega križa 51.000 pri (poštnih hranilnicah. hovi vojaki so se, namesto da bi se borili proti njim, pričeli objemati z vojaki, ki so podpirali Ben Belo. Predsednik začasne vlade lin njen podpredsednik pa sta pričela pozivati alžirske voditelje, da pridejo v Al žir in da se sporazumejo za odpravo nevarnosti državi jamske vojne. V torek zvečer se je v Alžiru pojavil predsednik ipoiliitičnega biroja Ben Bela, za njim pa je korakala njegova vojska in prisilila uporno oficirsko skupino do popolne kapitulacije. Po zlomljenem uporu je prišel spet mir v deželo, politični biro pa je napovedal, da bodo volitve v teku 10 dnii in da kandidati v bistvu ostanejo, kakor so bili določeni. Ob De Gaullovem obisku v Bonnu: V Zahodni Nemčiji spet govorijo o politiki „osi“ V torek je prispel francoski predsednik De Gaulle na šestdnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo. Mudil se bo v Bonnu, Kol-nu, Dusseldorfu, Duisburgu, Hamburgu, Munchenu lin Stuttgartu in imel kakih 15 govorov, večinoma v nemškem jeziku. S svojim obiskom bo vrnili Adenauerjev obisk v Francijo. Istočasno pa je on prvi francoski predsednik države, ki je prišel na državni obisk v Nemčijo. Ko je v torek v Kolnu De Gaulle s svojim spremstvom izstopil iz letala, ga nista le pričakala zahodnomemški predsednik Lubke in kancler Adenauer s svojo vlado, temveč je bilo za njegovo varnost pripravljenih več kot 6.000 težkooboroženiih 'policistov s hitrimi voziti in helikopterji vzdolž ceste Kol n — Bonn. Med njimi je bila tudi francoska specialna policija, vsake 3 km pa je stal po en voz Rdečega križa v pripravljenosti. Klinike in kirurgi so po vseh krajih obiska v alarmnem stanju lin imajo v hladilnikih Stalno pripravljene krvne konzerve. Tak »prijateljski" obisk ni le malce čuden, marveč v obče dokaj nenavaden. Toda za francoske, zlasti pa' za nemške pojme take okoliščine niso nič nenavadne. Saj sta v podobnih okoliščinah že pred 25 'leti Hitler in Mussolini ustvarjala in poveličevala svojo »os Berlin — Rim" in silila Tokio kot tretjega v svojo družbo. Tudi to pot je bita ena izmed prvih želja srečanja De Gualla z Adenauerjem izražena želja po podobni »osi med Bonnom in Parizom". Sicer še ni bilo rečeno, kdo naj bi bil tretji v »sedanji rundi", tudi ozadje osi bo šele pravilno osvetlili čas. Eno pa je že sedaj gotovo: Evrope v ogenj ta „os” ne bo' mogla spraviti, čeprav drugače precej drži, da se stvari v zgodovini rade ponavljajo. V Alžiriji razplet in napoved volitev tekom 10 dni Spor in spopad med skupino vodilnih oficirjev 4. vilaje in političnim birojem alžirskega osvobodilnega gibanja sta proti koncu tega tedna pričela zavzemati nevarne forme. Medtem ko je prišlo do prvih bratomornih spopadov in ko so Ben Bela in njegove enote pričele pohod na glavno mesto Alžlr, sedež 4. vilaje, je v mestu samem in po drugih krajih stopila na plan nova sila: alžirsko ljudstvo. V demonstracijah več de-setisočev je zahtevalo pomiritev in sporazum med nasprotujočimi si silami. B L1 E U M lil a 2 M v-exvc/nx^ Sovjetska akademija znanosti: Skupni trg je usmerjen proti interesom slabo razvitih držav Institut svetovne ekonomike in mednarodnih odnosov Sovjetske akademije znanosti je pred krotkim pripravil teze o »imperialistični Integraciji v zahodni Evropi". Te teze vsebujejo analizo zahodnoevropske 'integracije, ki se naziva Evropska gospodarska skupnost »n ki jo drugi imenujejo »Skupni trg šesterice". Omenjeni institut Sovjetske akademije znanosti ocenjuje Skupni trg šestorice kot poizkus, da se »kapitalistična oblika gospodarstva pomiri s proizvodnimi silami, ki preraščajo nacionalne meje". Finančna oligarhija skuša s Skupnim trgom ohraniti bivši kolonialni in polkalonialni svet, oslabiti konkurenčni boj na svetovnih trgih in doseči konsolidacijo imperialističnega tabora. V dneh zniževanja carin: S tem podraževanje ne bo ustavljeno! Zadnje dni je bilo mnogo govora in pisanja o >velikopoteznih« znižanjih uvoznih carin, ki so stopile v veljavo 1. septembra kot tretja in zadnja etapa že pred leti sklenjenega znižanja uvoznih carin in pa 5. septembra kot dodatno znižanje carin s strani finančnega ministrstva. To znižanje so zahtevali delavski zastopniki za stabilizacijo vrednosti šilinga in za pomiritev sedanjega hrupa na področju cen in mezd. Sedanji znižanji carin sta že tretje in četrto znižanje v teku leta 1962. Prvo je stopilo v veljavo 1. januarja, drugo pa 1. julija 1962. Medtem ko se je prvo znižanje nanašalo predvsem na blago, ki ne služi široki potrošnji, je drugo znižanje zajelo carine za blago iz držav EFTA, katere članica je Avstrija. Med državami EFTA so bile s tem carine znižane za 40 %, J 1. januarjem 1963 pa bodo znižane za nadaljnjih 10 #/o. Sedanje tretje znižanje se nanaša na vse blago, torej tudi na železo, kovine, stroje in tekstilije, za katerih znižanje carine 1. januarja 1962 trgovsko ministrstvo iz »trgovinsko političnih ozirov še ni dovolilo znižanja. Četrto znižanje, torej ono od 5. septembra, pa je pravtako kot znižanje od 1. septembra izpolnilno znižanje za predmete, za katere carina ni bila znižana — verjetno tudi iz »trgovinskopolitičnih ozirov« — že 1. januarja 1962. Vsako znižanje carin mora — vseeno, če je to njegov namen ali če ni — povzročiti znižanje cen na domačem trgu, v kolikor imajo na tem seveda trgovski krogi zanimanje. Če pa upoštevamo ugotovitev, da znižanje carin od 1. januarja 1962 cen za dotično blago sploh ni znižalo, temveč da so se z znižanjem okoristili le importerji in veletrgovina, potem to pomeni, da trgovina in trgovinskopolitični krogi na znižanju cen na domačem trgu nimajo pravega zanimanja. K temu mnenju vzpodbuja tudi resnica, da znižanj carin po EFTA-pogodbi, hi znašajo od 1. januarja 1960 naprej sedaj že 40 °/o, na domačem trgu še nihče ni opazil. Kaj po vsem tem lahko še pričakujemo od tretjega in četrtega znižanja carin? — Upajmo, da se le motimo s trditvijo, da tudi tretje in četrto znižanje carin vala podraževanja ne bo ustavilo. Če ga bo, potem smo se namreč radi zmotili, kajti potem bi bil to novum v kapitalističnem gospodarstvu in hkrati najboljši recept za brzdanje lakomnosti privatne industrije in trgovine. In za tak recept se splača enkrat zmotiti! V zadnjih dveh številkah smo na tem mestu že našteli manire združenj na področju trgovine z zelenjavo in na področju trgovine z živili. Na zelenjadnem trgu smo med proizvodnimi in konzumnimi cenami ugotovili razlike 150 in več odstotkov, na živilskem trgu pa nihajo cene za blago istega imena, istega izvora in iste kvalitete kar za 25, včasih pa tudi za 56 °/o. Podobne manire srečujemo tudi na trgu s kmetijskimi stroji. Ljudje iz parlamentarnih krogov so pred kratkim ugotovili, da je domača trgovina prodala žitni kombanj, ki je bil s carino vred uvožen za 72.000 šilingov, za — reci in piši — 133.000 šilingov, torej s 84 °/» dobička. Ali pa drugi primer. Industrija sladkorja potrebuje za pokritje zahtev svojih delavcev po zvišanju mezd za 10 °/o skupno 9 milijonov šilingov na leto. Zato pa zahteva podražitev sladkorja za 80 grošev, kar bi ji namesto 9 milijonov prineslo na leto 160 milijonov šilingov novih dohodkov. Svojo zahtevo poskuša upravičiti z >naraščajočimi izdatki« zadnjih let. Za kakšne izdatke tu gre, je uganka, kajti kakor ugotavlja kmetijska poročevalska služba AIZ, je plačevala industrija sladkorja sladkorno peso leta 1961 po istih cenah kot leta 1951. Ob takih manirah industrije in trgovine je v korist stabilizacije vrednosti šilinga potrebno le eno. Ustalitev in normalizacije cen na domačem trgu kot predpogoj ustalitve realnega zaslužka kmečkih producentov ter industrijskih in drugih delavcev in nameščencev bo postala resnica le tedaj, ko se bo končno stopilo trgovini in industriji bolj na prste kot doslej! Kapitalizem je v zadnjih letih, ko mu je bilo onemogočeno izmozgavanje delovnih ljudi v tovarni in na delovišču, izbral trg za kraj sklepanja dobičkanosnih »kupčij« potom poslov, ki smo jih ravnokar opisali. Ker se mu tu skupnost konzumentov sama ne more v potrebni meri postaviti v bran, je dolžnost državnih organov, da posežejo navmes. Če ne zaleže znižanje carin in če ga kdo zlorablja za večanje svojih dobičkov, potem je treba nastopiti s poostreno kontrolo cen in državnimi intervencijami pri ponudbi blaga na trgu. Institut za svetovno ekonomiko in mednarodne odnose presoja vse te poizkuse kot škodljive in ugotavlja, da »integracija ni mogla preprečiti poslabšanja gospodarskega položaja v letu 1961 do 1962, niti ne urediti najbolj perečega gospodarskega problema sodobnega kapitalizma — problema trga. Evropska gospodarska skupnost ni privedla do upostavitve ekonomskega kompleksa, ki se harmonično razvija.« Teze nadalje govore o protislovjih v okviru Skupnega trga in o ostritvi ekonomskih in političnih protislovij v vsej zahodni Evropi, kakor tudi med tem trgom na eni in ZDA na drugi strani. Institut za svetovno ekonomiko in mednarodne odnose Sovjetske akademije znanosti analizira tudi pozicije nerazvitih dežel, na katerih so se znašle spričo obstoja . Skupnega trga, in izraža mnenje, da bodo te dežele, če V preteklem tednu v Maloščah... Preteklo soboto in nedeljo je kolektiv Titovih zavodov Litostroj v Ljubljani slavil 15-letnico obstoja in obratovanja te tovarne. Iz skromnih začetkov pred 15 leti se je ta obrat jugoslovanske težke in ključne industrije povzpel v giganta, ki si simelo odpira vrata v svet in ki po svojih izdelkih postaja resen konkurent na svetovnem trgu turbin, črpalnih postaj in žerjavov več stotonske zmogljivosti. Danes Litostroj' ni le pojem v Jugoslaviji, njegove turbine — tako Francisove, Kaplanove in Peltonove — ter čnpalne postaje in žerjavi so postali pojem in cenjeno blago ne le po Indiji, Egiptu, Etiopiji in drugih afriških državah in državah latinske Amerike, temveč tudi v industrializirani Evropi, kamor si prav letos zaradi ugodnih cen posebno utirajo pot. Leta 1957 je vrednost litostrojevih proizvodov znašala okroglo 6 milijard dinarjev, izvoz pa je obsegal 0,7 milijard dinarjev. Letos pa znaša vrednost izvoza že 5 mili- se bodo pridružile zahodnoevropski ekonomski grupaciji, dobile položaj podrejenih narodov, ki bodo predstavljali »agrarne in surovinske priveske vse koalicije imperialističnih držav«. »Skupni trg je usmerjen tudi proti interesom slabo razvitih dežel, ki se ne bodo vključile v to skupnost,« je rečeno v tezah. Možnost izvoza teh dežel na zahodnoevropske trge se bo zmanjšala. Obstoja očitna diskriminacija mladih nacionalnih držav, ki uveljavljajo neodvisno ekonomsko politiko. Potem ko teze ugotavljajo, da »zaprte ekonomske grupacije imperialističnih dežel ovirajo vsestranski razvoj mednarodnih ekonomskih odnosov«, pravijo, da »Sovjetska zveza in druge socialistične dežele odklanjajo diskriminacijsko politiko zaprtih evropskih skupin. Te dežele ščitijo načelo maksimalne vzajemnosti koristi, ki se je že davno pokazalo kot univerzalno in splošno priznano načelo mednarodne trgovine*. jard dinarjev pni 12 milijardah skupne proizvodne vrednosti. Zadnja leta je vrednost proizvodnje v Litostroju narasla letno za 2 do 3 milijarde dinarjev. Litostrojeve specialitete so vodne turbine vseh vrst do največjih zmogljivosti. Doslej jih je izdelal blizu 200 s skupno zmogljivostjo 2 milijona konjskih moči. Poleg turbin so velike čnpalne postaje in težki žerjavi litcstrojeve specialitete. Zlasti z žerjavi se v svetu vedno bolj uveljavlja. Medtem ko producira turbine, črpalne postaje 'in žerjave proti neposrednim naročilom, se je zadnja leta Litostroj lotil tudi serijske proizvodnje stiskalnic za 'izdelavo opeke in plastičnega materiala, črpalk za globoke vodnjake in namakanje, viličarjev, prevoznih dvigal ter dizlovih motorjev za rib'ške in obalne ladje. Za te izdelke v širnem svetu ni nič manjše zanimanje kot pa za turbine, črpalne postaje in žerjave. osi imen)svecu DUNAJ. — Suia, ki je zajela nekatere predele južne Evrope, tudi Avstriji ni prizanesla. Na Dunaju je priilo že do občutnega pomanjkanja pitne vode. Ker so pričeli prazniti že rezervoarje, je morala dunajska deželna vlada podvzeti ostre ukrepe za potrebno varčevanje z vodo. Veliko je pomanjkanje pitne vode tudi na Zgornjem Avstrijskem, kjer že od konca julija ni padlo kaplje dežja. INNSBRUCK. — Priprave za olimpijske zimske igre 1964 so že v polnem teku. Največjo preglavico med njimi povzroča pripravljalnemu komiteju zagotovitev potrebnega Števila prenočišč. Sicer je v območju mesta na razpolago okoli 70.000 postelj, vendar ima pripravljalni komite velike skrbi, kam bo spravil pod streho vse aktivne udeležence olimpiade. Zanimivo je namreč, da se le-teh hotelirji branijo, ker z njimi premalo »zaslužijo”. Vsebolj se navduSujejo za privatne petične turiste, ki bodo priSli v tem času v Innsbruck. LJUBLJANA. — V nedeljo je bil v Ljubljani zaključen Vlil. mednarodni sejem vina, žganih pijač in sadnih sokov, ki je bil odprt 25. avgusta. Na tej tradicionalni prireditvi je sodelovalo 244 razsfavljal-cev iz 10 držav, razstavljenih pa je bilo skupno 981 vzorcev. BEOGRAD. — V nedeljo so v Beogradu odprli »atletsko mesto” v velikem parku KoSutnjak, kjer bodo med bližnjim VII. evropskim prvenstvom nastanjeni najboljži tekmovalci in tekmovalke iz 28 držav. Pakih 1000 atletov bo stanovalo v 18 objektih Športnega centra. Visoke šole za telesno vzgojo. Pionirskega mesta in Gostinjske šole. V torek so »atletsko mesto” že zasedli prvi udeleženci letošnjega evropskega prvenstva. POPENHAGEN. — Danska je dobila novega ministrskega predsednika. Dosedanji ministrski predsednik Viggo Kumpmann je v ponedeljek iz bolezenskih razlogov odstopil, na njegovo mesto pa je bil imenovan dosedanji zunanji minister Jens Otto Krag, zunanji minister pa je postal dosedanji vodja socialistične frakcije v danskem parlamentu Per Haekkemp. WASH!NGTON. — Preteklo nedeljo sta ameriško in kanadsko vojno letalstvo izvedla velik letalski manever, pri katerem je sodelovalo okoli 3000 vojnih letal in 250.000 vojakov. Manever je trajal pet in pol ur in je obsegal prostor 36 milijonov kvadratnih kilometrov. V manevrih je sodelovalo tudi 40 medkontinentalnih raket. WASHINGTON. — Predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci v sredo preteklega tedna izjavil, da ZDA sprejemajo sovjetski predlog, da bi z jedrskimi poizkusi prenehali 1. januarja 1963. Ta predlog je dal na mednarodni razorožitveni konferenci v Ženevi sovjetski predstavnik Kuznecov. Ob tej priložnosti je Kennedy izrazil tudi upanje, da se bo sestal s sovjetskim premierom Hruičovom, če pride ta v Ameriko. Končno je Kennedy napovedal konferenco štirih zahodnih zunanjih ministrov, ki se bo vršila še pred začetkom zasedanja OZN. MOSKVA. — Sovjetski premier Hruščov sedaj ne namerava odpotovati v New York k otvoritvi XVII. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Ni pa izklučeno, da bi to utegnil storiti pozneje med zasedanjem Generalne skupščine, »če bodo okoliščine upravičevale njegovo navzočnost”. To je sporočil vršilec dolžnosti Generalnega sekretarja OZN U Tant na tiskovni konferenci, preden je odhajal iz Sovjetske zveze. AMAN. — Jordanija in Saudska Arabija sta sklenili ustanoviti skupno vojaško poveljstvo in okrepiti sodelovanje na vseh področjih. To so objavili v skupnem sporočilu ob obisku jordanskega kralja Huseina in premiera Taia v saudski prestolici Riad. Sporočilo pravi, da bosta ti dve državi vskladili svojo zunanjo, ekonomsko in kulturno politiko ter takoj pričeli urejati obmejna vprašanja. LIZBONA. — Portugalski varnostni organi so aretirali 24 članov ilegalne komunistične partije Portugalske in skupino študentov univerze Coinbra. Policija je obdolžila generalnega sekretarja KP Portugalske, voditelja osvobodilnega gibanja in voditelja emigrantske opozicije »komunistične subverzije”. RANGUN. — Burma je sklenila z Zahodno Nemčijo sporazum o investicijskem kreditu, ki znaša 42 burmskih čatov. Zahodna Nemčija je prav tako pripravljena zagotoviti zasebna posojila do 120 milijonov čatov, namenjena ra nakup potrošniških dobrin v tej državi. HONKONG. — V soboto je nad Honkongom divjal tajfun »Vanda”, vsled česar je zgubilo življenje 51 ljudi, 397 pa je bilo ranjenih. Brez strehe je ostalo 27.000 ljudi. LONDON. — Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da sc bo britanski glavni predstavnik na pogajanjih o vključitvi Velike Britanije v Skupni evropski trg, Edward Heath razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Cove de MurvHIom in da bo na fo obiskal tudi ministre drugih dežel članic EWG. Kakor izgleda želi britanska vlada s pomočjo teh razgovorov priti na konferenco Commenwealtha 10. septembra z nekoliko pozitivnejšimi rezultati, kakor jih je dalo njeno nedavno pogajanje s forumi EWG. HAVANA. — Odnosi med Kubo In ZDA so se zadnje dni znova zaostrili. Vzrok zaostritve je sporočilo ameriške vlade o napadu na neko ameriško vojaško letalo, ki je letelo 15 milj stran od Kube. Letalo sta menda napadli s topovi dve kubanski ladji. Istočasno v ZDA trdijo, da imajo zanesljiva poročila, da se je v Kubi izkrcalo 1200 vojakov v sovjetskih uniformah. NEW DELHI. — Indijski premier Nehru bo jutri odpotoval na tritedenski obisk v Evropo in Afriko. Nehru se bo udeležil konference Commenwealtha v Londonu, nato pa bo obiskal še Francijo, Nigerijo, Gano in ZAR. Na potovanju bo Nehruja spremljal minister za finance, Moraradži Desaj, ker bodo na konferenci v Londonu govorili o priključitvi Velike Britanije v zahodnoevropski skupni trg. Mednarodni dijaški seminar o politiki in gospodarstvu Preteklo nedeljo je bil v prostorih glovne šole v Maloščah nad Baškim jezerom zaključen sedemdnevni mednarodni seminar, ki ga je priredila Zveza socialističnih dijakov Avstrije. Seminarja se je udeležilo 100 visokošolcev iz 27 afriških in azijskih držav, ki so razpravljati o mednarodnih vprašanjih politike in gospodarstva. V razpravah so govorili v nemščini, angleščini in francoščini. Otvoritve seminarja v ponedeljek preteklega tedna se je udeležilo veliko število predstavnikov avstrijskega in koroškega političnega življenja z ministrom za socialno skrbstvo Prokschem in deželnim glavarjem Wedenigom na čelu. Vrsto predavanj je začel socialni minister Proksch, poleg njega pa je kot vladni član govoril afriškim in azijskim visokošolcem še minister za promet in elektrifikacijo ing. Waldbrunner. V sredo preteklega tedna je udeležence seminarja sprejel zvezni prezident dr. Scharf, ki se je ta čas mudil na dopustu v Be!jaških toplicah. V daljšem razgovoru z doraščajočim naraščajem intelektualcev mladih, v mednarodna dogajanja vedno bolj vplivno posegajočih afriških in azijskih držav je zvezni predsednik zlasti izrazil veselje nad obiskom in jim zaželel, da bi njihov seminar privedel do obogatitve spoznanj in do utrditve prijateljskih medsebojnih odnosov. Nedvomno je bilo 100 mladih ljudi različnih jezikov in polti, ki so bili delno še v svojih slikovitih narodnih nošah, za nekaj dni senzacja okolice Baškega jezera. Vendar je bil to le zunanji videz, ki je spremljal vsebinsko bogato mednarodno srečanje in njihovo hotenje po sodelovanju in sožitju v miru, medsebojnem razumevanju in enakopravnosti, ki ga je treba uresničevati in uveljavljati vsepovsod ne le v besedah, temveč tudi v vsakdanji praksi na koroških tleh. ... v Beogradu pa študentska konferenca »Enotnost Afrike danes” V Beogradu so biti od srede do sobote minulega tedna afriški študentje, ki študirajo v Evropi, zbrani na konferenci, na kateri so obravnavali vprašanje »Enotnost Afrike danes". Konferenca, ki je delala tako v skupnih sejah kakor tudi v komisijah za politična, gospodarska, socialna in kulturna vprašanja ter v komisiji za ustanovitev organa, katerega naloga bi bila, združevati prizadevanja za enotnost Afrike, je bila deležna velikega zanimanja med udeleženci samimi. K besedi se je prijavilo takšno število govornikov, da so komisije komaj obdelale vso tvarino govorov in referatov. Med drugimi je na konferenci govoril tudi predstavnik stalnega sekretariata panafriškega gibanja, ki je predlagal, da bi konferenca ustanovila forum, ki bi se zavzemal za stalne stike med afriškimi študenti po svetu, ki bi pospeševal sodelovanje z durgimi študentovskimi organizacijami in skrbel da ne bi zapadel v spore med vzhodom in zahodom. Predsedenik komiteja afriških organizacij v Londonu je govoril o neokolonializmu, predstavnik federacije afriških študentov v Franciji pa je govoril o vlogi mladinskih organizacij za svobodo črne celine. V času konference je njeno predsedstvo sprejel tudi predsednik Tito, medtem ko so ji afriški državni in politični voditelji pošiljali pozdravne brzojavke. V soboto in v nedeljo v Ljubljani: Petnajst let razvoja in dela »Litostroja” Slovaški folklorni ansambel „Lučnica” je prekosil tudi največja pričakovanja Na Koroškem smo zlasti v pogledu na folkloro že precej razvajeni, saj smo videti in slišali že vrsto res kvalitetnih in mednarodno priznanih ansamblov, da omenimo le posamezne skupine iz sosedne Jugoslavije in iz Sovjetske zveze ter zdaj že dvakratni mednarodni festival folklore ob Vrbskem jezeru, ki je nudil visoke tovrstne dosežke raznih držav in narodov. Zato smo morda že nekoliko preveč izbirčni in zelo kritično ocenimo vsako novo skupino, ki nas obišče. Podobno je bilo tudi tokrat, ko je zadnjo soboto in nedeljo gostoval na Koroškem slovaški folklorni ansambel „Lučnica" iz Bralislave, toda kljub vsej strogi kritiki lahko ugotovimo, da so gostje iz Češkoslovaške prekosili tudi največja pričakovanja in nas presenetili s sporedom, ki ga lahko mirne duše uvrstimo med najboljše, kar smo doslej videli in siišali. 65-članski ansambel „Lučnka” — to je skupina 65 mladih ljudi, ki poleg študija ali poklicnega dela žrtvuje svoj prosti čas za plemenito gojitev ljudske kulture: to je skupina slovaških deklet in fantov, polnih mladostnega poleta, s katerim čuvajo in razvijajo do visoke umetnosti lepe šege in običaje svojega naroda. V njihovih plesih in pesmih, pa tudi v njihovih slikovitih narodnih nošah zaživi slovaški človek in se zrcali pestra lepota slovaške dežele. Ne samo težko, marveč nemogoče bi bilo delati zaključke, kaj človeka najbolj prevzema: temperamentna godba, ki harmonično spremlja tako plese in pesmi kot tudi posamezne soliste; do zadnjih podrobnosti izvežbani plesni pari, za katere zakon težnosti očitno nima veljave; čudovite narodne noše, pri katerih preseneča izredno živa barvitost; nenavadno dobro upeti pevski zbor, ki ima poleg tega še izvrstne soliste; in končno še neizčrpni zaklad slovaških melodij, iz katerega so se oplajali že mnogi veliki mojstri glasbe. Skratka, o vsem tem je mogoče ugotoviti ie eno: ansambel ..Lučnica" je kot celota edinstveno doživetje tudi za najbolj razvajeno publiko in v polni meri zasluži visoka priznanja, ki jih je bil deležen doma in drugod po svetu. Takih in podobnih gostovanj si želimo še več, posebno še zato, ker so hkrati najboljše sredstvo za spoznavanje in dobro razumevanje med narodi. Jugoslovanska pevka Zinka Kunc 25 let na newyorški metropolitanski operi ( N OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE Začetek novega šolskega leta na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu: Ponavljalni izpiti so 10. septembra 1962 ob 8. uri zjutraj. Sprejemni izpiti za vse razrede so 11. septembra 1962 ob 8. uri zjutraj. Vpisovanje, obvezno za vse učence, je 12. septembra 1962 od 14. do 16. ure. Začetna služba božja je 13. septembra 1962 ob 9. uri zjutraj in ob 13,15 uri je prvi redni pouk. Ravnateljstvo Dr. Matko Potočnik - devetdesetletni Dr. Matko Potočnik, solnik in zgodovinar, tudi starejši generaciji koroških Slovencev dobro znani »profesor«, bo praznoval 8, septembra t. L svojo devetdesetletnico. Gotovo si bo marsikdo predstavljal devetdesetletnika kot betežnega starčka, a temu ni tako. Ko sem ga pred nedavnim obiskal v Lescah na Gorenjskem, kjer živi v pokoju, sem ga našel na dvorišču, kjer je ravno klepal koso in to delo opravljal celo brez očal. Še bolj presenečen sem bil, ko mi je povedal, da je po malem pokosil ves travnik sam. Šaljivo je še pripomnil, da bi se težko našel človek njegovih let, ki bi se upal z njim tekmovati. Torej prava gorenjska korenina. Jubilant je rojen 8. septembra 1872 na Koroški Beli pri Jesenicah. Gimnazijo je obiskoval v Beljaku. Tedaj ni bilo nič izvanrednega, da so na beljaško gimnazijo prihajali tudi študenti z sosedne Gorenjske. Še celo med drugo svetovno vojno, ko so Ljubljano imeli zasedeno Italijani, je več gorenjskih dijakov nadaljevalo svoje študije v Beljaku. Nekateri so na tej gimnaziji celo maturirali, kljub temu, da so prišli iz čisto slovenskih srednjih šol. Univerzitetne študije z doktoratom je dr. Potočnik končal na Dunaju. Kot profesor je služboval na raznih srednjih šolah v avstrijski monarhiji in v Jugoslaviji. Nazadnje je bil ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru. S koroškimi Slovenci je bil slavljenec tesno povezan. Saj je bila njegova, sedaj že rajna zena Korošica iz znamenite Lapušove družine v Beljaku. Na počitnice je »gospod profesor« rad prihajal v 2užalče pri Brnci, kjer je imela njegova žena lepo posestvo. Tako je imel priliko spoznavati življenje in težave koroških Slovencev, s katerimi je bil vedno v prijateljski zvezi. Svojo ljubezen do Koroške je pokazal tudi s pisano besedo. V koledarju Mohorjeve družbe za leto 1907 je objavil spis *Nova železnica Celovec—Podroščica in Pod-roščica—Beljak«. Poleg njegovega obširnega književnega dela »Vojvodina Koroška«, ki je izšlo v letih 1909 in 1910 v dveh delih v Ljubljani, je priredil tudi narodnostni zemljevid Koroške. Tako se spominjamo dr. Matka Potočnika ob njegovi devetdesetletnici tudi koroški Slovenci z velikim spoštovanjem in mu od srca želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Letos 17. decembra bo praznovala jugoslovanska operna pevka Zinka Kunc 25-let-nico nastopanja v enem izmed največjih svetovnih opernih gledališč — v newyorški Metropolitanski operi. Po petindvajsetih letih napornega dela si je pridobila eno izmed prvih mest na listi svetovnih sopranov in predstavlja danes za največje operne in koncertne odre po svetu prav tako atrakcijo kot Maria Callas in Renata Tebaldi, čeprav se o teh dveh govori in piše dosti več kot o Zinki Kunc. Ko je prišla leta 1937 v New York, je bilo treba prebroditi mnogo težav, kajti v Metropolitanski operi so že dolga desetletja dominirale italijanske pevke. Kljub temu pa je Zinka Kunc s svojim čudovitim glasom prodrla in zmagala. In celo Italija, ki iz konkurenčnih vrokov ni hotela priznati soprana, ki ni vzklil v domovini Verdija, Puccinija in milanske Scaile, se je končno uklonila pred veličino Zinkinega pevskega talenta in močjo njene umetniške upornosti. Čeprav živi Zinka Kunc že četrt stoletja v Ameriki, je še vedno vsa jugoslovanska. Svojo povezanost s staro domovino je dokazala tudi med zadnjo vojno, saj je bila ena izmed prvih jugoslovanskih umenlkov, ki je po napadu nacistične Nemčije na Jugoslavijo izpričala svoje simpatije z narodnoosvobodilnim bojem jugoslovanskih narodov. Taka je ostala do danes in vsako leto se zvesto vrača v domovino, kjer preživi poletne mesece v Opatiji. Ko obuja spomine na leta svoje kariere, Zinka Kunc pripoveduje: V letih, iko sem pričela svojo kariero v dunajski Operi, pa do danes, sem doživela tri velike trenutke: nastopala sem z dirigentom Brunom Walterjem, srečala sem se s Toscaninijem in prestopila sem prag Metropolitanske opere. S Toscaninijem sva se srečala v Salzburgu. Pred avdienco sem imela precej treme. Toscanini je zahteval izvedbo najtežjega dela Verdijevega »Re-auiema«. Ko sem odpela polovico, me je veliki maestro zadovoljno prekinil. Od tedaj je ime Zinke Kunc obkrožilo svet in postajalo skupno z njenim glasom vse bolj slavno. »Aido« je pela z Giglijem, deset let je pela z Mariom del Monacom in drugimi največjimi svetovnimi pevci. Letos decembra pa bo svojo 25-letnico sodelovanja pri new-yorški Metropolitanski operi proslavila z nastopom v operi »Andre Chenier«. : ,, Oktober v Opatiji” j X bo prenašala tudi avstrijska televizija X | Letošnji program prireditev pod na- | J slovom »Oktober v Opatiji« se bo za- X ♦ ključil s skupno oddajo jugoslovanske 2 X in avstrijske televizije, ki jo bosta iz r | opatijskega studia prenašali televizijski « X mreži obeh držav. ♦ .......,,,..... KUKU Rt>€ DROBCing O Ansambel zagrebškega baleta je bil na tridnevnem gostovanju v Atenah, kjer je sodeloval na tamkajšnjem festivalu. Poseben uspeh je dosegel z baletom »Bakhan-tinje" grSkega skladatelja Sisilianosa, ki so ga to pot prvič izvajali pred atensko publiko. # Glasbeni program letoSnjih Dubrovniških iger je naletel na zelo velik odziv v svetu. Vrsta radijskih postaj je zaprosila za magnetofonske posnetke s predvajanih koncertov, predvsem radijske postaje iz Avstrije, Belgije, Norveške, Madžarske, Bolgarije, Švedske, Zahodne Nemčije, Kanade, Francije in ameriška radijska mreža. # Na mednarodnem festivalu otroSkega filma v Benetkah je bilo udeleženih 16 držav, ki so se predstavile s skupno 215 filmi. Prvo nagrado je žirija priznala Sovjetski zvezi, poleg tega pa so bili nagrajeni Se filmi iz ČeSkoslovaSke, Amerike, Poljske in Romunije. 0 V Ameriki so objavili statistiko, iz katere je razvidno, da v Ameriki več kot 10 milijonov Šolskih otrok igra vsaj po en glasbeni instrument. Od leta 1950 se je Število privatnih glasbenih instrumentov v Ameriki dvignilo od 21 milijonov na 37,400.000. Q NemSka krstna predstava opere »Atlantida” Ma-nuela de Fallasa bo 9. oktobra v NcmSki operi v Berlinu. Glasbeno vodstvo je prevzel znani dirigent Eugen Jochum. O Največji Dom glasbe, ki bo po zadnji vojni zgrajen na evropski celini, gradijo v Rotterdamu. # Za mednarodni teden filma v Mannheimu, ki bo v času od 15. do 20. oktobra. Je že doslej prijavljenih 120 filmov iz 14 držav. Geslo te prireditve se glasi »človek v naSem času”. # Finska operna pevka Anita Valkki je z dunajsko Državno opero podpisala triletno pogodbo in bo vsako leto vsaj Sest mesecev delovala na Dunaju. Njen prvi nastop na dunajski operi bo januarja 1963. Slovensko prosvetno društvo „BILKA” v Bilšovsu ! Vabilo Slovensko prosvetno društvo .Bilko" v Bilčovsu bo praznovalo 50. obletnico svojega obstoja - v nedeljo, dne 16. septembra 1962 pri MIKLAVŽU V BILČOVSU 5 ' SODELUJEJO: Pevski zbor jubilantnega društva $ Združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze Godba na pihala iz Slovenije ^ Po slovesnosti ljudska veselica in prosta zabava s plesom. f Začetek ob 14.00 uri. Prireditev bo ob vsakem vremenu. § Vabimo vse prijatelje slovenske prosvete iz Gur, Roža, Podjune in Žile! } Jugoslovanska socialistična praksa pri reševanju problemov narodnih manjšin Na nedavnem mednarodnem mladinskem seminarju o narodnih manjšinah, ki je bil v Kopru in o katerem smo poročali tudi v našem listu, so predstavniki mladinskih organizacij treh sosednih držav — Avstrije, Italije in Jugoslavije razpravljali o manjšinskih problemih. Podanih je bilo tudi več zanimivih referatov, izmed katerih je bil posebno pomemben referat, ki ga je imel predstavnik jugoslovanske mladine Ernest Petrič o temi »Jugoslovanska socialistična praksa pri reševanju problemov narodnih manjšin«. Iz tega referata, ki prikazuje, kako ravna z narodnostnimi manjšinami socialistična Jugoslavija, I. »Enotnost Jugoslavije je mogoča samo na podlagi svobodnega nacionalnega razvoja in popolne enakopravnosti Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev, kakor tudi narodnih manjSin. Prav zaradi tega Je socialistična Jugoslavija nastala kot zvezna država enakopravnih in suverenih narodov.” (Program ZKJ, it. 182) Jugoslavija je po svoji narodnostni sestavi izredno pestra. V njej po-|eg Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev žive še številne narodnostne manjšine itn. sicer: Šiptarji (754.245), Madžari (502.175), Turki (259.535), Slovaki (84.999), Bolgari (61.708), Ukrajinci, imenovani tudi Rusinj (37.535), Romuni (60.364), Čehi (34.517), Italijani (35.874) — po podatkih štetja leta 1953. V Sloveniji živi približno 11.000 Madžarov (Prekmurje) povzemamo tukaj glavne misli. in 3000 Italijanov (okraj Koper). Obstojajo še vedno ogromne razlike v stopnji družbenega in gospodarskega razvoja med posameznimi področji, kar otezkoča enotno obravnavanje 'narodnostnih manjšin. Vlade predvojne buržoazije kraljevine Jugoslavije niso mogle niti znale urediti odnose med Jugoslovanskimi narodi, še manij so bile zmozne in pripravljene odreči se asi-milatorskih prizadevanj nasproti manjšinam. Čeprav vezana po določbah mednarodnega prava, je zlasti v odnosu do madžarske manjšine stara buržoazna oblast brezobzirno postopala, šiptarski jezik pa n. pr. sploh ni bil priznan v šolstvu in upravi. (Šiptarska manjšina ni bila zaščitena v okviru mednarodnopravnih določb; leta 1941 je bilo okoli 90 odstotkov Šiptarjev nepismenih.) Odnos do drugih manjšin, zlasti nemške je bil obzirnejši, predvsem kadar je to ustrezalo zunanjepolitičnim ciljem vladajoče buržoazije. V splošnem je bil odnos do narodnostnih manjšin v bistvu tak, kot v večini takratnih evropskih držav (Poljska, ČSR, Madžarska, Avstrija itd.) in le nekoliko boljši kot v fašistični Italiji. Tako je staro Jugoslavijo v okviru nerešenega nacionalnega vprašanja bremenilo tudi odprto manjšinsko vprašanje. Vedno bolj je postajalo tudi na primeru Jugoslavije jasmo, da lahko »popolno osvoboditev vseh narodnosti prinese samo zmaga delavskega razreda« (Lenin). Ne medsebojna obračunavanja srbske, krvatske in slovenske buržoaziije, ki so izrabljale nacionalna čustva jugoslovanskih narodov, temveč revolucionarna akcija delovnih množic za socialno in nacionalno osvoboditev, temelječa na doslednem priznanju pravice do samoodločbe in enakopravnosti narodov, je mogla odpravki nasprotja, ki so razjedala staro Jugoslavijo in sploh »znova vzpostaviti Jugoslavijo« (E. Kardelj, Put nove Jugoslavije, Bgd. Kultura 1946, str. 41). KPJ je svoj odnos do nacionalnih manjšin oblikovala vzporedno s svojem odnosem do nacionalnega vprašanja v Jugoklaviji. Sprva je bila pod precej močnim vplivom avstro-maiksizma, čeprav je že leta 1923 na III. konferenci v Beogradu sprejela posebno resolucijo, ki temelji na pravici narodov do samoodločbe. Posebno pomembno je dejstvo, da je KPJ, zlasti po IV. kongresu leta 1928, pri oblikovanju svoje nacionalne politike Izhajala iz konkretnih domačih razmer. To postane posebno vidno po letu 1935, ko pravico do samoodločbe jugoslovanskih narodov poveže z obstojem tin ohranitvijo Jugoslavije, ki naj bo revolucionarno preobražena in v kateri bodo narodi uživali popolno enakopravnost. Lahko trdimo, da je KPJ tudi nasproti narodnostnim manjšinam že pred vojno imela izoblikovano stališče, katerega vsebina je bila borba, da bi se zagotovila enakopravnost tudi pripadnikom manjšin. Šiptarski jezilk se je na primer pred vojno uporabljal le pri izdajanju lepakov in brošur KPJ. Stališča KPJ do manjšinske problematike so formalno izražena v resoluciji V. konference leta 1940. Poglavje resolucije, ki govori o manjšinah, med drugim pravi: »V teh usodnih dneh imperialističnih osvajanj, ko se s surovo silo uničujejo ostanki svobode in neodvisnosti malih narodov, in ko se izrablja izkoriščane narode posameznih držav za osvajalne cilje, se pred našo partijo postavlja v še ostrejši obliki ena od najbolj važnih in aktualnih nalog — 'boj za narodno enakopravnost zatiranih narodov in narodnostnih manjšin.« Med nalogama KPJ so naštete »borba za svobodo in enakopravnost šiptanskih manjšin na Kosovem, Metohiji in Sandžaku, borba za svobodo in enakopravnost madžarskih, romunskih, nemških in drugih narodnostnih manjšin v Vojvodini« in drugo. Razumljivo je, da taka politika, ki je v nasprotju z asimilatorslrfmi prizadevanji buržoaznih vlad, zagotavlja KPJ močan vpliv v vrstah narodnih manjšin. Ta načelna izhodišča so ostala tudi med NOB in po osvoboditvi in jih najbolj označuje Program ZKJ, sprejet na VII. kongresu leta 1958, ki med drugim določa: »V skupnosti jugoslovanskih narodov imajo svoje mesto tudi nacionalne manjšine. V socialistični in demokratični državi uživajo pripadniki narodnih manjšin vse politične in ekonomske pravice, ki jih socialistična skapnost daj’e vsem državljanom. Na tej podlagi je zagotovljen svoboden razvoj njihove nacionalne kulture in nacionalnih posebnosti.« Načelna politika KPJ do nacionalnega vprašanja in do naoionalnih manjšin je pokazala svojo vrednost že v času NOB, ko niso bili pripadniki jugoslovanskih narodov v vrstah osvobodilne vojske, temveč so te borbe, gigantske tako po žrtvah kot po ciljih, množično udeležili tudi pripadniki narodnostnih manjšin, razen nemške. (Se nadaljuje) Julija je bil tujski promet rekorden Naša dolžnost Vsi vemo, da živita na Koroškem dva naroda, slovensko in nemško govoreči, ki imata na tej zemlji domovinsko pravico in skupno lepo domovino. Nemško govoreči sosed je močnejši, predvsem gospodarsko in na mnogih drugih področjih, odločilen pa je seve v vladi, torej v deželi vladajoči. Mnogi in vplivni ljudje na strani močnejšega soseda skušajo že od zdavnaj izpodriniti slovenski živelj iz naše dežele. V spodtiko jim je naša domača slovenska govorica kot dokument tisoč in večletnega dokaza naše eksistence na Koroškem. V spodtiko in v napotju jim je naš jezik, bodisi, da ga imenujejo slovenski ali »vindiš«. Slovence in vindišarje istovetijo v eno. Tipičen je primer, ko je neki človek, bil je starejši ter je bila podoba, kot bi bil nekaj »boljšega*, govoril v nekem restavrantu v Celovcu, da ni našel trohice dobrega v nekem kraju na spodnjem Koroškem ter dejal: »Ja, da unten bei den Windi-schen, bei den Slovenen, kann man was erle-ben.* Verjetno je bil razočaran zaradi tega, ker govorice ni razumel. Torej »vindišarji*, ki vas s takšno ljubeznijo gojijo in negujejo na svojh prsih, ste prav tako Slovenci in vas imajo enako neradi, kakor zavedne naše ljudi. Razlika je le v tem, kar priča nešteto izkušenj, da značajnega človeka, zvestega izročilom svojih prednikov hote ali nehote spoštujejo. Krat-koinmalo »vindišarje* in zavedne Slovence mečejo v en Žakelj, vse nas imajo za Slovence in to končno tudi nehote zadevajo, kajti vin-dišar in zaveden narodnjak govorita enako slovensko domače narečje. V vsaki dolini govorijo Slovenci ali Nemci v svojem prirojenem domačem narečju ali dialektu. Šele v šolah se učijo zbornega skupnega jezika, ki ga mora znati vsak brihten Nemec in tudi — Slovenec. 7.a nemško govoreče so-deželane je za pouk nemščine preskrbljeno v zvrhani meri. Našim staršem pa skušajo dopovedati, da se njihovim otrokom slovenskega jezika v šoli ni treba učiti, ker da ga znajo že z doma. Zakaj bi to ne veljalo tudi za nemško govorečo mladino? Pravijo tudi, da bi učenje slovenščine kvarno vplivalo na napredovanje v drugih predmetih. Izkušnje v naših šolah in dognanja moderne psihološke vede so ugotovile vse drugačna odkritja. Tudi objektivni učitelji na našem dvojezičnem ozemlju in šolski nadzorniki hote ali nehote priznavajo, da otroci, ki se učijo obeh deželnih jezikov, nikakor ne zaostajajo v ostalih učnih predmetih, v večini primerih pa celo prednjačijo. Šolska odredba dvojezičnega pouka iz leta 1945 je bila pametna in umestna za jezikovno mešano in jezikovno mejno pokrajino. Po zdravi pameti bi bil ideal, če se učijo slovenski otroci tukaj razen svoje materinščine tudi jezik naroda soseda in obratno nemški otroci razen svoje govorice tudi slovenščine. Znanje obeh jezikov v deželi bi nas bližalo in vodilo k spoznavanju kulture, vrlin in prednosti, ki so lastne vsem narodom. V tej pokrajini je nujno in koristno obvladati oba deželna jezika, kajti samo z enim pomeni prebivalec tukaj le pol človeka. Zakon iz leta 1959 pa zahteva od staršev, da morajo svoje otroke prijaviti k pouku materinščine, ki je seve na stežaj odprl vrata nadaljnjemu ponemčevanju in raznarodovanju naše mladine. Njegovi iniciatorji so se dobro zavedali pogojev, v katerih dolgo dobo živi slovensko prebivalstvo na Koroškem, zapostavljeno in v eksistenci pogosto okrnjeno samo zaradi svoje zavedne narodne pripadnosti, zaradi svojega jezika. Odprta so bila vrata gonji močnejšega nad šibkejšim proti prijavam k pouku slovenščine in to brezobzirno ter z vsemi sredstvi. O tem je javnost in oblast že zdavnaj obveščena, toda protiukrepov z merodajne strani je bilo nič ali bore malo. Toda starši, pravico imate, da prijavite svojega otroka k dvojezičnemu pouku in nihče vam je ne more in ne sme odrekati. Izkoristite to pravico, kakor vam veleva vest v korist vašega otroka, ki mu more znanje obeh jezikov le koristiti v življenju. Oni, ki vam odsvetujejo prijave, vam nočejo dobro ter skušajo opehariti otroka za dragoceno dobrino. Prav posebno učitelji bi bili dolžni, di bi nasvetovali vsem staršem v tej pokrajini brez razlike, da bi pustili svoje otroke učiti se obeh deželnih jezikov kot neprecenljiv doprinos k lepšemu sožitju med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom v deželi. To bi bilo pošteno! Mnogi, ki vas odvračajo od zadevne prijave, so sami veseli, če znajo slovensko, v več primerih pa pustijo svoje otroke, da se tudi učijo slovenščine. Starši, odgovorni ste svoji vesti, blaginji svojih otrok in ne nazadnje svojemu slovenskemu rodu — prijavite svoje otroke k dvojezičnemu pouku! Iz tujskopromefne statistike je razvidno, da je letovanje poletnih gostov iz mnogih dežel doseglo na Koroškem letos meseca julija svaj rekord. Ugotavljajo 2,676.416 nočnin nasproti 2,151.652 nočninam v istem časovnem razdobju lani. Inozemci so se posl užili 1,780.257 nočnin, prejšnje leto pa 1,329.316. Letovanje tuzemskih gostov je pri nočninah letos v primerjavi z mesecom julijem lani nazadovalo za 10 odstotkov. Med inozemskimi nočninami jih odpade ogromna večina na Zahodno Nemčijo, namreč 1,329.316. V primeri s prejšnjim letom je letos meseca julija naraslo število zahodno-nemških turistov na Koroškem za 37,7 odstotka, skupno pa dosega delež nemških letoviščarjev na Koroškem 90 odstotkov. Zahodni Nemčiji sledijo v tujskem prometu na Koroškem Amerika, Švica, Anglija, Švedska, Belgija, Danska in Italija. Dvignilo se je tudi število tujskih gostov iz Nizozemske. Pomen 2,151.652 nočnin v naši deželi pomeni v enem mesecu brez dvoma visoko frekvenco na tujskem prometu, značilno posebno v narodnogospodarskem pomenu. Študentje se zahvaljujejo: Nepričakovano je prišla iz Wolfsberga žalostna vest, ki jo skoraj nismo mogli verjeti, da je Jaka Zdovc, doma iz naše soseske, pd. Baštejev, tik za mejo v Lokovici, preminul v najlepši dobi svojega življenja. Mrtvega so prepeljali v Senčni kraj pri Libučah ter ga pri kmetu Skuku, Baštejevemu sosedu, položili na mrtvaški oder. Jaka se je pred časom ponesrečil pri delu in ni več popolnoma okreval. Vsa zdravniška znanost mu ni mogla pomagati in je preminul Po pliberškem letnem sejmu na travniku Po dva in pol dneva trajajočem sejmu na travniku v Pliberku, je bilo v torek na sejmišču pusto in prozna ter skrivnostna' tišina. Le podjetniki, ki so imeli postavljene svoje koje, stojnce, gostinske ute iin druga zaba>-višča so praznili sejmišče. Tuji podjetniki so z naglico zapuščali Pliberk in kakor je bilo razbrati z obrazov, zadovoljni s poslovnim uspehom. Obisk na letošnjem sejmu je bil rekorden. Že v soboto popoldne, prav posebno pa na večer skoraj do jutranjih ur, je bilo na sejmu ljudi, kot doslej še nikoli. V nedeljo, bil je topel sončen dan, se je natrlo na sejmišče gostov iz vseh strani, da je bila dobesedno gneča na obsežnem travniku ter tudii po gostilnah v mestu. Ljudje so konsumiirali izdatno, pivo je teklo v plohah. Libuška godba je zabavala goste v veliki boli, »Veseli Begunjčani" so odlično igrali v vedno prenapolnjenem Breznikovem prostoru, pa tudii v gostišču Lamm je igrala godba. Kakor je bilo opaziti, je bila tudii vsestranska kupčija zelo živahna. Malti obmejni promet je nesporno tudii za pliberška obmejno mesto pomembne gospodarske važnosti, kajti ugotovili so okoli 4000 gostov iz Mežiške doline, ki so vsi trošili denar na sejmišču. Nad dva milijona tujih gostov seve ni bilo naenkrat v deželi, kajti mnogi so izkoristili več nočnin zaporedoma. Kljub temu pa je številka razveseljivo visoka, kar pomeni, da je Koroška dežela jezer, dolin in gora, privlačna tujskoprometna pokrajina. Mnogo tujcev se je zadrževalo tudi v jezikovno mešanem ozemlju in so posebno turisti iz Nemčije prisluhnili naši slovenski govorici in mnogi so prav v tem priznali ter videli pestrost in posebno zanimivost naše domovine. Tudi tisti podjetniki v tujskoprometno privlačnih krajih ki kljub vsemu niso zatajili izvora svoje narodnosti, so imeli pod svojo streho In oskrbo lepo število tujih gostov, ker tudi slovenski ljudje so sposobni, podjetni 'in lahko tekmujejo z vsakim drugim ter jim zaradi tega rti treba zanikati svoje narodnosti. Velja napotilo Zveze slovenskih zadrug, povedano ob priložnosti nekega zadružnega zborovanja: ne prodajajte naše turistično prelepe zemlje tujcem, temveč vnovčujte krasote naše zemlje na obronkih jezera in višinskih zatišjiih ter kujte kapital iz te pri-rodrte vrednote. Številni letoviščarji so gotovo prinesli tudi težke devize v naše gospodarstvo. sredi prejšnjega tedna v bolnišnici v Wolfs-bergu. Pokojni je bil sin trdne slovenske Baštejeve kmečke družine, ki je morala v nacistični vojni doprinesti hude in krvave žrtve. Baštejeva hiša je prva domačija onstran meje. Povezava s sosesko tostran meje je ostala vedno živa ter trajna in tudi zadnja počivališča prejšnjih prednikov so na libuškem pokopališču. Ko je Hitlerjeva soldateska divjala po izmučeni Sloveniji, sta dva pokojnikova brata, kmalu ko se je začelo narodnoosvobodilno gibanje, vstopila v vrste borcev-partizanov. Jaka, kot najstarejši, je bil prej vpoklican v nemško vojsko. Toda, ko je prišel na kratek dopust, je tudi sledil svojima bratoma. Mlajšega brata Mirka je nacistična tolpa ubila v znanem okrutnem pokolju leta 1943 na Kom-lju. Kmalo po vojni so telesne ostanke junaka-borca izkopali Iz 'komeljskega gozda ter ga dositojno in z lepo slovesnostjo pokopali na šmarješkem pokopališču. S tem pa še kupa bridkosti ni bila izpita do dna. Izdajica je opozoril umikajoče se ustaše na Baštejevega očeta Franca, nekdaj tudi zvestega člana in sodelavca v pliberškem prosvetnem društvu. Ustaši so ga zavlekli v gozd v bližini domačije ter ga zverinsko ubili in to po kapitulacijii »tisočletnega nemškega rajha«. Pokojni Jaka ni delal v Labotski dolini kot begunec, temveč legalnim potom. Hranil je svoj slovenski značaj in tudi 'kot takega ga je delodajalec zelo cenil in rad imel. To je pokazal šef sam in ostali delovni kolektiv na pogrebnih svečanostih preteklo soboto na libuškem pokopališču z udeležbo, vencem in v srce segajočim poslovilnim nagovorom delodajalca. Tudi Iz okolice in z jugoslovanske strani je bila udeležba žalnih gostov na pogrebnih svečanostih izredno številna, med temi je bil tudi poveljnik milice na Prevaljah kot svak pokojnika. Pokojni Jaka Zdovc naj mimo počiva v domači slovenski zemlji, za katero se je tudi žrtvoval in boril, žalujočim svojcem pa izrekamo naše srčno sožalje. Odnesli smo najlepše vtise s potovanja Študentje smatramo za svojo dolžnost, da se zahvalimo Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki sta nam omogočila zanimivo in poučno potovanje po Srbiji. V Ljubljani smo imeli najprej priložnost, da smo se spoznali s tržaškimi odličnjaki. V torek ob 1.00 uri ponoči smo prispeli v Be09ra