1‘ONTNINA HAv6Al.ne tWA. 1 i Sta:v. tu. UREDNIŠTVO IN UPRAVA : L J U P. I. .1 A N A. KONGRESNI TRG T 3/L — TELEFON INTERÜRB 174. I. .1 L It 1. J A X A. DNE a. OKTOBKA 1981. LETO 111. IMW, ra. se priobčuje vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleške in tujinske trgovske, industrijske in obrtne naslove. To vsposobuje trgovce, da neposredno občujejo s tovarnarjem in trgovcem v Londonu, v provincijalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi in druge podrobnosti so razvrščeni pod več ko dvatisoč poglavji. Navedeni so izvozni trgovci s seznamom blaga, ki ga izvažajo in krajev, ki jih z blagom preskrbujejo. Parobrodne črte so uvrščene pod pristanišča, ki jih obi-kujejo in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in dohajanja ladij. Za trgovce, ki hočejo svoje zveze •razširiti ali trgovce, ki iščejo zastopstva »e tiskajo oglasi visoki dva in pol cm in 18 cm dolgi za en fant 1« šilingov ter se uvrste pori naslovom kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst funtov šterlingov. En izvod londonskega adresa rja velja po pošti poslan dru funt» Sterlinga, ki naj se /. naročitom pošljeta. The London Direktory Co. Ltd. 25, Abchurch Lane, London, E. C. 4., England. Podjetje ustanovljeno leta 1814. : Zaboje za slive okvirčke za opeko, lesene jer-menice iz trdega lesa izdeluje in dobavlja po najnižjih cenah tovarna zabojev in jermenic Lesna industrija Feliks Stare Radomlje, Slovenija. Parne lokomobile s,ariT*eTo^du" premikalne in sta- hileisa vsake sile, najnovejSe in najstarejše, Vara do-UHIlc, i)llvj najceneje Adolf Eckert, Chrudim, Čehoslovenska republ. — Zahtevajte potrebno ponudbo za lokomobilo. ki jo rabite. Vsebina 36. številke: The Great Sample market in Ljubljana, Jugoslavija. Ameriški in angleški industrijski in trgovski katalogi. Naš državni dolg. — Položaj na lesnem trgu. — Praha - 1921 - Praga. — Ekonomske razmere na Hrvatskem in v Sloveniji. The Great Sample market in Ljubljana, Jugoslavija. Im tliu time front Septembre 3. to 12. the first i Jugoslavish Great Sample Market was hcld in j Ljubljana, Jugoslavia. Ljubljana.: the centre of the most iiidustrjally j advaneed part of the new State, is the City wherc the local trade tinds jts eoncentratio«, where the eepertim:, imoortmg and intenmediatmg business between the West and Last Ls on a very large scale transactcd. is an imponaot vailroad centre wiheh on account of its geographical Position and past liistorv is destined to becöme in the future a groait fact.tr in the development of economic possibilities in Jugoslavia. These circumstances cvrta in ly have vvorkeJ together when it .was resojved to hold the first | Sample Market in Jugoslavia that Ljubljana: was selected as the place wherc this sliould be done. ■ Tue suceess achieved by the Market has fully respmidet to the expectations vylvich were euter-tained in this respect. About 406 'great and small industrial and mercantile concerns have exhibited the most variecatcd assortrnents of domestic Products made by mach Ines and hand. Life very.large- Pavillons or the Market-Management, thirty private pavilions. the Pavillon of the »Tourist Office < and the pavilions of rtiany other enterpri-ses were to their mmost capacity engaged tu overcome all the wprk whielt the exhibitiion, traf-fic and management demanded. The Coming ycar the groimds of the exhabition will greatly be ex-tviided. New pavilions will be erected on the beautiful meadows nex to the present prounds. This ycar all the existing Industries of Jugoslavia have exhibited their Products: electrotech-nicai. Chemical, medicina!, metal-products were abundatly represented. Further were in very va-riegated samnles represented the leather, wood and Imildfng industries. Agriculture, glas«, porce-lain, ceramlc, textiles, ready made clothing. pnu-ting, graphic, box-making, office — and shod nc-cessities, bci/kbinding. bij-outerie, mode and športi ng articles, gold- and silverware, food and. many other industries and Products have foünd place in the numerous booths of the Fair. The visitors arrived fmm all parts of the State. The most ca me front Serbin front, w hielt part of mir Kingdom came aslo the best buyers and largest givevs of Orders fnr future dediveries. 50% -of tlte sold merchandisc and Commodities went to Serbia. The vialiie, of sold merchandise is re-ckoiiied »ver one thoosand millions krons inclu-' dede in this are the future delivcries. Oy er 130,000 persons visited the Sämpk-Market and therefore Ljubljana can with the result of same bc contcn- ,,Jugoslovanska borza“ u vveekiy periodieal publishes reading matter of an infoi ihafive and insti uetive eharacter ConcerningTrading - Industrial - and Economic Conditions and Bussines Possibilites ifillelElüfllJiigiislaid). it is pubüshed in the Jugoslavish languagCs in two separate edilions — Serbo-Croatian and Slovenisti — but bring« also articles, information and stal slieal dates touching Jugoslavish Economic Conditions and Developments in the English Language. Mailed gratis to anybody who ,i|)plies for it, i!s dislvibuti'on e.xeels in number« any other news-paper in .lu-.-os'avia therefore as an advertising medium eannot in; equaled by other publieations in this eountry. „Jugoslovanska borza“ in send to all parts of the world gratis to all parties mailing for postage four Shillings in EnglisU funds or One Dollar in American value per chek ander our address The Administration of the Jiwlimtia Mila", Liiiilpa, Jugoslavija. Tvornica drvenih čavlja [M iC3>- , Tacen in Biol pod Šmarno goto. Slovenija. Profesor kemije z večletno prakso, išče služite tehničnega vodje ali kot asistenčna moč v kakem |to«l jelju ali obratu kemične industrije. Ponudbe na „Al.OMA COMPANY“, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. r črez 5000 adres, vodnik črez celo čehoslovaško industrijo in trgovino fltor razstavljala III. pražkega vzorčnega velelrga Cena dinarjev 20’— (kron 80) naroča se pri zastopstvu: gl _______ALOMA Company d. z o. z. Ljijana, Bongresoi Irg 3 in podmiti Zagreli, Doga nliia 33. Strati 2. j (J G OS L OVAN SK A BO RZA - - _ Štev. 3ti. Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija 1. Bonač sin v Ljubljani topova cesta 16 - - - izdeluje rjave in bele škatlje za razna blago, škatlje za konditorje. papirnate krožnike, rjavo lepenko, Skalljire za mrčesni prašek, kapselne za lekarne, lekarniške embalaže, fine vrečice. 1^^ Zaloga papirja. Ant. Krisper, Ljubljana Proizvaja in razpošilja na debelo: razne vrste Čevlje za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete, za delavce posebno močne izpeljave, komode (papuča) po brezkonkurenčnih cenah. Oddelek za galanter, blago na debelo: pletenine, čipke, sukanec, vezenina, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače itd. — Export zobotrebcev, adjustirane in v zabojih. "'E MlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIII» lllllllllllllllllllllll ALTESSF stročnice prodaja po tovarniških cenah glavna tovarniška zaloga O. ČRT ALIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 33. I I I I I I I I l I I I I I I I I I I I I I M I I I I M I I I I I I M. VRHOVEC, agentura in komisija Beograd - Zeleni venac 11. prevzema zastopstva, posreduje kupčije in daje razne informacije. PRODA SE: kompletna moderno urejena Cena 4,000.000 nemškoavstrijskih kron ab postaja v Nemški Avstriji. Opis na vpogled v upravi lista. Novootvorena komisiona radnja M. Miljkovič i Vlad. Jovanovič BEOGRAD (Sava), Karadjordja 71. Vrši sve komisione poslove, daje informacije o robi, kupuje i prodaja za svoj i tudji račun sve vrste Zemljinih proizvoda za izvoz. Prima na smeštaj u svojim magacinima i prodaje u komisiji svakuvrsnu uvoznu robu. Traži i daje oferte svakovrsne robe. ted. But fmm a moral pobit of vievv the suceess is by far greatcr, because it means a revi val oi ende a vor on inany fields of industry and crait-manship. Fram a partial Stagnation ander wliich mir industry suffered in the last menths, \ve are passing into a period of an enlärged activity whcn all mir industrial cnterprises wil be busy to effeet thu ordersgiven at the Sample-Fair and wlien the miinber of idleworkmen will be redneed onh to the ones w'ho detest work on general priiici-ples. In the enterprishig industriais and merchants new hope in the future lias cmne, they learnted of new economic possibilities and with it rose their špirit of activity and the confidence in the stability oi mir national unity and etcrnal dura-bility of mir State. And tliis all lias highencd and streugiitened mir Position in tlie world. 'I he next ycar tlie Great Sample-Market in Ljubljaina will he an atiaire of niuch larger pro-portions tlia'u was the oue of this year. Tins will Ire trne in every respect: in the cxtcnd of cxhi-bitation grounds, miinber of exliibitors and mi.u-brs of visitors. in a couple of days will be possi-b'e to create in ones mind an approximative pic-tunc wliicli mir economic development in the near tuture will present. Wo invite mir i'riuids in America and Great Britaiu to visit next year this great economic di-splay arranged by Jugoslavic enterprise. The may judgo wliat wv can eccmnplisli. and what w e cannol, and if they will hclp us to improve io, all the inany things in whicli they surpass us. we wil! be \ er\ grateful and gladly pa.x' for lessons given ns the cricc accrtiiiig from the henefits of uor mutual trading. Notice. The pavilions and lialls of tlie Great or autumii 1922. stand empty and unoccupied. This tlie next exhibvtion. taking place in the sn,inner or aiitumn 1922. stand epty and mmccnyied. This givcs to American and F.ngiisli inamifacturs and merchants a splendid ctiance to ar ränge in tiiem temyorarv >r fasting exhibitions of their prodnets and mercliandise. Great concerns or units of as sociatcd impnrtcrs and exporters could intliis way • introducc their war es in Jugoslavia and there fore tliis idea should find anrbng tlie interrvstcd circies duc consideration. Sconer or later to a mutual trading between these eountrius must co-me in spite of the now pravaiirng great differcnce in their rcspcctivc ekchange to be prepared for tliis wo-tild mean inany advautages to all eon-cerned. luformations relative of getting tlie libov-, meutioned spaces could give the AdministratT,,i of Jugoslovanska bor/.a. event. undertake the prepa.ratorv arraugoments. Ameriški in angleški industrijski in trgovski katalogi. American and English Industrial and Trade Catalogues. I/. Roekicrd, Illinois. Združene države, smo dobili od tvrdke F—B čez 300 strani obsegajoč katalog, napolnjen s popisi in risbami (med teini mnoge v barvah), vsake vrste strojev in priprav, ki se v modernem poljedelstvu porabljajo. To velikansko podjetje tvori 7 tovarn, ki izdelujmo poljedelske stroje svoje vrste, tako, da njih združitev pomeni izdelovanje popolne poljedelske opreme. Prvotno tovarno te družbe je ustanovil. Ralph Emerson že leta 1852, pozneje se je podjetje Branthigliam pridružilo in s časom še druga •podjetja iz vrste poljedelskega strojstva in sedaj se utore pri tej družbi nabaviti stroje, priprave. x ožila itd., ki jih sploh velik ali mali pol jedci e c v svoji stroki porablja. Poljedelsko tox’arniSko podjetje F -B vzdržuje Združenih državah 25 skladišč svojih strojev in sicer na .najbolj pripravnih prometnih točkah. kjer ameriktinski farmorjl morejo vsak čas svoje potrebščine,glede strojev kriti. Izvozni, oddelek za pošiljanje strojev se nahaja v New Vorkii. V uvodu kataloga čitamo sledeče: »Združitev večiega števila najboljših tovarni poljedelskih strojev in priprav v eno organizirano celoto, se je izkazalo v več kakor enem oziru koristno. Gospodarske strani take organizacije so mnogovrstne. Trgovec s temi izdelki lahko svoj kredit koncentrira na eno točko ter tilu iti treba iskati ga od raznih tovarniških tvrdk. Ni mu treba plačevati tako visokih pre- Domača tvrdka. Solidne tene. Ljubljana Prešernova ulica 9. Hajnovejši kroji. Točna postrežba. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrši za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. FURNIR ima v zalog j tovarnafumirja,žaga, in trgovina z lesom ■■ Področje p. Domžale. Kompletni novi stroji za tovarno mila in 5—600 m usnjatega jermena z jeklenimi žebljički, kot se rabi za predilnice, takoj na prodaj. Na ogled pri JOSIP BERGMAN-u, veletrgovcu v Ljubljani, Poljanska cesta 87. Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana. Stroji za lesno industrijo.-Vodne turbine. Domaća litografija najidealniji ui nnožavajući aparat, koji umnoži ije strojno i ručno pismo, kao ,što i crteže putem staklene ploče, koja se nikada ne izrabi, don eograničenog broja primjeraka. - Umnožavati može svatko bez pouke. — Tražite cjenike i uzorke! Glavno skladište THE REX Co. LJUBLJANA, GRADIŠČE IO r ----------— -------!— • Neobhodno potrebni beležnik za vsako pisarno je Simi poslovni kolir katerega III. letnik za leto 1922 izide v najkrajšem času. Prirejen je za celo državo, ' Cena izvodu je K 30'—. Naroča se pri ALOMA COMPANY d. z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 3. v --------------------------- J Specijalitete iz previjenog drveta: Najbolji putovalni in kupejski kovčegi: Nerazorljive školske torbice: Beskonkurenčni pružaći za cipele ,Royal1 Cjeniki gratis Cjeniki gratis DAMBACHWERKE A. G. Windischgarsten, Austrija. Gosp. kobasičari i mesari! prvorazredna roba bez luknje, sortirana 26, 28, 30 i 32 nun, imade na svome skladištu na veliko i malo Jugoslavensko - švicarska Industrija crijeva k. d. l»rije Josip Pavešie ZAGREB NA KANALU 48. TEL. 22-24. Radi opustitve obrata na prodaj: Razni modeli za izdelavo cementnih cevi, stroj za cementne kvadre holbloke, stroj za zidno opeko, razni modeli za stopnice, stroj za mešanje betona in razno drugo k temu obratu spadajoče orodje. Naslov pove uprava lista. voznin za manjše množine blaga, kakor so veljavne za cele vagone On more pri taki organizaciji naročiti celo vrsto raznih plugov, vozil, žetvenih, 'sejalnih hi inlatilnih strojev, vsakovrstnih traktorjev (vozilnih motorjev) itd. in sicer v najboljši kakovosti, ki jo je mogoče sploh doseči. ker taka organizacija pomeni tudi koncentriranje najboljših strokovnjakov v vseh panogah inženirstva in delavske spretnosti, ki pridejo pri izdelovanju v poštev. '>Že pred več ko 6U leti so se poljedelski stroji E —B tvrdke začeli v trgovino vpeljavah. Takoj od početka so v sl cd njihovih kakovosti našli med razpečevalci veliko razširjenje. Prednosti. ki jih uživa naše podjetje v sled dolge izkušnje. v sled največje skrbi pri izbiri potrebnega materijala, pri skrbi na vse podrobnosti pri izdelovanju izdelkov, so nas uajvečje tovarnarje modernih poljedelskih strojev postavile v položaj, da moremo razpečevalcem poljedelskih strojev' postreči z blagom. Id ga ne doseže nobeno drugo blago te vrste.« Pač ni noben industrijski izdelek za nas v Jugoslaviji tako velikega pomena, kakor ravno poljedelski stroji. Moderno poljedelski stroj v iz-vežbauih rokah podvoji in potroji pridelke zemlje. ter jim daje tudi boljšo kakovost in ceno. Ni vseeno, če mi pridelamo za 15 milijard dinarjev zemeljskih pridelkov' ali ixt za 3(1 ali še več. Kako hi se upehava kmetijskih strojev mogla v Jugoslaviji povišati in v splošno porabo vpeljati? Izkustvo, da je dober kmetijski stroj pospeševalen pridelkov, se more že v mladimi vkoreiiiniti to je naloga šole. Strokovne šole in preizkusov,ailile postaje pod vodstvom državnih strokovnjakov pa naj bi kmetovalcem s praktičnim poukom S stroji pokazali učinek strojev na grudi pri sejanju, mlatenju itd. V prvi vrsti bi pa morali imeti v Jugoslaviji skladišče vseh najboljših poljedelskih strojev kraj, od koder sc taki stroji naročujejo, kupujejo m kjer se pred očrni kmetijskih strokovnjakov mi njih kakovost in prikladnost na razne zemeljske odnošaje preizkušavajo. Mi še dolgo - časa ne moremo pričakovati, da bi sami mogli tovarne za izdelovanje vsakojakih kmetijskih strojev ustanoviti. Zato moramo gledati da podjetje, kakor je pisano, ustanovi trajno razstavo ali skladišče svojih strojev v Jugoslaviji. ’ (irc za veliko milijonov vrednosti m tudi za milijone stroškov za vzdrževanje take trdjne razstave ali skladišča. Amerikanci so podjetni ter tvegajo v industriji in trgovini več kot drugi narodi pa so tudi previdni in preračunajo v,vaiv natančno, če sc ho kako podjetje izplačeval,, ali ne Posebno so v sedanjih mizernih sve-tovuo-trg -vskih nditošuiih previdni. Na noši strani bi se mog!o kaj v tem pogledu učiniti ker za povzdigo kmetijstva ne moremo odlašati. Društvo za trgovski promet z tujino bi morebiti moglo poseči vmes ec ima sredstva hr podjetnost za to. Ali bodo Amerikanci sami to storili. Na to bo »Jugoslovanska borza« vplivala ' po . našem tune n "tu bi dueli naša vi o da lahko pomagala da se kai pravega v tem oziru doseže. Seve -na vse strani se ne more kar na enkrat delovati, pomagati in denar izdajati pa če je kje treba pomoči v Jugoslaviji je treba kmetijstvu pomoči. ker od njega smo v pravem pogledu odvisni v našem obstanku in sreči. V novo zgrajen ni sejms-kih poslopjih bi bilo prikladnega prostora za tako podjetje dovolj. Naš državni dolg. Direkcija državnih dolgov je definitivno zbrala in uredila vse podatke o naših dolgovih, notranjih in inozemskih, in je pri tem upoštevala tudi predvojne dolgove novih pokrajin, dokler so te bile še v sestavu avstro-ogvske monarhije. Predvojni dolgovi kraljevine Srbije v inozemstvu znašajo vsega skupaj 863 milijonov francoskih frankov, ne da bi sc pri tem upoštevalo en v-crik del že odplačanih dolgov. Za od pl a Čanje teh dolgov sc predvideva v državnem proračunu letno preko 47 milijonov dinarjev. Črna gora. dolguje še od predvojnih časov v inozemstvu 17 milijonov francoskih frankov, Bosna in Hercegovina 252 milijonov kron. Hrvatska in Slavonija 43 milijonov. Slovenija 28 milijonov in Dalmacija 4 milijone kron. Vojnih dolgov je imela samo Srbija 936 milijonov- francoskih frankov v gotovini in ca eno .milijardo frankov v naturi: orožje ki hrana za vojsko pred evakuacijo in na solunski fronti, prehrana jn nameščenje dezerterjev. Johann Rzehak’s Nachf. Radowenz - Trutnov, Češkoslov. barvarija lanene in bombažaste preje v turškorudečih in pisanih barvah nudi laneno preji0 «jIT öfliaäJlo preji Vsake vrste domače inkuhinjsko orodje iz lesa v brezhibni izvršitvi po najnižjih cenah izdelujejo SEtEIOto HELME II LESE«« IH SIEHtEHO IIHTIIIIO (Nordböhmische Holz- und Glasindustrie - Werke) Bünauburg pri Podmoklih. Specijaliteta: Lesene servirne deske s steklene, točno dekorirano vložko. __!_____________|_ Štora d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, en lamina, kongresa, platna i. t. d. I na Gorenjskem, pred j časom tam večja tovarna, katera je pa pozneje pogorela, je na prodaj vsled opuščene misli graditi novo tovarno. Naslov pove uprava lista. Priporoča se tvrdka JOSIP PETEIII, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje, igle in deli koles. Laneno sjeme svaku količinu, kupimo uz najvišu dnevnu ejenu. tiiovat 8 tomp. Ljubljana. Brzojavni naslov: „HROVATPORT“. Tovarna mizarskih izdelkov Ferd. Potočnik, Maribor. Tovarna in pisarna : Vinarska ul. 29 - 31. Brzojavni naslov: Potočnik, Maribor. Tel. 89. Izdelovanje kompletnih oken in vrat ter lesenih rolojev. Naprava stopnjišč, lesenih stropov in ostale opreme iz vseh lesenih vrst. Specijalist za portale, opremo pisarn in trgovin. Izdelovanje ' oprave vseh vrst Dobava in polaganje parketov, hrastovih in bukovih tal ter tal za parnike iz mecesnovega in smrekovega lesa. — Za vsa naročila se izgotavljajo risbe in skice. 1 parni stroj 4ii k. s. 1 Vorwärmer (pregrevač) 1 kompletni dynamostroj 45 k. s. 2 kompletne še popolnoma nove nerabljene naprave za izdelovanje marmelade na prodaj. Naslov in natančnejši popis resnim re-flektantom na vpogled pri „ALOMA COMPANY“, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3/1. — Telefon int. 174. Zračne stiskalnice, sesal-nice, rečne in elek. naprave za gostilne in pivovarne vsakovrstne armature ALOIS KUCERA, spoi. s r o. Praha Vit, Hermanova 45, Čehoslov. Proda se (fixir - natron - antichlor) Ponudbe pod „Antichlor“ na ALOMA COMPANY, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3/1. Kupimo vsako količino Ponudbe pod' „Traverses“ na ALOMA COMPANY, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3/1, I Edina razprodaja vseh vrst špecijal. za vso kraljevino SHS. TVORNICE : Stanz, Kindberg, Semmering, Scottwien, Puchbcrg, Ausee-wiese etc. nudi po naj nižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun — KOSTA NOVAKOVIČ, LJUBLJANA, Židovska ulica 1. i mumij Blagajne i kasete, sigurne proti vatri i provali Pišate strojeve raznih sustava oz jamstvo dobavlja BOntRIDElEILlUEZI Po ujedinjenju smo Zaključili naše prvo posojilo pri ameriški vladi. To posojilo je porabljeno za nabavo hrane v opustošenih krajih Srbije. To posojilo znaša 15 milijonov dolarjev, po takratnem tečaju od 5.18 frankov, znaša 77,700.000 frankov. Drugo amer&ansko posojilo je porabljeno za nabavo železniškega materijala, katerega so pustili Amerikanci po vojni v Franciji. Tretje povojno posojilo, ki smo ga najeli pri francoski vladi, znaša 100 milijonov frankov in je porabljeno za podlago emisije dinarskih bonov. Četrto povojno posojilo v inozemstvu je zaključeno pri francoski in angleški vladi in znaša 50 milijonov frankov. Porabljeno je pa izplačanje bonov predvojnih d0!-1 g:»v. In končno je treba omeniti še zadnje 7'H, državno posojilo, katerega podpisuj rok ravnokar traja in ki znaša 2000 milijonov kron. Narodna skupščina ga j c že odobrila. Kar se tiče notranjih posojil je treba kot prvo omeniti ono iz leta 1019, ki znaša 335 milijonov kronskih in 20 milijonov dinarskih bonov. Od tega posojila ie še v prometu 136 milijonov kr niških in ca 3 milijone dinarskih bonov. Semkaj spada tudi naj,novejši dolg. ki je izšel iz uredbe o likvi- j dači ji agrarnih odnašajev v Bos hi in Hercegovini i in ki znaša 136 milijonov dinarjev, preje že omenjeno 7% državno posojilo, in 20% zadržanih j kronskih ncvčanic ob priliki žigosanja. Od zadnjega posojila je treba še plačati ca 900 milijonov j kron. drugo pa je že odplačano. Skupno torej dolguje naša država 3.45.6 mili- j ionov francoskih frankov. '40 milijonov dolarjev., 3s7 milijonov predvojnih ;:x sirijskih krmi. 1036 milijonov jugoslovanskih kron in 639 milijonov dinarjev. Zračno zdravilišče ,, Penzija Grintovec“ grad Preddvor, p. Tupaliče pri Kranju, nudi gostom krasne zračne prostore pri izborni ceni hrani. - - Za jesen in zimo bodo pripravljene lepe gorke sobe. Izredne prilike za zimski šport. zTZZZ'J Položaj na lesnem trgu. Ne kupujte za drage novce umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kiti, rokavice, ortopedične čevlje in pripomočke novodobne kirurgije pri tujih neprijateljskih podjetjih ako vse te predmete v brezhibni izpeljavi po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega .Ortopedičnega društva voj. invalidov1 Praga, Vysehrad. tf.-Emanzy, Češko. Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev. Filijalka : H RA D E C K R A LOVE-TftlDA NÄRODNIHO VOJSKA. Zahtevajte v lastnem interesu naš prospekt umirim« pfVIMMI V terpenllnovo Čistilo za Čevlje razpošilja glavna zaloga M. Trebar Ljubljana Sv. Petra c. 6. Telef. 539. Zvonce,goste, godbene instrumente najpopolnejše, najtrpež- nejše, najcenejše Vam dobavi znana solidna firma Vrtela v <1 er v e ii y vnuk V. Červenetio (Rudeho) Hradec Krälove 550 (Češkoslovensko). (Pišite vsakokrat številko.) I fini bosanski iierceg. državni | TOBAK cigare in cigarete po izvirni ceni in vse vrste sadja po 200—500 K za 100 kg. Bosanski pridelek. Zahtevajte cene! Prvo bosansko izv.zno podjetje G. A. Vasiljevič I TUZLA, Bosna. | Od nekaterih lesnih trgovcev pričakovano zboljšanje lesnega trga se v zadnjem času ni udei-stvilo. Za Slovenijo prideta v glavnem dva trgu v »oštev in sicer srbski in italijanski; prvi pa izgubiva od dne do dne na vrednosti za nas. ker je nastopil zelo ,nevaren tekmec iz Češkoslovaške, j Velike množine slovenskega lesa so sc spravljale I PO: ceni donavski poti v našo' državo in neizmerne množine lesa iste provenijence še čakajo že dve leti na odjemalca. Ni misliti, da bi se .položaj na tem našem trgu izboljšal, ker so 'čehoslovaški lesni industrijej zahtevali od svoje vlade, da posreduje v Beogradu, da se zniža jugoslovanska uvozna carina, ali na. da se odpravijo češke izvozne carine za les. ki gre v Jugoslavijo. Eno ati drugo se j km bo gotovo ali pa vsaj deloma posrečilo, kakor uči izkušnja. Drug' nevaren tekmec na lesnem trgu v Srbiji je Romunska, ki se začne že polagoma udejstvovati na svetovnem trgu. ki pa bo tekmovala v prav kratkem času tudi v naši lastni državi uspešno z lesom iz Slovenije, kajti Roituniua ne bo pcšilijala iz svojih 6,000.000 hektarjev obsegajočih gozdov lesa samo no morju v druge evropske države, temveč si bo iskala odjemalcev gotovo tudi bližje, kakor hitro si bodejo velikanska lesna podjetja, uredila moderna prometna sredstva (vzpenjače, ozkotirne železnice) v krajih, ki so prhadali nekdaj ogrski kroni. Mi-■šVena je v teh vrstah v prvi vrsti jelovina in bukov les. Konkurenca v hrastovem lesu je mani nevarna, ker ga Rum unska že n ima več v takih množinah, da bi lahko tekmovala na svetovnem trgu s slavonskim hrastom, čeprav si je priklenila za sedaj francoski trg z dovoljenjem izvoza hrastovih železniških pragov. Preostaja nam še italijanski trg. ker Avstrija proizvaja lesa sama dovolj. Ogrska ga u obrva deloma iz Slovaške, deloma iz Romunske in Poljske. Nemčijo pa zalaga zelo poceni Poljska z lesom, ki ga Nemčija nima sama do- , volj, da bi zadostila francoskim odškodninskim j zahtevam. Orodje, okove za pohištvo in stavbe nudi najugodneje Rudolf Kmen, Dunaj Wien V. Margarethenstr. 110. Zahtevajte vzorce. Salonska jainltma po izredni ceni se proda. Naslov v upravi lista. HIŠA enonadstropna s tremi stanovanji, z vsemi pritiklinami in velikim vrtom pripravna za vsako obrt takoj naprodaj. Naslov v upravi lista. ŠIPE (300) ea. 42 X 54 cm, 3 mm debele, se ceno oddajo. I. Wider, Ljubljana, Cesta na Rožnik 19. Fotogiafitni aparat 6x1 na filme z vsemi potrebščinami se ceno proda. Na ogled v upravi lista. 2« HP (tvrdke Pichler l 380/220 voltov, we proda, Jošt Mihael, veleposesti!. Colovlje, poda Žalec. Slovenija Čitaite Jugoslovansko borzo) Jermena gonilna usnjata prvovrstna Knochova v dimenzijah (širina od 30 do 250 mm) prodaja po ceni takoj iz skladišta. Glavno zastupstvo za Jugoslavijo Frkovič i drug Zagreb, Mesnitka 5. Iel.4-45. iobljana,Stritarjeva 7.Tel.4ZZ. Italija je po mirovni pogodbi pridobila približno 700.000 hektarjev gozda, iz kojih pridobi na leto 1,500.000 kub. metrov lesa, tako. da bi Italija lahko krila iz lastnih gozdov v veliki men lastno potrebo. Toda Italija je posredovala tudi skoro vso lesno trgovino v Levanto. v vso severno Afriko in deloma tudi na Francoskp in Špansko. Ker pa ima severna Italija velike množine lesa v zalogi, ki si ga. je nabavila po primeroma visokih cenah in za kojega ne more najti kupcev vsied padca kurza drahme, počiva tudi tu skoro vsa lesna trgovina. Za slovenski les bi se dale doseči edino še v južni Italiji primerne cene m v krajih, kamor posreduje Italija lesno kupčijo, toda samo tedaj ako bi .bile na razpolago jugoslovanska luka in jugoslovansko trgovinsko bradovje: večina južnoitalijanskih in grških tvrdk zahteva od jugoslovanskega trgovca, da označi cene ire-e en board (F. O. B.) to sv pravi, da prevzame vse stroške in tudi vso odgovornost do krova ladje. To je pa pri današnjih razmerah sploh nemogoče manjšim trgovcem. večje tvrdke pa bi morale biti pripravljene na zelo velike izgube. Razven tega pa izpodriva v Italiji naš les v veliki meri les iz. bosanskih gozdov, kojega se pošlje več ko 4/5 v Italijo. Na drugih trgih našemu lesu razven hrastovega pač nj mogoče nastopiti vsled prometnih razmer in ker je tudi predrag. Francoska dobiva les v velikih množinah kot vojno odškodnino iz Nemčije, poleg tega pa si je zasigurala na Poljskem poltretji milijon kub. metrov lesti. Angleška pa niti ne more porabiti vsega lesa. ki prihaja iz Švedske Norveške, zlasti pa iz Finske, kjer so itagromaderte še iz let 1916. in 1917. Praha - 1921 - Praga. Vzorkovč veletrhv Vzorčni velesejmi. Pred nami leži ca 650 strani debel katalog vzorčnih velesejmov v Pragi. Katalog vsebuje na 3. mednarodnem vzorčnem velesejmu zastopane tvrdke in ima sledečo vsebino: Častni organi sejma, upravni seimski organi, sc/namek oficielnih zastopnikov tujih držav v Pragi, pregled posameznih strok. uvod. informacije za obiskovalce semiti, razlaga okrajšav, situacijski načrt izložbe z legendo, alfabptičiii seznam firm, seznam stojnic, seznam grup in seznam blaga. Inserat! se nahajalo no vsakem imenovanem delu. H katalogu se dobi v 10 jezikih sestavljen j ključ, s katerim moremo hitro najti znželjemi tvrdko, stotnico, grupo in,•predmet v katalogu. Kataiogova lična zunanjost in ogromen adresni materijal, zbrati sistematično iti nrav pregledno jamči vsakomur od razstaviteliev za uspeh. Na drugi strani je neobhoden pripomoček za vse one naše trgovce, ki delajo s Češkoslovaško. Nihče ga naj ne pogreša. Naroča se • ri »Ato-ma - Company« na Kongresnem trgu v Ljubljani in podružnici v Zagrebu. Duga jtl. 33 ter stane 20 dinarjev. 650 strani obsegajoč adresni materijal je vreden naših 80 K. zato želimo. da naši gospodarski krogi pridno posegajo po njeni. Ekonomske razmere na Hrvatskom in v Sloveniji. Konzularno poročilo iz Jugoslavije od konzula g. Alfreda P. Thomson-a. Zagreb 1921. (Opomba uredništva: Čast nam je prinesti sledeči izvrsten članek od našega prijatelja ameriškega konzula g. sef red a P. Thomson-a, v Zagrebu. ki svedoči globoko ekonomsko razumevanje razvoja in stanja hrvatskega in slovenskega dela naše domovine.) hi 1,000.000 akrov je zaraščeno z gozdovi. Kb-tna sc more dobro primerjati oni v Virginiji ali j Tennessee. Skupno prebivalstvo teh pokrajin i znaša 4,396.840. Način življenja prebivalstva je srednje - evropejski torej ne balkanski. Splošna govorica je hrvaščina oziroma slovenščina. I rdi trgovci razumejo nemški in sc ta jezik lahko rabi v trgovskem dopisovanju. Mesto Zagreb je glavni ekonomični center tega okraja. Njegovo stalno prebivalstvo je 110.000 z .dodatnim • slučajnim prebivalstvom od 10.000. Zagreb je železniško središče, ki spaja Zapadno Evropo. Srcdnio Evropo. Balkan in Turško. Ekonomični razvoj tekom 1. 1920. Ta pokrajina (Hrvatska, Slavonija, M edin-nntrje, Prekmurje, in Slovenija) je v prvi vrsti poljedelska. Naravni činitelji produkcije, klima in kak: v ost zemlje ne provzroičujejo nikjuke zapreke za povečanje pridelka in letina 1920 je biui vsled postopne eksploatacije in intenzivnega obdelovanja zemlje znatno boljša kot ona leta 1919. Toda (udi ta pomnožena produkcija se ne tu vre še primerjati normalnemu pridelku pred vojno. Neugodnosti pri dobavi poljedelskih stroicv in drugih potrebščin za obdelovanje zemlje, nadaljevanje neurejenih gospodarskih in socijafnih razmer in izvršitev agrarne reforme, ki vključuje odpravo veleposestev, imajo tendenco. da vplivajo neugodno, 'ha uspeh poljedel-st ra. Ono malo industrije, kar je bilo pred vojno, izkazuje nekoliko večji pridelek v 1. 1920. kot v 1919. lako bogati naravni viri bogastva, kot premog, železo in vodne sile. so tekom 1. 1920. ostali nerazviti vsled pomanjkanja kapitala. V tem pogledu bi bila ameriška pomoč dobrodošla ut koristonosna za vse prizadete. Tekom leta 1920 sp notranji politični boji In politične razmere po vse.i Evropi preprečile povratek normalnega delovanja v vsaki panogi gospodarske produkcije. Splošne gospodarske razmere vplivale so na cene proizvajalcev. Kar se tiče domačega ooužitka. te cene odgovarjajo nekoliko strošku proizvodnje. Ali da se omogoči izvažanje poljedelskih in drugih produktov iz ■-meniene pokrajine na svetovni trg in tekmoval vje. s. cmiim' tujimi produkti v inozemstvu, it moral producent znižati cene za . izvozni prebitek. da omogoči pokritje stroškov za posredovalce. izvozne agente in prevoz, zlasti pa za visoke izvozne carine, ki jih jugoslovanska vlada iztirja vsled nujne potrebe države za brzi dohodek. Posledica teh razmer na kmete in male posestnike v tem področju, ki je pretežno 'poljedelskega, značaja, so bile oči vidne v 1. 1920. ter so povzročile nenavadno veliko izseljevanje v. Združene Države. letina 1920. Iz tabele, ki jo navaja ameriški konzul, glede letine pšenice, rži. ječmena, ovsa, koruze, krompirja, je -razvidno, da ie skupni pridelek v njegovem področju (Hrvatska - Slavonija. Med-iiimurje. Prekmurje in Slovenija) znašal 1. 1920. čez 7 in pol milijonov metričnih ton v vrednosti dolarjev 280.495.000 nasproti skoraj 6 in pol milijonov metričnih ton v vrednosti dolarjev 227,950.000 v 1. .191.9, Po teh številkah se je proizvodnja glavnih poljedelskih pridelkov pomnožite v 1. 1920. za 20%. Statistike ö sadni ni. ali to je dobro obrodilo. zlasti grozdje, jabolka in slive. Perutnina je bila važen kmetski pridelek. Prilika za ameriške poljedelske stroje. Inkubatorji - so skoraj neznani kmetovalcem v tem področju in verjetno je. da bi se za» iste dalo razviti tukaj jako dobro tržišče. Ameriški poljedelski stroji vseli vrst morajo najti tukaj svoje odjemalce. Nemške tvrdke se trudijo v pel j a vati svoje stroje in nizka nemška valuta jim daje ugodnost pred ameriškim blagom. us ■ i — n. Razvoj živinoreje. V .letu 1920. opaža se pomnožen je živine; zlasti svinj. Sledeče 'številke pokazujejo število živine v tem. področju: teta 1919 leta !92u konji in mezgi . —468.880 520.600 govedo 1,467.550 1.620.000 svinje 1,308.500 2,510.000 ovce in koze 1,069.440 1,130,500 Gozdarstvo. To področje je bogato na gozdovih in proizvodnja lesa. železniških pragov, drva j c tekom 1. 1920. napredovala boli povoljno kot vsaka druga vrsta industrije. Les vključuje hrasto-viijio, bukovino, orehovino,- smreko,vino. brinje-Vino in drugo. Produkcija 1. 1920.. sc baje ceni na približno 35,000.000 dolarjev, : Rudarstvo. Glavni rudarski viri v tem področju obstojajo iz nasla g premoga, železa, bakra, Svincu m antimemija. Vsled pomanjkanja kapitala. ’ strojev in inženirstva' ihnogo rudnikov ki so bili P'rc'1 v obratu, ni delalo tekom leta 1920. I ti je jako bogatih. zalog premoga in železa. Tuji kapital, zlasti angleški, se te tekom minulega leta trudil dobiti koncesije za razvit! teh rudnikov. Prilike za . vporabo ameriškega kapitala in inženirstva so jako ugodne. Manufakturna industrija. Tovahiištvo ni .povoljno -napredovalo tekom 1. 1920. in to' vsled potežkoč v dobivanju potrebnega kapitala in strojev. Poglavitne tovarne v feni področni so one. ki proizvajajo' moko. sladkor, cement, les. usnje, alkoholične pijače, cikorijo, tobačne izdelke, vžigalice, papir, ikon-serviraiM) sad iv. voliiinc. pavohtuc jn platninc. tanin, opeke, odhištv« in suho blago; Tovarne." ki* so nujno potrebne v tem področju in na" katere se obrača pokornost • tujih kapitalistov, so zlasti delavnice in popravljahti-ce za lokomotive in tovorile vozove/ kovinske livarne, tovarne •'avtomobilov in tovarne. za sledeče predmete.- čevlje, gumijeve predmete. i*>-liedclske stroje, rudarske stroje, električne, potrebščine. barvila železnine, papirne predmete, , suho blago, oblačila in zdravite. Valuta. — Dotok Ameriškega denarja. L. 1920. je zagledalo delni prehod valute iz avstrijskih krcii,v 'srbske dinare, kateri problem je prcvzroči mnogo sitnosti lokalnim trgovskim interesom, 'ker prebivalstvo v tem. področju je vse računalo v kronali. Velike količine avstro-/ ogrskih bafiknot so ostale v tem področju in niso radi’ {ega mogle biti devalvirane. Zakonita menjalna:1 (jena enega srbskega dinarja je bila določena na' štiri krone. Vse bauknote so bile ožigosane in kolkovane. Pred koncem leta je vlada polagoma v z maknite iz prometa sk 180,000 dolarjev, pndauth v obliki valute, kreditnih pi- . sem. nakaznic po kablu ali čekov; na ameriške banke. (Konec prih.) I. Področje novo osnovanega ameriškega konzulata v Zagrebu obsega pokrajine Hrvatsko. Slavonijo, Medjumurje, Prekmurje in Slovenijo, vse poprej del avstro - ogrske monarhije. Te pokrajine predstavljajo dobro razvit in napreden del nove Jugoslovanske države. Njih skupiti površina znaša 25.860 kvadratnih milj, od katerih je 4,(P 1.390 aktov (aere — 40.46 arov) posvečeno splošnemu poljedelstvu. 180.000 ak-trov vrtnarstvu, 220.000 akrov vinogradništvu izdeluje um etn. izdelane senčnike za električno, plinovo in ostale vrste razsvetljavo v najmodernejših oblikah. :: Edino tovrstno podjetje v Jugoslaviji. :: Naročila je nasloviti; „VESTA“, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 8. Stran 6. J Ü G O SLO V A N S K A BORZA Štev. 36. aeeeineBBee ■■ ■■»■■■■■■■bbh Bolesti radi prodajem dobro iduću gostionu u Crikvenici uz vrlo jeftinu cjenu. Ista se nalazi na obali tik uz kupališta sa koncesijom. Nas ov pod: „Crikvenica“ u upravi lista. : : : : : e ŽELEZNIŠKE PRAGE hrastove, bukove in borove raznih tipov z izvoznim dovoljenjem U U I» I M. Ponudbe samo resnih producentov z bančno g a-r a n c i j o — na adreso V. Dostal, Praga II., Marianska ulica 16. Telegram: „Epidaurus“. Izdelovaloicii šmirglja rtoluMlja grosistom (Kipci), dalje I' Meni in šmitaelpapii v polali i» KMvilkili (rolah) Hill fl-fPIIF mu a-111B" ^k0Sl0i ■e». I ......................... ! Ll r-, 8xport' Francuska! !”.??r>‘ ■lugoslovan iSče uvozniška in izvozniška zastopstva. Ponudbe na naslov: Janko Lavri««, Straslionrg. France. 1, nie Lliarli-s Appell. Brzojavni naslov: Slovenija Strasbourg. : i ■ a ■ e e ■ ■ ■ Tvornica rublja Solidni i prvovrsni, proizvodi! ll*# O mehanik z dobrimi izpri OUl“I ) eevali, dosedaj zaposlen pri večjem in-dustr. podjetju löV“ Zmožen je in opravljal bi eventuelno tudi pisarniška opravila. Cenjene ponudbe pod: „Šofer“ na opravo lista. Čevljarske cveke la. brezove vseh številk v vrečah po 25—40 kg po Kč 6"50 1 kg dobavlja tvrdka ST. SPU RN Y Konice, Čehoal. repbl. išče 41 let star verziran uradnik, oženjen s 5 otroki. Predpogoj prosto stanovanje. Naslov pod „Oskrbnik* v upravi lista. Bloško oblivalo usnjeno iz odrezkov, šivano, obrnjeno (Ka-lesle, Baby) dobavlja Josip Cervinka izdelovanje otrošk. obuvala Hranice, Morava, Čehoslovaška repiibl. D D DD I Pelrolojsko |;ip|g sa ili brez sanduka kupimo uz povoljnu cjenu više vagona. Posredniki izključeni. Hrovat 8 [omp Ljubljana. Na papirju, platnu, dalje za snaženje nožev šmirglov prah, steklen papir (Glaspapier) kremenalov papir (Flintpapier). Toman & Reich, Maribor Gosposka ulica štev. 38. ===== Telefon štev. 386. AUROS I SALVO ki izključujejo vsak vlom v stanovanja ter so z ozirom na trojne, eden od drugega odvisne ključe (sobarica, stranka, ravnatelj) izredno priporočljive za hotele, ker nudijo vsaki stranki popolno varnost tudi v hotelih. Na vpogled so v pisarni Aloma Company, d. z o. z. Ljubljana - Kongresni trg 3. p 1.1.1. Ted. ilustrovana revija italij. produkcije, razširjena po celi Evropi. !>—■—■—•—( Cenik za Inserate: Carnet A 52 1 2 strani . . . . L. 40.000 B 52 1/3 28.000 C 52 1/4 20.000 D 52 1 6 14.000 E 52 1 8 10.000 F 52 '/9 9.000 A 1 26 '/2 „ . . • * „ 26.000 B 1 26 1/3 14000 „ C 1 26 Vi 10 000 D 1 26 '/6 7.000 E l 26 1 8 5.000 F 1 26 1/9 • * » 4 000 A 2' 12 ' 2 9.600 B 2 12 1/3 6.800 C 2 12 1 4 4.800 D 2 12 ‘ti 3.400 E 2 12 1/8 2.400 F 2 12 1.9 » *" * • • » 2.200 Celoletna naročnina za inozemstvo 140 L. Zahtevajte list na ogled! Glede informacij se obrnile na: Istituto editoriale italiana veppve-sentante per la Venezia Giulia e per L’ Estero TRIESTE, Via Valdirivo 13. Živinski zvonci znamke „Triglav so pripravni, jasnodoneči, nerazrušni. Alojzij lan tiiii|istriia ™"tčv Gorje pri Bledu, Slovenija. Tozadevni ceniki zastonj. Tovorni avto „FIAT“ 38 PH 1000 zabojev 560 X 400 X 400 2500 zabojev 425X225X200 stavbinski les raznih vrst, vsled preureditve podjetja zelo ugodno na prodaj. — Nastov pri ALOMA COMPANY, d. z o, z. Ljubljana, Kongresni trg 3. Stolarna v Sodražici, Slovenija — priporoča svoje izdelke, kakor: politi-rane gostilniške in kavarniške stole, vrtne zaklopne stole, mize itd. Ceniki nä razpolago. Trgovina čevljev (cipela) in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. 1 Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 I Telefon št. 539. e ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■mBieS NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! VULKAN tvornica gumijevih izdelkov v Kranju izdeluje prvovrstne podpetnike ČISTO DOMAČE PODJETJE! „TRIGLAV“ SjÄ v SARAJEVU prevy.ame zastopstva in samoprodajo od raznih industrijskih podjetij v Sloveniji v svrho upe-tjave slov nskili produktov v Bosni jn Heic— povini, kakor tudi v Dalmaciji in Drui gori. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. B===a Gramofon z 40 ploščami, dobro ohranjen, se ceno proda Naslov v upravi lisla ALOMA COMPANY Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174. (Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.) Na prodaj: 60. Hiša na Dolenjskem, s prostori za mesarsko in gostilniško obrt, zamenjam za malo hišo v Ljubljani radi potrebe stanovanja za šoloobvezne otroke 61. Dve manjše hiše z delavnico v Ljubljani. 62. Enonadstropna hiša v mestu na Sp. Štajerskem, lepa lega, 3 stanovanja s pritiklinami, stanovanjem za hišnika, klet, podstrešje, lep vrt, voda v hiši 67. V Bosni premogokop , 20 vagonov dnevne produkcije, ne daleč od želez, proge, z žično vzpenjačo. 68. V Bosni kamenolom in tovarna za pridobivanje gipsa (Gipswerk) 70. Premokop na Hrvaškem za K 1,000.000—. 72. Hiša v Št. liju, najlepša lega, pod najugodnejšimi pogoji. 73. Tovarniško poslopje, pripravno za vsako obrt v prometnem kraju Kranjske pod pogojem, da se lastnik udeleži kot kompanjon. 74. Nova zlata damska ura z verižico za Din. 1300'—. 77. Marmornata garnitura za spalnico 2 oseb ugodno na prodaj. 79. Nov pisalni stroj za ceno 10.000 kron. 80. Stenski telefonski aparat za 2000 kron. 81. Štiri oljnate slike iz srbske narodne zgodovine ugodno naprodaj. Na ogled v pisarni anončne družbe Aloina Company, Ljubljana. 82. Posestvo na Sp. Štajerskem, najidealnejša in najprikladnejša lega v bližini večjega mesta in modernega letovišča. - Cena 1,200.000 kron. 83. Bukovi gozdovi za eksploata- 84. 1 dalnogled Zeis-Trieder, daljše oblike s popolnoma čistim steklom, velikim obzorjem, z etuijem vred za K 3300'—.' 85. Fotogrrficni aparat 6-9 za filme. 86. Vila v večjem kraju na Gorenjskem s takoj prostim stanovanjem. Hiša istotam z lokalom za trgovino. 88. Dvonadstropna hiša v Mariboru, Lpa lega. (letnih dohodkov 14.400 kron) za ceno K 400.000'—. 89. Glasovir v dobrem stanju, 2'25 m dolg in 1'35 m širok, ceno na p odaj. 90. 2530 kg amerikanskega kakao po K 57'— na prodaj. Vzorce daje „Aloma Company1', d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Telefon inter. 174. gonilna usnjata prvo- ■ICi Bil 15llCl vrstna Knochova v dimenzijah (širina od .‘10 250 mm) gr utaja po ceni. lakoj iz skladišta Glavno zastupstvo za ■i ugoslaviju Frkovič i drug, Mesnička 5. Tel. 4-45. Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. Tel. 422. Kupi se: 51. Srednje veliko posestvo v okolic' Ljubljane. 52. Hiša v Ljubljani, ki bi se dala preurediti za kavarniško obrt. 53. Vila, kjer bi se dobilo stanovanje. 54. Hiša kjerkoli v Ljubljani, samo da se dobi stanovanie. 71. Posestvo v bližini Ljubljane do K 400.000'—. 76. Manjša hiša v Ljubljani, kjer bi se dobilo stanovanje in trgovski lokal. i 78. Hiša v Ljubljani, kjer bi se dobilo stanovanje. 79. Hiša ali vila v Ljubljani] v bližini juž. ali drž. kolodvora. 87. V najem se išče lokal za trgovino v Ljubljani ali v drugem prometnem mestu. IZavarniška oprema IVavni in čajni servisi biljard, mize itd. na prodaj. Seznam inventarja in naslov v upravi lista. Tanka svinjska iieva po K 2*— meter iz lastne čistilnice, p. Maribor prodaja ..." Ivan Zal, Mor. Katera konkurence zmožna tvrdka z usnjem bi mi dala istega v komisijo ali me sprejela kot druga; prostori in zmožno osobje na razpolago v večjem pro-:: metnem trgu na Gorenjskem. :: Cenj. ponudbe se prosi pod „Zmožen trgovec“ na upravo lista. Išče se družabnik za premogovnik v Štir-jancih pri Ormožu. 19 prostosledov, premog 4800 kalorij. Ponudbe pod „1. F. 357“ na upravo lista Poe! Mana Mia! Samo 20 Oni voliavna! ■ Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idoeo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 45 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 D. [ SMi Sklaöliie m IDOLI Ml, Zagrel. Samostanska «lira Sl. 4. Pohištvo, preproge, posteljna oprema .... ; ' ‘y;:L najceneje pri Karel Wesiak, Maribor Aleksandrova cesta 19. AZf VH ti LAVNA Z.ALOti.A Prvovrsten izdelek, 'V po kvaliteti ne- prekosljiv!! A. Smole, Ljubljana, Krsnikova ul. 5. I Tovarna čevljev Tovarna čevljev I I František Kašpar, Svratka č=ho,i„». j 1 izdeluje prvovrstno obuvalo za gospode, dame, dečke in deklice. — - Zajamčeno ročno delo, zbito in šivano na roko. — Zastopniki se iščejo. Izvoz. ■■■■■■■EBieeemieeeeeeieeBEeBe Kupim« vsako količin« bukovega oglja in drv, tesanega fin rezanega lesa yseh vrst, mehkega in trdega. Ponudbe pod „Družba“ n ALOMA COMPANY, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. ■■BBBBBBBBBBBIBIBBBBBBBUBBBBBB M» ^■-•><1.-‘M ril i’'l I UUBUANA-NARIBOR BC0QRAD-ZA5RCB ...TR^T-UICN.... Prometni zavod za premog d. d. v Ljubi,ani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporaho. kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: PKOMKTN1 ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 19. im*wm Stroj za izdelavo strešne cementne opeke se kupi. Ponudbe pod Dobro ohranjen“ na upravo lista. JOŽB ČlBtUik, gradini! mlinov in žaa Št. Jurij ob jni. žel., Slovenija se priporoča vsem cenj. interesentom za vse v to stroko spadajoča dela, kakor tudi dvodelne lesene jermenice lastnega izdelka in vse vrste MMVSKE KAMNE. HiiiiiitHtiiMiniHfiiniiiiiiiMiimiiiiniiMmiuiiitiiiiiiMmiinnninninnumii Državni uradnik 33 let star, Išče poznanja z gospodično ali vdovo (30 do 35 let) v svrho ženitve. Ponudbe se prosi pod „Stalno v Sarajevu" na upravo lista. — Tajnost zajamčena. Najflnejže ultramarinovo v krogljlcah in prahu :n plavilo SAMO ENGROS NUDI C Tmmmimrn lastna izdelovalnica ■ ■ I Urin j wUlJU Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča GARAŽA |b GOREČ DELAVNICA Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8. Zaloga pohištva KAROL PREIS, Maribor Gosposka ulica 20. Pirchan-ova hiša. Na debelo. - Na drobno. - Eksport. Pohištvo, posteljna oprava, tapetniški materijal. Ceniki brezplačno. Svoboden ogled. Vsakdanje provinene razpošiljatve. OBRTNA BANKA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508 Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de vi» in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij. OBLEKE moške, fantovske in deške, mikado, raglane, površnike, kožuhe, jahalne hlače. Specijalitete v otroških oblekah (kostumih) i. dr. konfekcijo od naj priproste] šega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi, razno sukno, hlačevino in podloge Telefon Štev, 313. nabavite najceneje edino le pri konfekcijski industriji Telefon štev. 313. FRANDE (Fran Derenda) Ljubljana, Emonska cesta 8. Odgovorni urednik: Iva» Bald*. Izdaja: Bonze. - Tisk Učiteljske tiskarne v UnWiaoi.