6l 26 V Gorici, v soboto dne 4. marca 1911. Tečaj XU Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. r V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. »SOČA* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Soriškem, in flradiftanafcem* in dvakrat v letu »Vezni red železnic, parciko? in postnih srezu. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Vse za aarod, svobodo in napredek!* Dr. Ki. Lavrif. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Oorici v I. nadstr. na deBDO. Upravitlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 1 v I. nadstr. na le?0 v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Oorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pO: godbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, -r- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. «3. - »Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in žal. Delegacije. Delegacije imajo dolge seje, v katerih se pretresajo važne nas vse zadevajoče reči. Zato treba b teh sejah podrobneje poročati. Seja 2. marca. Razprava o vojnem proračunu. Del. Buli« Je izjavil v imenu Cehov, da bodo Čehi glasovali proti proračunu. Del. Udržal je k ritlkoval prekoračenja vojnega proračuna ter se bavil z izvežba-njem moštva in je omenil pomanjkljivosti v armadi v jezikovnem pogledu. j Det. Danim je rekel, da naj letos delegacija dovoli za spopolnitev armade in mornarice kredite, ki se bodo raztegnili na več let. Govornik se ]e potem, obširno bavil s financijelnim položajem. Govornik, je tudi polemiziral proti češkim govornk kom, omenil reformo vojnega zakona \ri konečno izjavil, da bo glasoval za proračun iz narodnih, političnih in gospodarskih razlogov. O izgonu avstrijskih podanikov iz Prusije. Grof Aehrenthal je odgovoril na interpelacijo delegata Soukupa in tov., glede izgona avstrijskih delavcev iz pruske države. Minister je priznal, da ima postopanje pruskih oblasti pri izgonih za mnoge avstro-ogrske državljane večkrat težke posledice. Minister je rekel, da neprestano proi-čava to vprašanje že od takrat, ko je nastopil svojo službo, in da mu je dolžnost po možnosti delati na to, da v tem pogledu stvar: krenejo i;a' bolje. Ne sme se pa prezreti, da je temu stremljenju postavljena meja. Ko Prusija tako postopa ob izgonu naših državljanov, vporab-Jja pri tem svoje politične predpise in tu gre za izvrševanje državnih suverenih pravic, kakršne v danem slučaju tudi mi sebi -.i";kujemo. Ravno v tem pogledu ne m^/icjo neodvisne države dovoljevati brezpogojnega naseljevanja inozemskih podanikov. Tudi najtesneji in prijateljski politični odnošaji, kakor obstojajo meti nami in nemško državo, nam Še ne morejo dajati pravice, zahtevati, da pruske oblasti iz čisto notranje-političnih ozirov opustijo potrebno priznane postulate svojih upravnih načel — ki po tem nemške oblasti večinoma utemeljujejo izgone. Vzlic temu se bavi ministerstvo za vnanje stvari z vsakim slučajem izgona, ki mu je prijavljen. In izvzemši slučaje, kjer so o izgnancu uradno ugotovljeni neugodni podatki, kakor n. pr. predkazni, prijavi avstro-ogrski poslanik v Berolinu vsak slučaj izgona nemški vladi in deluje na to, da se konkretni stvarni položaj še enkrat pretrese in da se, če mogoče, izgon prekliče, v nasprotnem slučaju, da se dovoli izgnancu primeren rok. Razun tega je od začetka leta c. kr. poslaništvo v Berolinu stopilo v oseben stik z nemškim državnim kancelarjem glede izgonskoga vprašanja in Bethmann-HolKveg je obljubil skrbeti za to, da se bo ob izvrševanju izgonskih odredeb v Prusiji postopalo blago in prizanesljivo. Radi tega je nade, da bodo pruske oblasti postopale v bodoče z našimi državljani z vsemi možnimi ozi-ri„ Minister je omenil, da je v času od oktobra 1940. do 31. decembra 191GL iskalo pomoči ministerstva za vnanje stvari 43 avstrijskih in 4 ogrski državljani, med temi so štirje izgoni, odrejeni že v letih 1904., 1905., 1907. in 1909. Seznam posamičnih slučajev je interpelantom na razpolago. V 12 slučajih niso bili izgoni umaknjeni, vendar je v 8 teh slučajev nemška vlada podaljšala rok do enega leta, da spravijo izgnanci svoje reči v red. V enem slučaju je bil tozadevni izgon umaknjen; 21 slučajev je še nerešenih in v 6 slučajih je bilo ministerstvo za vnanje stvari prisiljeno odkloniti svoje posredovanje, ker je Slo za nototično slabo opisane, oziroma že sodnijsko kaznovane osebe. V treh slučajih so stranke umaknile prošnjo za naše posredovanje. Del. Klofač: To ni vsel Gre za preganjanje Cehov! Vsa akcjja je naperjena proti nam! Minister za vnanje stvari: Kakor sem že omenil, so interpelantom podatki na razpolago, Del. Stanek je izjavil, da odgovor ministra za vnanje stvari ne zadovoljuje interpelantov ter je predlagal otvoritev debate o odgovoru ministra, Na glasovanju je bil predlog del Staneka odklonjen. Del. Klofač Je stavil tak nujni predlog: Ker vlada izjavlja, da ne more primerno ščititi metih državljanov v nemškem cesarstvu, predlagamo, visoka delegacija skleni; ministerstvo, za vnanje stvari se poživlja, naj se sporazume z c. kr. avstrijsko in kr. ogrsko vlado glede primernih retorzijskih odredeb. Predsednik je podelil predlagatelju del. Kloiaču besedo, da utemelji svoj predlog. Del. Klofač je izj&vil, da ga ni-, zadovoljil odgovor ministra za vnanje posle. Izgon avstrijskih delavcev zadeva vso Avstrijo in se mora drugače postopati, kakor bi šlo za izgon nekoliko delavcev, ki jih je smatrati kakor nadležne inozemce. Ako je kje nadležnih inozemcev, tedaj jih je najti pri nas na severnem Češkem. Čehi nimajo nikakega veselja na zvezi z nemško državo, vendar računajo ž njo kakor z dejstvom, Ako obstoja zveza, je neum-Ijivo, da nas zamore nemška vlada tako drzno izzivati. Vprašanje izgona čeških delavcev ne smejo nemški delegatje sma-tiati z narodno-šovinističnega stališča, ker gre za interese vse monarhije. Ako hočemo varovati avtoriteto monarhije, ne ostaja nam drugo sredstvo, nego retor-zija. Preldsednik Baemreither je poklical del. Klofača na red radi izrazov, ki jih je rabil o tuji vladi. (Živahni mejklici del. Klofača in Soukupa). Del. Edmund Stranskv je odločno pobijal nujni predlog. Minister za vnanje stvari da je storil, kar je mogel. Govornik je pojasnjeval vzroke izgona in izjavil, da se morajo vsi Nemci brez razlike stranke postaviti na stran nemške države. Slovanski delavci prihajajo na Nemško, da tu potiskajo plače. Dr. Krama? je rekel, da vsprejetje Klofačevega predloga je le čin stlobrana in ojačenje položaja ministerstva za una-nje stvari. Gre za to, da se odpravijo te v resnici brutalne odredbe nasproti delavcem. Govornik je konečno prosil, naj delegacija všprejme nujni predlog. Del. Seliger je izjavil, da ne bo njegova stranka glasovala za nujnost predloga v sedanji obliki. Govornik je polemr • airal proti izvajanjem del. Stranskega. Potem ko je govorilo Še več govornikov, ;Y bil Klofačev predlog odklonjen z 28 proti 16 glasom. Montecuccoli: * Zahvalil se je delegaciji, da je razpravljala mornariški proračun tako na široko ter rekel, da bo mornarica potrebovala tudi v bodoče dobrohotnosti delegacije (za nove izdatke seveda!). V odgovor Tresič-Pavičiču je rekel, da mornariško poveljništvo za sedaj \w namerava graditi druge vojne luke. Kar se tiče malih ladji, je rekel, da iste služijo komaj za obrambo bregov, ali za ofenzivo niso sposobne. Tudi Francija je gradila le majhne ladje nekaj časa, posledica tega je, da ima sedaj ogromne troške za velike ladje. Nasproti Ellenbognu je rekel, da ladje z 20.000 ton. ostanejo še dolgo časa moderen tip. Glede dobave za mornarico na Ogrskem je izjavil, da je po proporciji kvote določena za Ogrsko svota za dobave s 113.7 milijoni K. Določena je samo ta svota; podrobne svote se morejo določiti še le kasneje, seveda le v polnem sporazumu z avstrijsko vlado. Odpuščanje delavcev iz arzenala vPnlju. Glede odpuščanja delavcev iz arze-nala v Pulju pravi Montecuccoli, da ne more biti govora pri tem o svrhi slavi-zauje, kakor se je pritoževal Bartoli.. Če se je znižalo število delavcev, se je zgodilo to samo, ker je zmanjkalo dela. Mornariška uprava sodi delavce le po sposobnosti. Glede delavcev, vpokojenih pred 2. dec.1908. je izjavil, da jim hoče uprava zvišati pokojnina za 25%. Glasovanje. Stanekov predlog, naj se odloži na jesen razprava o večjih kreditih za vojsko in mornarico, je bil odklonjen. Ellenbognov predlog, da se naj ne razpravlja in dovoli mornariškega programa, je bil odklonjen. Sprejmejo se vsi krediti. Odklonjen je tudi Ellenbognov predlog, naj se stopi v dogovore z Italijo gle-dč omejenja oboroževanja. Odklonjen je tudi Ellenbognov predlog, naj se i»zreče nezaupnica mornariškemu poveljniku. Delegacija je le za boj in orožje razpoložena! Seja včeraj. Vojni minister Sehonaich je odgovoril včeraj na interpelacijo o nesreči na Monte Piana, kjer je.zasul plaz vojaško patruljo. Rekel je, da je bila patrulja na običajni zimski vaji, da se vojaki privadijo planinskemu terenu. Pri teh vajah se gleda skrbno za zdravje in življenje vojakov. Po par govornikih se je pritoževal Unterkirchner, da se Tirolska prezira pri dobavj pridelkov za armado. Glasoval bo proti izrednemu vojnemu proračunu. Klofač je trdil, da Avstrija propada S tem dejstvom bi morala računati vojna uprava, ker so njene zuhteve neposredna posledica naše nesrečne zunanje politike zadnjih let. Govornik je kritikova! stališče, ki ga zavzema vlada napram finančni * krizi na Češkem. Zadnje ljudsko štetje je bilo napravljeno na r.ajnesramnejši način. Češki narod tega 'štetja ne prizna nikdar za resnično. Zavarujemo se z vsemi sredstvi proti temu, da bi se armado razdelilo v nemško in madjarsko. Kakor zastopnik delavskih slojev ne more glaso- vati za sedanje vojaške zahteve, mej tem, ko ni nikakega denarja za gospodarske in narodne zahteve. - - . Del. Ellenbogen je preciziral stališče svoje stranke. Socialni demokratje nikakor niso nasprotniki brambene sile, ali oni so za demokratiziranje iste in Žele, da bi bila narod in armada res eno in isto. Izjavil je, da bodo socialni demokratje glasovali proti proračunu vojne uprave, ter predlagal sledečo resolucijo: »Delegacija vzame na znanje poročilo ministra zunanjih stvari o postopanju z avstrijskimi delavci v Nemčiji ter ga poživlja, naj v sporazumu z avstrijsko In ogrsko vlado nadaljuje prizadevanja za dosego odločne zaščite avstrijskih in ogrskih delavcev glede njih svobodnega preseljevanja in njih socialnih koristi«. Dalje se je razpravljalo o poročilu vojnega odseka glede obrtnih dobav. Poročevalec Exner je predlagal več resolucij, ki poživljajo vojno upravo, da mora polovico potrebščin za armado dobaviti potom male obrti. Po nekaterih drugih govorih je bila seja zaključena. Danes je zopet seja, pa bo najbrže zadnja — ker je polno delegatov prehla-ienih in bolnih na influenci. Za časa dele-gaeijskega zasedanja jih je obolelo .50%'. i ii pretepi „0rlof na katoliški podlagi. IzBrd. Tukaj pri nas imamo Še precej ljudi one vrste, kateri ne znajo delati po svojem lastnem razumu, ampak se pustijo slepo voditi od drugih ljudi.' V minolem letu je krožil todi znani Kremžar iz Gorice ter agitiral proti plesu, češ, ples je škodljiv itd. Seveda je bil njegov glavni namen pri tem, pobijati nas naprednjake. Vprašamo ga sedaj, ko se nahajamo v postu, v času premišljevanja, se li strinja s tem, da so skozi cel pust plesali v Kojskem klerikalci? Se li strinja s tem, da so v Št. Ferjunu plesali oziroma priredili ples v družbi z drugimi fanti tudi vrli Orli? V onem času, ko se je pripetil uboj v Kozam, so razni gospodje udrihali po »(Sokolih«, češ, le ti so zakrivili, uboj, čeprav je po splošni sodbi tfotičnik zadal rano v silobranu,. in čeprav isti ni Član Sokola. Vprašam pa iste gospode, se li strinjate s tem, da se tudi »vrti« Orli pretep pavajo? Ali vam je znano, da so se v nedeljo dne 26. svečana prav pošteno nakiesiill sami med seboj? Priredili so veselico na Dobrovem, katero je posetilo baje 20 otrok, 15 žen in kakih 8 mož, ter nekaj »vrlih Orlov« v kroju, tako da so na/brali v blagajno celih 22 kron. ; . Zvečer so se pa. pošteno natepli, da se. je tudi "tort videla* Povem Vanvda ne foi spravljal v svet tega dogodka, a storil sem to radi tega, da bodo i drugi vedeli, kako se je P^rinas skončal pust, radi tega, da se ;S;tetn vstrežem nekaterim vašim bratom, kitara morata po sili biti v vašem društvu,' na njih odločno, zahtevo. . Naadar!;.'. '¦ ¦•..,..',^ Iz Št. Ferjana. Prvo nedeljo po veliki noči v lanskem letu so priredili fantje pri naprednem torčmarju javen ples.Xelih štirinajst dni prej se je jezil in rotit naš g. nune po občini, da, ako ta presneti župan ne prepove plesa, ne bo imel isto nedeljo slovesne službe božje. In res na dan plesa ni imel nune slovesne sv. maše.. , Prašal bi g. nunca,'zakaj pa pretekli pust ni zinil besedice, ko so imeli dne 26. ' svečana »Orli« In »Marijine hčere« svoj plesni venček. ; " Nili bil ta ples ravnotak kaikorlansko leto. Ni bil tudi ta greh? Kaj bo rekel »Novi čas« v Gorici, ko zve to resnično, a bridko novico. Kaj pa »Domoljub«, ko sveto"novico o »Marijinih hčerah«, ki so tako iskreno obljubovale pri november-skein misijonu... — Torej če »Orli« in Marijine učeče« plešejo, ni greli, le če drugi plešejo, je greh — kaj ne, Vi, .katoliški generali« Pri lanskem plesu je naš nune kričal, da, dokler bo to starešinstvo v občini, ne bo sreče in blagoslova. In slepo ljudstvo mu je verjelo in začelo vdrihati in opravljati g. župana, kar mu je prav dobro delo — kaj ne?! A zapomnite si, g. nune, skoro vam je že odklenkalo. Ni ga več takega navdušenja med ljudstvom kakor prvo leto vašega bivanja tukaj. Kakor ste začeli delati prej v Ročinju, še huje ste naredili pri nas! Kakor se Ročinjci tako se bodo tudi spominjali Vas Št. Frjanci, Vas, ki ste jim prinesli veliko zla, ki ga bodo šele bridko čutili. Verjemite mi in recite: mea culpa!! ObČinar. Iz Dornberga. Marsikaj bi imeli povedati zanimlji-vega iz prejšnih časov, toda naši ljubi prijatelji so tako ljubeznjivi, da nam dado za vsaki, teden dovolj gradiva. Mogoče bo sedaj v postnem času kaj bolje! (Sedaj neka novica za »N^vi Cas«! Povemo g. uredniku, seveda »N. C« ne mogoče »brezverske Soče«, prav potiho na uho, da ne bodo idrugi slišali, dogodek zadnje nedelje. Imeli smo tukaj katoliški ¦* ples, ki so ga priredili katoliški fantje (mogoče tudi katoliško, društvo), pri katerem so godli katoliški »pejtegašem« iz Gorice. Ker so bile samo katoliške polke " in katoliški valčki, je ta katoliški ples bil popolnoma v duhu katoliških fajmoštrov. • katoliških kaplanov, katoliško-farovških ¦kuharic in katoliškega časopisja. Če bi pa ;ta katoliški pleš minil brez zmerjanja in /pretepa, bi to ne bilo več katoliško; da se pa ta točka katoliškega programa ne izpusti, zato so poskrbeli naši »prevrli« . katoliški fantje. Ker je pa ta katoliški ples tako po katoliško lepo se izvršil, je bilo v 'katoliškem Dornbergu toliko odkritosrčnega veselja, da so še drugi dan katoliški fantje streljali z revolverji. Le to je šfeoda, da nimajo tudi orožniki smisla za tako pristno katoliško zabavo. Da so pa orožniki celo katoliškemu mežnarju vzeli revolver, se nam pa res za malo zdi. Kaj ne, g. katoliški urednik Novega časa, da so kaj takega ravno sedaj napravili, ko se bliža tista katoliška doba, ko bodo katoličani visoko dvignili katoliški prapor katoliške svobode! Oprostite, g. katol-arednik, če smo se mogoče* nerodno izrazili. Živio katoliški ples! Kaj ne, g. Rejec, kako gredo Vaši nauki v klasje! Pa ne samo katoliški fantje, tudi katoliški možje se znajo ravnati po Vaših naukih. Tako je neki katoliški prvak, skoro najdebelejši mož v občini, prespoštovani, visokočastiti^ velerodni itd. g. tajnik dornberški na pustni torek nekega fanta tako izkomplintentiral pred vrata, da si je fant pri preglobokem, prisiljenem, postaivilnem poklonu roko pokvaril. Da ni to mogoče kaka pustna ' novica", bi Vam znal povedati zdravnik, ki fantu roko zdravi. G. Rejec, še parkrat pridite v Domberg, da navdušite svoje pristaše s predavanji, pa bomo" pfosrii, da pride kazenski oddelek sodnije iz Gorice v Domberg. Na ta način bi se nadomestil primanjkljaj, užitninskega. davka v občini, -ki "je že precej občuten, odkar je odšla od a?s tinančna straža. Pametna misel,' kaj ne! Pa na svidenje prihodnjo soboto! v-,-,-' I - . * * ' ti trije dopisi govorijo dovolj jasno, kako sleparijo- -uganjajo (klerikalci glede plesa. Zadnje čase so tulih* zopet o »po-hujšljivih plesih, katere prirejajo napred-njaki«. samo zategadel, da bi prikrili plese Orlov in drugih katoliških fantov ter Marijinih hčera. Če bi jim bilo res za odpravo plesa med ljudstvom, bi ga odpravljali pač med svojimi pristaši najprvo, ali tem pustijo, da plešejo cel predpust, pa toliko bolj kričijo na naprednjake,- ki plešejo manj kot klerikalci ter katerih plesi so dostojni« in lepo urejeni. Vse vpitje klerikalcev radi plesa je le sleparija. Zato ostane resnica ta: da so nesramni farizeji, odeti v krščanski plašč, le pohujševale! in izprijevalci našega ljudstva! Tudi s plesom pohujšujejo in izpri-jajo ljudstvo. Naša javnost ve, kako de-moralizujoče vplivajo na ljudstvo plesi na katoliški podlagi. Prosi se obilne udeležbe. Ako bi bila volitev radi nezadostne udeležbe nesklepčna, ^se bode vršila pol ure pozneje druga volitev, cb vsakem številu navzočih. Odbor. Ljudsko štetje. i Obema Šempolaj ima 513 prebivalcev, 84 hiš. Razdelitev na posamezne vasi: 1. Šempolaj 263 pteb., j 42 hiš. 2. Praprot 176 preb., 29 hž§. — Trnovica 74 prebivalcev, 13 hiš. Goveje živine se je naštejo 128 glav v celi občini. Občina Slivno ima 358 prebivalcev, kojih odpade na vas Slivno 197 in na vas Prečnik 161. PROSIMO VSE ONE OBČINE, ki nam doslej še niso poslale podatkov o ljudskem Štetju, nai storilo to TEKOM PRIHODNJEGA TEDNA! OV je sa na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in gren&icami. Cena orig. škatlje K 2*— Ponarejanje se sodniško laslednje. Mollo-vo Franc, žganje in sol sa ribanje iivota. — Boletlne olajioJoCe In okrepluioCe B,R" romano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vnte. OrlR.steklenica K 2- Na prodaj po vseh lekarnah , in mirodilnicah. Glavna lokama A. MOLL, c. in kr. dvom! lalotaik, DanaJ, Tuohlauben t. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoli. Družba sv. Cirila in Metoda. »Ne odstopim od družbe sv. C. In M.; ona je nam Slovencem potrebna« — tako je zavrnil v predlanski jeseni pok. pesnik Anton Medved župnika soseda, ki ga je bil nagovarjal, da naj obrne družbi sv. C. in M. hrbet. Dne 12. sušca bo obletnica smrti tega neupogljivega družbenega prijatelja. Poslavimo jo z darovi na korist družbi sv. C. in M.! Družbeno šolstvo v Trstu je naraslo do lepega števila 21 razredov, a vsak hip se čujejo glasovi, da so nižji razredi prenapolnjeni in da treba v jeseni zopet pomnožiti njihovo število, oziroma jim dodati vzporednice. Na svatovščini gospice Franka Per-šolje in gosp. Ivana Gabrijelčiča, posestnika v Plaveh, zložili veseli svatje na predlog g. Jos. Valesa iz Kanala K lO.^J. Veseli gostje na svatovščini gospice Rezrke Krašček, vrle pevke društva,* »Lipa« v Plaveh, zložili na predlog -fgosp/; Franca Gabrijevčiča, učitelja v Ložicali, 5 K 20 v. Bog živi novoporočence in svate! ' Oba zneska se je izročilo blagajniku C. M. 'podružnice v Kanalu. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici priredi svo; redni občni zbor v nedeljo, dne 12» t. m. ob 2. uri popoldne v hotelu »Pri Jelenu«. Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Ob priliki svatbe Bisail Prtparjeve v Kobaridu se je nabralo 19,35 K. — Neimenovana gospa št. 1. za marec Z K. Neimenovan št. 13. radi nesrečnega števila 1 K. — Na račun mesečnine je prišlo 119.40 $, — Med gosti pri g. Ant. Fieglu v Št. Mavru na-f brano 15.36 ft ' Prvi družabni pešizlet »Slovenske Čitalnice« v Gorici se priredi jutri v nedeljo 5. marca popoldne ob dveh v Krom-berg. Shajališče pred kavarno »Central«. Turisti jo mahnejo čez sv. Katarino, drugi pa po bližnici. Slikar Ivan Grohar je nevarno obolel, da so ga pred par dnevi morali prepeljati v ljubljansko mestno bolnišnico. !' Stoletnica rojstva pok. ljubljanskega j škofa Ivana Zlatousta Pogačarja (1875— [ 1884) je letos. Kakšnih nazorov je bil ta i' odlični cerkveni vladika, svedoči njegov izrek: »Politika ne spada na prižnico. Politika s« vedno izpretninja, vera pa je večno resnična; zato fle spada politika na prižnico.« V 27 letih, odkar počiva škof Pogačar v stolnici, se je marsikaj fzpreme-nilo, med drugim tirdi to, da politika ni I več tuja našim prižriicarn, ampak je tam doma. i Dr. Peter Defranceschi v Gorici, Corso Giuseppe Verdi 37, odgovarja na razna pismena vprašanja tem potom sledeče: Manj važne operacije izvršuje v svoji ordinacijski sobi ali pa na domu bolnikovem. Večje v goriškem sanatoriju; le na ;zrecno željo tudi na bolnikovem stanovanju. Kot specijalist za ženske bolezni gre tudi k porodom. Zahvala. — Odbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici se tem potom najvljudneje zahvaljuje vsem častitim damam in gospodom, ki so z vstrajnim sodelovanjem in požrtvovalnostjo pripomogli k dobremu vspehu plesnega venčka. V zadoščenje za njihov trud služi vsetransko priznanje, \ ki se je že isti večer culo od navzočih gostov. Tolminski poštar g. Lah je preme-• ščen v Postojno. Lah je zagrizen Meri-i kalni hujskač in zdražbar. Srečno pot iz Tolmina! Poslanec Fon in cesar, — O priliki drugega delegacijskega dinerja v Budimpešti je cesar nagovoril tudi poslanca Fo-na. List »Zeit« poroča podrobneje o tem razgovoru. Med drugim je vprašal cesar poslanca Fona: »Wieso sprecben Sie deutsch, na kar mu je Fon odgovoril: »leh habe das deutsche Gymnasiimi in Gorz und die. deutsche Universitat in Prag absolviert.« Nekateri so mnenja, da jo je moral Fon najbrže »polomiti« s svojo nemščino, Češ, da drugače bi mu cesar ne stavil takega vprašanja. Drugim se pa zdi čudno, da je absolviral univerzo v Pragi, ko je pač znano, da je poslanec Fou študiral v Gradcu, bil celo predsednik »Triglava« in bil o priliki svojega kamelec-n-stva vržen iz »Triglava«. Sicer se pa lahko moti tudi poročevalec lista »Zeit«. Slovenski otroški vrtec na BlančI. — Ta teden še je začelo z delom za zgradbo slov. otroškega vrtca na Blanči. Vrtec bo stal ob ulici Barriera. Naj se dvigne kmalu ter prinese obilega dobrega sadu za tam okoli ogroženo slovenstvo! Na Porozen poleti jutri v nedeljo oddelek tržaških'slov. planincev. Vsak izgovor je dober za pustu) torek — si je mislila »Gorica«. Zato je prav počakala, da je na pustni torek povedala, kako hrabra je bila, ker je rekla — in celo prva! -t- da ni prav, da je govoril Pajer ob otvoritvi dež. umobolnice samo dva stavka slovensko. Ce pa hi bilo tudi slov. govora, niso krivi nič vrli bojevniki za slovenske pravice: podglavar Gregorčič ter odbornika Berbuč in Stepančič, tudi Pe-pe iz Prvačine ni nič kriv, krivo pa je to, ker ... »smo v manjšini«! Kaj jim hočemo, če tako govorijo na pustni torek? — Razsodna javnost pa sodi tako: Deželni odbor je otvoril umobolnico. Za otvoritev se je vse dogovorilo. Dolžnost vrlih treh omenjenih mož je bila ta: dogovoriti se z deželnim glavarjem glede slov. govora. Če bi ne hotel reČ kot dva stavka govoriti Pajcr po slovensko, Je tu vendar slov. podglavar, ki bi prevzel slov. govor ... In če bi se pripetil sicer skoro neverjeten slučaj, da bi se Pajer protivil slOv. govoru podglavarja, no, potem bi bili rekli gospodje: pa ne bo slovesne otvoritve dež. umobolnice. Nas, slov. odbornikov ne bo in županov slov. tudi ne! Namestnik in nadškof ne moreta priti na kako event. otvoritev samo po Lahih, na katero pa sicer nit! misliti ni. Pajcr čaka odlikovanja ter hoče imeti vse lepo v miru okoli sebe. .—¦ Ali Gregorčič s svojima poboenikotna n| storil ničesar za slovenski govor radi tega, ker mu to zabranjuje zveza s Pa-jerjem! To je resnica« tiste neumne flav-ze po »Gorici« so pa Še za backe preslabe! Cesar In delegat Fon. — »Edinost« piše: Cesar je pri delegacijskem cerc-Iu v Budimpešti nagovoril tudi delegata Fona in ga vprašal, kje se je naučil nemščine. Fon mu je odgovoril, da v Gorici, kjer . je obiskoval nemško državno gimnazijo. Iz tega vprašanja cesarjevega bi lahko opravičeno sklepati, da živ j vladar v veri, kakor da srno na Primorskem preskrbljeni samo z narodnimi, slovenskimi' in italijanskimi srednjimi šolami. A žalibog, ravno na Goriškem nimajo Slovenci niti ene srednis šole (letos so Šele ustanovili nižje gimnazijske paralelke), medtem, ko imajo Nemci, katerih je na Goriškem peščica, kar dve. Zelo dobro bi bilo, ako. bi bil delegat Fon uporabil to priliko in cesarja informiral o naših žalostnih šolskih razmerah. Vlada gotovo nikdar ne stori tega in ga ne pouči o resničnem stanju stvarU Ali Fon je preneroden za kaj takega, dostavljamo mi. Nadškof In knez se sramuje »Novega Časa«. — V seji okr. šolskega svetil za goriško okolico je izjavil — pooblaščen v to — monsignor Pavletič, da »Novi čas« ni knezonaidškofovo glasilo — »Novo-strujarji« se hva-lijo, da je škof na njihovi strani ter da stoji za »Novim Časom«, da »e »Novi čas« njegovo glasilo itd. — nadškofa pa je postalo sedaj sram »Novega Časa«, ker ga je ta novi krščanski umazanec grdo nalimal z znanima slučajema v Solkanu in Komnu glede poljubo-vanja relikvij in tiste »medajce«. Nadškof je izjavil po Pavletiču, da je imel v Sdnogradu v znanem svojem govoru Benjamin se predstavi si. občinstvu v nedeljo, dne 5. t. m. v izložbi tvrdke J. MEDVED-Gorica - v svoji novosti in eleganci. pred očmi dogodka v Solkanu hi Komnu, ki takrat še nista bila pojasnjena. -~ TpreJ je nadškof kar na slepo verjel svojemu »Novernu Času« in celo tako javno govoril o slučajih ... dasi ta'krat Se nista bila pojr nnjena. V lepo blarnažo je spravil nadškofa »Novi Čas«. No, sedaj menda vidi nadškof, koliko je verjeti najbolj krščanskemu* SJsSu/ga- ;9^^^bWfiJ da se kadi okoli njih,'*in^e^drtlfca^;&%. ' v »Slovenca« pošilja znana katoliška lazr njiva »besna prismoda« laži in/Mzmišljp-tine. ' /»Slavist« s puštnega*4orka. ^ Na pustni torek se je oglasil v »Gorici« sloveč »Slavist«, ki je hotel obrcati »Sočo«, ker je priobčila članek o znameniti Žunko« vičevi knjigi »die Slaven eiu Urvoik Eu-ropas«. Pustnemu »slavistu« ni toliko za to, da bi pobijal Žunkoviča, ampak na »Sočo« se je spravil v glavnem. Brca ni nialia okoli sebe zmešani »Slavist«, za-, fcavlja in kriči ... kakor kaka pustna ma-škara. On ve n. pr. čisto natanko, da je oni Članek v »Soči« o Žuukovičevi knjigi pisal Žunkovič sani. Maškari tega ni -zameriti. — Duhoviti »Slavist« je pa sedaj strašno jezen na »Gorico«, ker mu je uredništvo skazilo kozlovski zalet v »Sočo.« On je hotel backom, ki berejo »Gorico« in morajo verjeti vse, kar stoji v njej, pa Če so nagromadene še take oslarije in laži, pokazati, da samo »Soča« je sedla na limanice Zunkoviču ter da drugi listi niso nič pisali o ŽunkoviČevl" knjigi. Osramotiti je hotel *SoČo« — nerodno uredništvo »Gorice* je pa dostavilo, da so pisali tudi drugi listi o knjigi. Tako je pomagala »Gorica« sama, da se v Gorici vse smeje blainiranemu »slavistu«. Laške lekarne v Gorici. ¦- Sedaj imamo že sedem lekaren v 'iorici; vse so v laških rokah. Dasi živijo lekarnarji po pretežni večini od Slovencev, kažejo te lekarne vendarle skoro samo laško lice. Napis lekarna na oknu je samo v Gosposki ulici, pri nov Hi je vse laško. Naznanila, katere lekarne so odprte po noči in katere imajo nedeljsko službo, so samo laška, prav kakor da bi imele lekarne v Gorici opravila samo z Lahi« Resnica pa je vendar 'a, da žive lekarne skoro samo od Slovencev. Radi Slovencev se je število lekaren pomnožilo na sedem. Zahtevamo, ia tarmacevtič-n* gremij to upošteva v polni meri ter lekarnarji napravijo nemudoma potrebne slovenske napise in tudi vsa naznanila morajo biti stoverrskav Tudi vse slovenske stranke morajo zahtevati slovenska naznanila in slovenske r.apise* To hočemo prav energično in ne bomo mirovali poprej, dokler ne dosežemo svoje povsem opravičene zahteve. Novorojenček v spovednici. - V četrtek okoli 6. ure zvečer je bila prinesena v cerkev »Immacolate« v Gledališki ulici neka škatlja. Zvečer predno so cerkev zaprli, so jo našli in pogledali, kaj je v njej. V veliko začudenje so našli v škat-Iji mrtvega novorojenčka možkega spola. Otrok je bil zavit v 2 spodnji krili. Vse skupaj so prenesli na policijski oddelek, od koder so potem prepeljali truplo v mrtvaško kapelo, da tam sodnijska komisija konstatira, afi je bil novorojenček zadavljen ali je umrl naravne smrti. Tako se je glasilo prvo v javnost do-šlo poročilo,— Našel pa je škatljo v spovednici kapucinski pater Linus, ki hodi zvečer ob 6'/2 spovedovat k »Immakula-ri«. Ko se je vsedel v spovednici, je zadel z nogami ob neko nenavadno reč, pogledal, kaj je ter potegnil izpod klopi škatljo, poklical je mežnarja ter mu izročil škatljo. Mislil je, da je položil tj« kdo kak dar za novo kapucinsko cerkev. Mežnar ]e odpri škatljo ter našel v njej v spodnji krili zavitega novorojenčka moškega spola. Poklicali so policijo, ki je odredila glede trupelca vse potrebno ter začela iskati mater. Skatlja Icaže ime neke tvrdke za bombaž na DunajB, krila, v katerih je bi! zavit otrok, so že skoro* izgubila svojo barvo, torej so bila že dlje časa nošena. , Otrok je prišel na svet živinjzdrav^ Strahovito se Je blamirala »Gorica« v soboto s svojim listu priloženim izkazom o slovenskih zdravnikih, odvetnikih, zavodih, v glavnem trgovcih in obrtnikih. Mnogo je izpuščenih. AH izpuščeni niso plsy^!?iiLy Gorici imamo enega sloven-skegiTriotarja g.TiBjbja. Toda tega ni v izkazu, ampak v izkazu je notar Pasco-lettp, o katerem vendar ve vsakdo v Gorici, da ni Slovenec. Med Slovence je zašel" $emec Lijpitsch, Lah Hribar, Culot — pravi Slovenci so izpuščeni. Potem se pa še bahajo s tem izkazom, da kaj takega še ni bilo! Trgovci in obrtniki tu zopet vidijo, kaki šušmarji so klerikalci in kako zmešane pojme o narodnosti imajo črni inter-nacionalci.; Rlhemberški »Orel« je poginil. »Novi Čas« ga kliče zopet v življenje ter se sklicuje na župnika Štrancarja v Rihembergu, kličoČ: glejte, bivši orlici, kako vam "poide na roko blagi vaš gosp. župnik Štrancar, ker je dal orličem v Branici in Gabrijah po 20 K. (Proti potrebnim revežem nunci niso tako radodarni.) Štrancar bo najbrže hud na »Novi Čas«, ker uči riliemtoerške orlice, naj ga »pumpajo«. Ali k sreči je precej pozabljiv in tako morda pozabi tudi na darove za rihemtoerške orlice, zlasti še, ker ve, da ne bo več mogoče oživiti jih v rihemberški občini. Knuin je štel leta 1900. po tedanjem ljudskem Štetju 6100 prebivalcev, med njimi 80 Slovencev. Najnovejše ljudsko Štetje navaja v Krminu 6S80 prebivalcev, med njimi 491 Slovencev in 35 Nemcev. Lep napredek! Umobolne iz Italije v tukajšnjo deželno norišnico, in sicer iz Št. Danijela so j pripeljali v sredo. Biio jih je okoli 30. | »infiuenca«. -.- Za rnfluenco je bolnih | mnogo ljudi po Gorici, pa tudi z dežele, > zlasti s Krasa prihajajo vesti o mnogih . slučajih iiifluencc. ! Odprti lokarni. ™- .hitri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti •Jkttrner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 5.--12. t. m. j Zatekel se k lovski pes bele barve, ki ima na glavi rjave lise in sliši na ime »Boj«. Na ovratniku nosi ime lastnika; , Kdor ga je našel, naj ga pripelje v gostilno Fonovo na Solkanski cesti. Poslano. V odgovor na izjavo kat. izobr. društva v Biljah v četrtkovi »jSoči«: Na vašo skrajno zvito izjavo vam, gospod Janez Žorž, odgovarjam s tem, da sem oddal vso stvar sodniji. S. Fornazarič v Biljah. vencu. Potrebna pojasnila daje nam zna- ¦ •na. oseba. Naj se obrne na naše uredni- ' $&flj> ko-i dalo nemško društvo Nordmark v svo'. m j oklicu. Ta oklic velja tudi za nas, ako -; -¦-j premenimo besedi »češko in nemško«. J Oklic bi se po naše torej glasil: »Majhne podpore posamnih rojakov, ustanavljanje 1 slovenskih otroških vrtcev in šol na jezikovnih mejah mnogo koristijo. Z neverjetno bogatimi denarnimi sredstvi nem- škonacijonalnih-tok in posojilnic delajo naši nasprotniki tiho.po načrtih naprido-,' bivanju posestev. Mi moramo /torej na vsak način slovensko last ohraniti, kar je hiš in posestev slovenski^ nazaj priboriti, kar smo.izgubili. Našim hranilnicam m posojilnicam nedostaje za narodne potre- -be večjidel razumevanja in dobre. volje. Zadnj. poziv, velja glede podpiranja družbe sv. C. in.M. in »Branibora«. Glede nakupovanja v obmejnih krajih pa opo-, zarjamo na oglase, ki jih je prinesel »Branik«. Treba je le nekoliko odločnosti in podvzetnosti. Nova iznajdba. — Mr. James Hod-kinson, šef tvrdke »James Hodgkinson Limited v Saldorfu na Angleškem je iznašel nov stroj, ki bo preobrnil vso industrijo soli. S tem strojem se bo prihranilo tri četrtine goriva, in se bo zamoglo do-bavati sol petkrat hitreje kakor sedaj. Pri tem se ne bo razvijal noben dim. Svojo iznajdbo je prodal Kanadi in Ameriki in je postal čez noč večkratni milijonar, lz-najditelj ima 70 let in se je trudil cele štiri leta, predno je prišel do cilja. Grozna rodbinska drama. V četrtek zvečer je v Rožni dolini pri Ljubljani vdo-vcli mizarski pomočnik Matija Vehar z britvijo prereza! vrat svojima sinovoma 10-letnetnu Jožefu in 5-letnemu Viktorju. Vehar je bil tudi sam ranjen na vratu aH ne nevarno. Veharja so orožniki aretirali, in izročili deželnemu sodišču. Vehar je bil leta 1864 rojen v Žireh. Vehar je rad pil žganje, bil je že štiri leta vdovec in je slabo ravnal tudi s svojo pokojno Ženo. Bil je večkrat v potrebi in si je ismoso-jeval pri strankah denar. Kaj je Veharja dognalo do te grozote, pojasni preiskava. Predmestje v Carigradu zgorelo. ~ Velikanski požar je upepelil lepo predmestje Carigrada, Kusgunčuk imenovano. (Dalje na četrti strani.) Skupaj . . K 1066-02 tet je s svečanom dosežen I. tisočak. Zveza narodnih društev. ' i Godbeno strelsko društvo v Lokah; bo imelo svoj občni zbor dne 5. t. m. ob 3. ' pop, z istim vsporedom, ki je bil določen ] za že naznanjeni občni zbor, kateri pa se ni mogel vršiti radi bolezni več odbornikov. Trgovsko-obrtne in gospodarski vesti. Na javni dražbi bo prodana velika tovarniška strojarija, moderno opremljena. Želeti je; da pride v roke zopet Slo- ZAHVALA. Za premnoge izraze srčnega sočutja, ki so nam došli povodom smrli našega očeta, strica, tasta in starega očeta, gospoda IVANA KOROŠCA, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega rajnika, spremili k zadnjemu počitku. • . Posebno pa se zahvaljujemo gospodu dr. Pontohiju za trud in gospe Bernotovi za požrtvovalnost, s katero je stregla bolniku v njegovi dolgi bolezni. GORICA, dne 2. marca 1911. Rodbine: Cuetiiič, Hafner, Zalaznik, Grabrijan, SajoDič Vzemite, ako iniitte nthod, hripevost. *aalHenje ali težko sapo, Pellerjev flmd z znamko JElisa-iluid . Sami smo se preprl&dt prt bolečinah v prsiii, v vratu itd. o^jjegovem teka-jočem, kašelj utahafočem, oživljajocem uiinku. Dvanajsterica za poakušnjo 5 kron, dve dvanajsteriot K 860 franko. Izdelovatelj, samo lekarnar E. V. Pellcr v Stubioi, Blaa-trg St mi (Hrvatsko). ' . ^ Gospodinje, zahlcoaite KOLINSKO CIKORIJO pri useh trgoDinah .,¦ 1z edine sibvei»i4^irne::v^ufey^ Italijanski kraljici Heleni je podaril naš cesar par krasnih konj iz žrebčarne v' Lipici. Kottjc popelje v kratkem v Rim stotnik telesne straže pl. Adamovič. Ljudsko štetje na Koroškem razkriva čimdalje hujša nasilstva. Kakor vse kaže, bodo požrli najmanj 50.000 Slovencev ter jih izkažejo najbrž za 30.000 manj nego pri zadnjem štetju! Nemci v Slavoniji se zelo naglo mno-že. Leta 1890. jih je bilo 117.000, leta 1900. že 136.000, a danes jih je najmanj 150.000. Hrvati vse premalo spoznajo nemško nevarnost. Narodnoobrantbno delo jim je potrebno prav tako, kakor nam. Maškare v italijanskih barvah so hodile po Trentu neovirane okoli. To beležijo laški listi z vidnim veseljem. Samo jedno maškaro je pognala policija domov na zahtevo oficirjev, ker je imela na prsih velik grb savojske rodbine. Malo časti za laško trikoloro in za grb, če jih izrabljajo irfeidentovici v Avstriji za maSkare na pustni torek! Češke delavce izganja prusfca vlada, fedala je ukaz, da morajo vsi oni češki delavci, ki so prišli v Prosijo leta 1909. in 1910. zapustiti deželo do 20, decembra 1911. Skrunllec grobov. —' Tr Milanu je neznan storilec izkopal iz groba truplo neke mladenke ter baje truplo onečastil. Zaprli so bili radi tega kiparja Consonija, ker je truplo njegove zaročenke, ali so ga izpustili, ker se je izkazalo, da je nedolžen. Na polju so našli neke okrvavljene hlače, katere kažejo na pravo sled za zločincem. Argentinsko meso in ogrska vlada. Iz Budimpešte poročajo, da je ogrska vlada dovolila avstrijski vladi, da sme slednja naročiti še 3000 tonelat argentinskega mesa. Petdesetletnica odprave tlačanstva v Rusiji. Iz Petrograda: Delavska skupina državne .dume je uložila inicijativni predlog, naj bi se petdesetletnico odprave tlačanstva praznovalo z uvedenjem splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. noue barue za pomladansko sezono so raimokar došle. Vzorci na razpolago. PopIiJi je najlepše blago za obleke, bluze in jopice. Edina zaloga Poplina v Trgovskem domu Pregrad & ISernetič - Gorica V najem se odda j Mlinar in žagar išče delo stara, dobroznana gostilna ! na Gorenjskem, na ugodnem kraju, tik velike ceste. Jako pripravna za kakoršnokoli obrt ali trgovino. K isti spada tudi hlev in gospodarsko poslopje. Pogoji ugodni. Eventuelno se nekaj proda. — Naslov pove naše upravništvo. — Mali oglasi. ¦^manjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas otafncijli ae raiana za vsako besedo 3 vin. Hajprlpravaejle Uuerlranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je manjSlh trgorcev in obrtnikov r Gorici, ktUrih u detoli (in oelo t mestu) nlhee n« poza«, ker nikjM ne iniarinjo. Skoda ni majhna. Proda se lep hotel afPzsTSi Hotel ima najboljšo lego in ker ima velike kleti, bi se lahko vpeljalo večjo vinsko trgovino, ker y;kraju ni še nobene.. Pri prevzetju ni potreba veliko kupnine. — Resni kupci zvedo naslov ,.v upravništvu tega lista. Pmik ^0 hiia Jako pripravna za kakega llUlla 30 llldO vpokojenca. Lega mirna in na soln^^ni kraju v bližini sv. Gore. Cena nizka. K^ančneje se izve pri Makarovicu, gostilničarju. Obuestilo. Počaščam se s tem obvestiti si. občinstvo, da sem otvoril v Gorici ulica Aprica št. 1. javno pisarno in da prevzamem po najnižjih cenah vsa pravopisna dela kakor tudi sestavo prošenj na Veličanstva, vloge na sodišča in urade i. t. d. i. t. d. Z odličnim spoštovanjem Emil Bayer, c kr, dri nradilk t p. gospodarska zadruga v Vrtojbi** sklicuje svoj redni občni zbor za v nedeljo, dne 12. marca 1911. ob 3. url popoldne prostorih Franca Fagaoela v Dol. Vrtojbi. DNEVNI RED: . Predložitev računskega zaključka za leto 1910. 2. Volitev nadzorstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Slučajnosti. Nadzorstvo. TVaeeMvo. V Vrtojbi, dne 2. marca 1911. s plačo 1000 kron na leto, razpisuje župan Ivo, Sv. Lucija* Prošnje z dokazi potrebne izobrazbe je vložiti do 25. marca pri podpisanemu. — Nastop službe 1. aprila 1911. Znpansfoo So. Lucija I dne 22. februarja 1911. Župan: Vuga. ali sprejme v najem dobroidočo žago ali mlin. Ponudbe na naše upravništvo. Jako zanimiv, zabaven iu poučen list i slikami je ki izhaja vsak petek, ter stane čclrt Iclno le 1*80 K. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! a a s i o v : nnslrcoanfl tednih, Damjana. Med. univ. dr. Defranceschi bivši primarij možke in ženske bolnice v Novem mestu naznanja, da se je naseiil v Gorici ter ordinira ' . t ISia. 37 Corso Giusep Verdi od 10. do 12. dopoldne in od 2, do 3. popoldne. Pri prodaji 100° dobička. Pomladanska sezona IS11. ©osle so li*asi)e norosti tf *tlil|t iabet»i. Snkno. Svila, ceflr. Kakovost najboljša. Volna. Perilno blago. Gene najnižje. Usorce blaga pošilja ria željo zastonj in franko tvrdka . <: Hedžet ft Koritnlk -Gorica Cirso G. Verdi 5 in Via Smele 5. 0077 6