List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
34. ŠTEVILKA.	J0L1ET, ILLINOIS, 26 JULIJA 1912.	LETNIK XXI
NESREČA V ROVU VSLED POPLAVE.
Štirideset rudarjev zajetih 4,000 čevljev pod zemljo pri mestecu Uniontovvn, Pa.
TRINAJST JIH JE UTONILO.
Žrtve so inostranci. Poplavljenih več mestec v Pa. in W. Va.
Uniontown, Pa., 24. jul. — Dvajset ali več človeških žrtev in lastninske škode na milijone dolarjev je posledica silne plohe in poplav, ki so prizadele zapadno Pennsylvanijo in West Virginijo danes.
Uniontown, Pa., 24. jul. — Štirideset rudarjev v Superba-premogovniku je presenetila povodenj. Vsi so prejko-ne utonili. Rudnik leži pri postaji Evans, tri milje od tukaj.
Uniontown, Pa., 24. jul. — Voda se vliva od dveh strani v rudnik. Nizdolu po gori dere vodovje, in pravijo, da se je menda pretrgal Cool Spring-rezer-voar, največja vodna shramba v okraju Lafayette, ki leži v gorah. Tiri železnic Pennsylvania, Baltimore & Ohio ter West Penn Trolley so odplavljeni.
Za.rešitev kraja Evans je le malo upanja. Ženske in otroci zajetih rudarjev so v nevarnosti, da jih voda potegne v rudnik, ker se nikakor nočejo odstraniti od ogroženega vhoda. Reševalci so na delu, ampak do 2. ure popoludne ni bil še nobeden zajetih rudarjev najden živ ali mrtev.
Uniontown, Pa., 24. jul. —• Kupčij-ski del mesta Dunbar, nekaj milj od postaje Evans, je štiri čevlje pod vodo, in nekatere prodajalnice so se vsled deroče vode že zrušile. Ob- 2. uri 45 minut dospela poročila od poplavljenega rudnika naznanjajo, da je 14 rudarjev utonilo in da je malo upanja, spraviti ostale na površje žive. Strašne plohe se vlivajo in pričakuje se nadaljnjih izgub na človeškem življenju in lastnini.
Uniontown, Pa., 24. jul. — Ob 3. uri se poroča, da Cool Spring-rezervoar na treh mestih hudo pušča, in da se je bati, da voda popolnoma izteče. Če jez in zagraja prijenja, utegne vodovje nizdolu gore poplaviti kraje Le-mont, Youngstown, Mount Braddock in Dunbar. Kačih 20,000 oseb stanuje v teh četverih krajih, in nesreča utegne postati zelo velika.
Wilkesbarre, Pa., 24. jul. — Vsled plinove eksplozije v Hillam-rovu Delaware & Hudson-rudnika so bili trije rudarji usmrčeni in štirje težko ranjeni.
Jeanette, Pa., 24. jul. — Vsled silnega naliva je ozemlje na milje daleč poplavljeno, in na gričevju Oakford parka se nahaja 2000 oseb, ki so po vodi popolnoma zajete. V tem kraju je 75 družin brez strehe.
Uniontown, Pa., 24. jul. — V rudniku so bili rudarji zajeti po povodnji
4,000	črevljev od vhoda. Trinajsteri rudarji, ki so utonili, so bili povečini oženjeni in so imeli velike družine. Vsi so inostranci.
Dunbar, Pa., 24. jul. — Pogubonos-na povodenj, deroča z gorovja je poplavila danes Dunbar. Več poslopij se je podrlo in na stotine drugih je poškodovanih. Skoro celo mesto je nocoj pod vodo.
Rudniki in lastnina Freeport Coal-družbe in United Coal-družbe so hudo oškodovani. Vsi mostovi po okolici so podrti.
Pittsburg, Pa., 24. jul. — V drugič izza nedelje je bil pittsburški okraj poplavljen danes vsled najhujšega dež ja izza mnogih let. Vsi okolni potoki so stopili čez bregove. Več mestec je utrpelo neprecenljivo škodo.
V McKeesportu je neprenehoma deževalo dvanajst ur. Nad 200 hiš je deloma pod vodo.
Nevihta v Wisconsinu.
Milwaukee, Wis., 24. jul. — Oblaki so se trgali po severnem Wisconsinu v zadnjih 24. urah in nastajale so poplave, ki so odnašale nasipe in mostove, izpodpirale železnične tire, ovirale promet v mnogih mestih in povzročile škode za več stotisoč dolarjev.
Najbolj je trpelo vsled povodnji mesto Wausau, kjer so bili trije mostovi odplavljeni.
Hrvati za mater Jukičevo.
Hrvatska Omladina v Oaklandu, Cah, je priredila dne 20. julija t. 1. v Alcatraz-dvorani veliko narodno zabavo s petjem, godbo, deklamacijo, telovadbo in plesom v korist Jukičeve majke, —- majke onega, ki jo je žrtvoval za drugo, večjo majko, majko vseh Hrvatov, za Hrvatsko. Luka Jukič, dijak, je poizkusil atentat na bana Čuvaja, trinoga in krvopijo hrvatske domovine.
Premog v državi Illinois.
Washington, D. C., 21. jul. — Premog, izkopan v državi Illinois leta
1911.,	je bil vreden približno $60,000,-000, nad $7,000,000 več nego premogov izkopek prejšnjega leta, po naznanilu, katero je izdal danes E. W. Parker od Z. D. zemljemerskega urada.
Ta premog je bil izkopan v 51. o-krajih, pravi poročilo, ali ravno v polovici 102 okrajev v državi, ki ima več premogonosnih okrajev nego katerakoli druga država v Uniji. Dva okraja sta dala nad 5,000,000 tonov vsak.
Večjega štrajka ni bilo nobenega v Illinoisu med prošlim letom, pravi poročilo. 76,000 zaposlenih rudarjev je delalo povprečno 188 dni, in povprečen izkopek vsakega moža je bil 701 ton.
Premog, izkopan v Illinoisu leta
1911.,	je znašal 53,679,118 kratkih tonov, z vrednostjo pri rudnikih $59,503, 278. Te številke, v primeri z onimi prejšnjega leta, kažejo narastek v tonih za 7,778,872 tonov in v vrednosti $7,007,381.
Deneen za Tafta.
Springfield, lih, 22. juh — V odgovoru na vprašanje odbora, ki zastopa dne 16. julija v Congress hotelu v Chicagi prirejeno konferenco, je guverner Deneen izjavil, da ostane zvest republikanski stranki in kandidatu, ki ga je nominirala.
Chicago, Uh, 22. jul. — Ko se je vrnil semkaj odbor, ki je obiskal guvernerja Deneena in druge državne uradnike v Springfieldu, so člani istega zborovali, nakar je prvomestnik McCormick izjavil, da illinoiški naprednjaki (progressives) postavijo državni tiket, a ne okrajnega tiketa.
Eugene V. Debs govori.
Milwaukee, Wis., 21. juh — Sociali-stovski predsedniški kandidat Eugene
V.	Debs je imel tukaj danes nagovor, v katerem je pojasnjeval sedajni politični položaj. Izjavil je, da sta republikanska in demokratična stranka zastopnici kapitalizma, in da samo so-ciališka 'stranka zastopa delavce. Woodrow Wilson, je rekel Debs, ni bolj kandidat delavski, nego Taft ali Roosevelt, nobeden izmed njih se ne poganja za delavske koristi.
“Free lunch” odpravljen.
Los Angeles, Cah, 23. juh — Prosti prigrizki (free lunches) so bili formalno odpravljeni iz salunov v Los Angelesu danes po sklepu mestnega odbora. Zakon zadobi veljavo v tridesetih dneh.
Sodnik Archbald.
Washington, D. C., 19. juh — Sodnik Archbald od trgovinskega sodišča, ki je pod obtožbo zaradi zlorabe sodniške oblasti v zasebno korist, je imel priti danes pred senatom v preiskavo. Po kratki razpravi se je njegov slučaj odložil na dan 3. avgusta.
Žejen narod.
Neko poročilo o dohodkih notranjega davka naznanja, da je 93,000,000 ljudi, ki žive v Združenih Državah, v fiskalnem letu, končanem z dnem 30. junija, izpilo 63,000,000 sodov piva, iz-varjenega v tej deželi. K temu pridejo potem še uvoženo-pivo in opojne pijače, ki so donesle dohodkov na davkih $149,000,000. Te številke kažejo, da so imele v zadnjih dvanajstih mesecih v tej deželi použite opojne pijače — vino, pivo, whisky, ale, jabolčnik itd. — vrednost na debelo sedem- do osemsto milijonov dolarjev. Pivci pa so izdali poldrugi bilijon (milijon milijonov) dolarjev za svoje odžejanje. Stalen prostor na “vodnem vozp” more imeti potemtakem samo majhen odstotek prebivavstva te dežele.
Steadov duh.
V neki seji društva “International Club for Psychical Research” je bilo naznanjeno, da se je duh W. F. Steada, znanega londonskega prijatelja miru, izza potopa ladje “Titanic” dvakrat pojavil, in sicer v “Bureau Julia”, koji urad je ustanovil Stead za občevanje z umrlimi. Neki član srbskega poslaništva da je izjavil, da je razločno videl Steadov obraz v trojih “seances”. Kar pa da ga je popolnoma prepričalo o pristnosti prikazni, je, da je Steadov duh o neki priliki z nekim hrvaškim prijateljem, ki je bil pravkar dospel v London, govoril v njegovem lastnem jeziku.
Na begu.
hjadera, Mex., 22. juh — Skoro 250 amerikanskih žensk in otrok je zapustilo danes Madero po “Mexican Northwestern”-železnici na poti v El Paso iz strahu pred nastopom 500 u-pornikov.
JOHN MITCHELL OBSOJEN V JEČO.
Devet mesecev zapora zaradi preziranja sodišča v bojkotu proti Bucks Stove & Range Co.
SLIČNO GOMPERS I MORRISON.
Druge novice iz delavskih krogov. Štrajkarji ustrelili šerifa.
Washington, D. C., 23. juh — John Mitchell, podpredsednik ameriške delavske zveze (American Federation of Labor) in glavni zastopnik organiziranega delavstva v Civic-federaciji, je bil obsojen danes po sodišču distrikta Columbia v ječo za devet mesecev za-I radi preziranja sodišča v zadevi boj-kotnega proglasa čez tvrdko Bucks Stove & Range Co. Vložena je bila takoj pritožba in dano poroštvo $4000. V istem slučaju sta bila ondan obsojena predsednik delavske zveze, Samuel Gompers, v eno leto in tajnik Morrison v šest mesecev ječe.
Mitchell sam ni bil prisoten v sodil-nici, nego je bil vposlal poročilo, v katerem se je odrekel pravici do osebnega prihoda. Že zadnji teden bi ga bil imel sodnik Wright obsoditi, ali ta ni bil zadovoljen z obliko tedanje Mit-chellove odpovedi glede svojega prihoda.
Dne 24. junija so bili Gompers, Mor rison in Mitchell spoznani za krive preziranja sodišča v zvezi z zadržnim poveljem v zadevi tvrdke Bucks Stove & Range Co. Trije omenjenci so pustili sodnika Goulda prepoved vnemar, ki jim je zabranjevala, imeti Bucks Stove & Range Co. v svojem imeniku bojkotirancev.
Šerif ustreljen.
Charleston, W. Va., 23: juh — Stotnija državne milice in oddelek s strojnimi puškami sta bila nocoj odposlana v Peytono, okraj Boone, kjer je bil ustreljen neki pomožni šerif med bojem s štrajkujočimi premogarji. Šerif White je naprosil guvernerja Glass-cocka za doposlatev čet in izjavil, da mu ni mogoče krotiti štrajkarjev.
Charleston, W. Va., 23. juh—Razun poročila o umoru pomožnega šerifa Southpina še ni dospela semkaj nobena nadaljnja podrobnost o nemirih. Peytona leži ob Paint Creek ozemlju, kjer so premogarji že več mesecev na štraj ku.
Generaladjutant Elliot je spremil čete na dogodišče nemirov, kamor do-spo še pred polnočjo.
Delavci dobili pravico.
Boston, Mass., 23. juh — Uradno poročilo o preiskavi, ki jo je podjel državni odsek v poravnavo prepirov med delodavci in delojemavci v slučaju zaposlencev pri bostonski nadulični železnici, določa, da so bili zaposlenci upravičeni misliti, da so bili mnogi izmed njih radi pristopa k uniji odslovljeni. Poročilo priporoča obema strankama, sniti se k razgovoru in poizkusiti, zadevo mirno rešiti. Predložene dejanske okolnosti kažejo, da je bilo takoj po ustanovitvi unije kacih 262 zaposlencev iz raznoterih vzrokov .odpuščenih, 149 izmed teh celo brez vsakega pojasnila, samo z opomnjo, da njihovo delo ni zadovoljivo.
Nadalje pravi poročilo, da je položaj tako razburil zaposlence, da jih je 1600 glasovalo za štrajk. Družba pa zatrjuje, da ni štrajka, ker so vsa mesta zasedena nanovo z drugimi delavci in se obratovanje vrši v polnem tiru. Vendar odsek ne verjame tej utemeljitvi; ta pravi, da traja štrajk ves čas, odkar se bojujejo prejšnji zaposlenci skupaj za svoje zopetno nameščenje z dovolitvijo njihovih zahtev.
Poročilo zaključuje s tem, da mora biti državni zakon merodajen v tem, da ne more nihče koga drugega ovirati na pristopu h kaki delavski organizaciji.
Po svoji odločilni zmagi pred preiskovalnim odsekom so štrajkujoči zaposlenci nadulične železnice danes svo je tožbe in zahteve na poziv okrožnega pravdnika Pelletiera predložili veliki poroti. Prav tako je pozval Pel-letier predse predsednika družbinega, Williama Bancrofta, in dva ravnatelja. Gre za to, da se dožene, ali so na mestu tožbe zaradi prisiljevanja in krive prisege proti nekaterim oddelnim su-perintendentom. Ti so takrat povodom odpustov iz službe nad 200 zaposlencev pod prisego zagotavljali, da ni bilo ustanavljanje unije povod izključitvi. Preiskava bo trajala nekaj dni.
Rudarji v nevarnosti.
Hancock, Mich., 19. jul. — Življenje več sto delavcev je bilo danes o-groženo, ko je bil Mersarge-rudnik poplavljen vsled predora nekega nasipa. Dva rudarja se pogrešata.
Chicago — 2,381,700 duš.
Chicago, Uh, 25. juh — Mestno šolsko štetje ljudstva kaže, da znaša skupno prebivavstvo mesta Chicago sedaj 2,381,700. To je pomnožftev za 200,000 izza vladnega štetja h 1910, ki je izkazalo 2,185,283 prebivavcev.
V Chicagi je 187,975 otročičev manj nego 4 leta starih. Nedoletnih prebivavcev je 882,516, in sicer 443,854 dečr kov in 438,662 deklic.
Mednarodnost mesta Chicage je raz vidna iz števila otrok inostranskih star.-, v. Dasi je ameriških otrok največ po številu, kjer so otrok in starši tu rojeni, je pa skupno število otrok, katerih starši so rojeni inostranci, več nego dvakrat toliko. Otroci tu rojenih staršev štejejo 278,461. Otroci, katerih starši niso bili rojeni v Združenih Državah, štejejo 604,055. Od tega števila je samo 50,791 otrok rojenih v inozemstvu.
Nemci imajo 140,145 otrok, katerih starši so bili rojeni na Nemškem. Polaki imajo 97,977 otrok, Rusi 68,912. Potem pridejo Irci, Čehi, Švedi, Italijani, “Austrians”, Norvežani, Angleži, Kanadci, Litvini, Holandci, Danci, Škoti in Francozi. Mehikanskih o-trok je samo 41 in kitajskih 110.
Roparji odnesli kovčeg.
Wau'kegan, Ili., 23. jul. — Roparji so se vtihotapili v spalnico Josipa Gy-Iewsky, North Chicago, snoči in so med njegovim spanjem, odnesli kovčeg, v katerem je imel $1,000, premoženje polskih kadetov, ki so mu njihovi prihranki bili izročeni’' v oskrbo. Kovčeg so odnesli pet blokov, daleč, ga izpraznili in potem odvfgli. Gylew-sky je malo zaupal bankam in hranil denar doma.
Poizkusen atentat.
Washington, D. C., 18. juh — Pozornost vzbujajočo vest, ki so jo donesle vse pozne izdaje jutrnjih listov o nekem atentatu na življenje predsednika Tafta, izkušajo uradniki Bele hiše in načelnik tajne službe po močeh zanikati. Neka bomba je bila baje najdena.
Strašno krvolitje.
Juárez, Mehika, 20. juh — Z mehi-kansko severozapadno železnico iz Madere semkaj dospeli potniki so do-nesli vest o krvavih bojih upornikov v gorski soteski Dolores, jugozapadno od Madere, ki drži v državo Sonora.
Po teh vesteh so bile prestražne čete generala Antonio Rojasa v omenjeni ozki soteski napadene po 1000 glav broječem krdelu Indijancev rodu Yaquis. Po^ strašnem klanju se je upornikom posrečilo uteči v Madero. Ampak njihove izgube so bile velike. Od 500 mož se je povrnilo samo 200, ostale so krvoločni rdečekožci poklali.
Še daleč do sprave.
Dunaj, 18. juh — Up na končno spravo med Nemci in Čehi, ki je kljub protinemškim izgredom (?) pri nedavni sokolski slavnosti v Pragi vnovič kazal prav ugodno, se je spet zmanjšal. Kakor že izza desetletij, so Čehi nastopili tudi topot v enajsti uri z zahtevami, ki jih Nemci, pripravljeni na vsak pameten (?) sporazum, ne morejo dovoliti, ne da bi svojo stvar samo izdali. Čehi zahtevajo med drugim nič manj nego češko enojezikov-nost pri praških državnih oblastvih. Ta prevzetna (!) zahteva je Nemce naravnost osupnila. Ali Čehi od tega končno odstopijo, je po njihovem prejšnjem zadržanju več nego dvomno.
Rudnik uničen.
Berlin, Nemčija, 21. juh — V Jesse-nitzu na Meklenburškem je vsled povodnji popolnoma uničen kalijev rudnik, ki predstavlja vrednost 16,000,000 mark. Voda je prodrla v rudnik iz dve milje oddaljenega jezera. Rudarjj so se rešili še o pravem času.
Združene bolezni.
Izdelovavca je neki prijatelj vprašal za pojasnilo, zakaj se Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino priporoča kot zdravilo v več boleznih, čeprav je mislil, da ima vsaka bolezeri svoje lastno zdravilo. Izdelovavec mu je pojasnil, da lahko najde v vsaki zdravilski knjigi o zdravljenju bolezni, da se Trinerjevo zdravilo rabi v mnogih bolestih, kjer se pojavljajo isti znaki. Zdravnik izkuša očistiti telo, je okrepiti in urediti prebavo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino izvršuje vse to. Iz telesa prežene vse nečistosti in okrepi drob. To olajša zapeko in njene posledice, kakor glavobol, izgubo slasti, omotico, bolečine in ščipanje. Tudi olajša prebavo in tako očisti kri in omili revmatizem in nespečnost. Ojači telo in ublaži razdražljivost in nespečnost. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
JAPONSKI CESAR NA SMRT BOLAN,
Mikado, star blizu 60 let, boluje za vnetjem obisti brez upa na okrevanje.
TURŠKA VLADA V STISKAH.
Nadvojvoda - prestolonaslednik Franc Ferdinand nastopa odločno.
Tokio, Japonija, 25. juh — Mikadu se je bolezen spet shujšala. Jutranje poročilo se glasi; Toplina 98,7; žila 104; dih 32. Zdravniki so prečuli celo noč ob postelji bolnikovi, ker se jim je zdelo stanje cesarjevo zelo neugodno. Slabost utripov se smatra za resno. a ne za kritično.
Dnevno naznanilo, izdano ob 11. uri, je vzbudilo bojazen, in princi so hiteli v palačo. Časopisi so odlašali svoje izdaje, dokler ni prišlo od dvora zagotovilo, da ni hipne nevarnosti. Zdravniki na straži niso izdali izjave glede slabosti utripa, a goje upanje za okrevanje bolnika, ker je toplina skoro pravilna.
Prestolonaslednik je posetil včeraj cesarja, in svidenje je bilo baje genlji-vo. Vendar se je cesar smehljal; bil je zelo slab, a duševno popolnoma bister.
Veliko ljudstva se neprestano nabira pred palačo, in policija nič ne posega vmes, ker je ljudstvo mirno ter Samo izraža svoje sočutje s hudim o-bolenjem cesarjevim.
Japonci in tudi tujci, ki so živeli pod njegovo vlado na Japonskem, so zelo žalostni, kajti mikado je bil zelo priljubljen.
Albanci proti Turkom.
Carigrad, 24. juh — Govorice, ki se raznašajo že dva dni, da so Albanci vzeli mesto Prištino v vilajetu Kosovo, so bile danes uradno potrjene.
Italijani pred Dardanelami.
Carigrad, 19. jul. — Danes dopolu-dne so bili ministri hitro sklicani v palačo na vojno posvetovanje, ki ima skleniti takojšnjo zaprtje Dardanel in ukreniti vse potrebno v tem oziru. To se je zgodilo vsled davi dospele brzojavke, da je osem italijanskih torpe-dovk ponoči o poldveh nenadoma napadlo trdnjavice ob dardanelski morski ožini, da si izsilijo vhod. Vsled čuječnosti na turški strani je bil italijanski načrt o pravem času opažen, topovi so jeli streljati na predrznega napadavca in dve talijanski vojni ladji sta se pogreznili, dočim so bile ostale šestere bolj ali manj resno poškodovane. Streljanje je trajalo tričetrti ure, napad je bil odbit.
Rim, 19. juh — Italijanska vlada baje ničesar ne ve o napadu italijanskih torpedovk na turške utrdbe ob vhodu v Dardanele.
Franc Ferdinand nastopa.
Dunaj, 18. juh — Že pred nekaj časom kot verjeten označeni odstop nadvojvode Friderika, generala pehote, armadnega nadzornika in nadpovelj-nika c. kr. domobranstva, se ima v kratkem izvršiti. Drugi nadvojvode, ki imajo visoka poveljstva v armadi, bodo kmalu sledili.
Javna tajnost je, kdo je vodilni duh tega odbiranja v velikem. Nadvojvo-da-prestolonaslednik Franc Ferdinand je namenjen, brez ozira vse vojaško nesposobne nadvojvode iztrebiti.
Inomost, 6. juh — Nadvojvoda Evgen. ki je kot armadni inšpektor v Tirolah odstopil, zapusti Inomost za vedno. Njegovo dvorsko osobje se razkropi.
Dunaj, 8. juh — Vojaški naredbeni list javlja, da se je nadvojvodi Evgenu “iz zdravstvenih razlogov” podelil enoletni dopust.
Hajdukovič izpuščen iz zapora.
Chisholm, Minn., 23. juh — Po prizadevanju vplivnih meščanov je Joe Hajdukovič izpuščen iz kaznilnice, v Leavenworthu, Kas., kamor je bil obsojen za več let zaradi soudeležbe na ponarejanju denarja.
Hajdukovič je bil postal žrtev premetenih ponarejevavcev denarja, ki sp se seznanili z njim v Chisholmu koj po velikem požaru h 1908. Ponarejali so poldolarje in jih spravili nekaj v promet. Pa zasledilo jih je oblastvo in umaknili so se v Milwaukee. Hajdukovič jim je sledil in je s pomočjo svoje velike družine spravil mnogo ponarejenih poldolarjev v promet. Končno je bil Hajdukovič prijet in obsojen. Ostali so utekli.
Sedanji in bivši župan sta z mnogimi drugimi meščani podpisala prošnjo za osvoboditev Hajdukoviča na častno besedo, češ, da se tako odvzame mestecu skrb za preživljanje njegove velike družine. In prošnja je bila uslišana. Hajdukovič pojde koj na delo v rudnik.
G. KALANU V WAUKEGANU SE JE NAJBRŽ ZMEŠALO.
Iz dopisa, kateri je bil priobčen v 116 št. “Glas Naroda”, ter podpisan od g. Kalana, je razvidno, da omenjeni g. ni pri zdravi pameti in da ga luna trka, ker sicer bi ne bil take budalosti skrpal. G. Kalan pravi:	“Ljudstvo
hoče zidati novo cerkev, ki bo od chi-caškega škofa neodvisna — ne pa od papeža.” G. Kalan! imenujte nam jedno samo tako cerkev na celem svetu, ki bi pripadala neposredno pod jurisdikcijo ali vladanje sv. očeta in bi istočasno odrekla pokorščino dotič-nemu škofu.
Kdor se ne pokori svojemu škofu, je torej odpadnik od sv. katoliške cerkve in kot tak ne more imeti nikake zveze s sv. očetom — papežem.
Tudi g. Kalan je o tem docela prepričan, a ker je bil na ulico vržen, zato slepi in zapeljuje ubogo ljudstvo, da bi mu sledilo v popolni razkol. — G. Kalan se dalje pritožuje, da so ga ameriški slovenski duhovniki pregnali iz waukeganske župnije. Mi temu odločno oporekamo! Zapodila Vas je gospodine oseba, s katero ste v Ameriko pobegnili, ste se rajši odpovedali svoji fari v stari domovini, kakor pa na povelje-ljubljanskega škofa dotično osebo črez prag pognali. Naše u-redništvo ima tozadevno poročilo od ljubljanskega škofa. Ne izgovarjajte se torej, da Vas je politika pregnala v Ameriko. Ne, ampak oseba, na katero se nam zdi ste bolj navezani, kakor pa na svoj poklic. Tako je, in nič drugáce! Ste li mislili, da boste počenjali v Ameriki karkoli Vam drago?! Nad vse najbolj smešno je, da se g. Kalan hvali svoje značajnosti. Nepokorščine do svojih prednikov ne moremo nikdar imenovati značajnost, ampak spačenost srca, prevzetnost in ošabnost. — V svojem dopisu se dalje g. Kalan naslanja na ljubljanskega “Slovenca^ in očividno išče njegove simpatije. To pot ste jo slabo zadeli, ker “Slovenec” Vam gotovo ne bo koval slavospevov za vaše izdajalsko in ostudno delo, ampak se bo groze stresel in rekel: “Ali je mogoče, da je ta smrad zrastel na slovenskih tleh ter zanesel svoje kužne bacile med ameriške Slovence?”
Nikari se ne bahajte s svojim žup-niškim izpitom, ker se že naši šolar-čki radovedno poprašujejo: Ali je g. Kalan res znorel?! Poglejte, tako nesmisel ste napisali v “Glas Naroda”, da se celo otroci z vami norčujejo. — K sklepu Vam pa še rečemo: Ko Vam bo sv. oče-papež dovolil, da si smete ustanoviti župnijo, ki bo sicer odvisna od rimskega papeža, — ne pa tudi od chicaškega škofa, tedaj si pridite g. Kalan po nagrado v uredništvo “Am. Slov.”, kjer vas čaka $1000.00.
Kardinal Gibbons sedaj 78.
Baltimore, Md., 23. juh — Kardinal Gibbons je 78 let star danes. Preživel je dan mirno v letovišču nekega prijatelja v okraju Carroll, kjer je prebil že mnogo svojih rojstnih dni. Kardinal je v izbornem zdravju.
Slovenske novice.
—Pueblo, Colo. Dvorana sv. Jožefa je okusno prenovljena in ima zdaj oder popolnoma opremljen s kulisami, tako da se lahko primerja z vsakim odrom v mestu.
—	Calumet, Mich. Društvo sv. Jožefa, ustanovljeno dne 17. sept. 1882, bo praznovalo v nedeljo 11. avgusta tridesetletnico svojega obstanka. Prvemu slovenskemu podpornemu društvu v Ameriki — še mnogo let!
—	Ely, Minn. Rojak John Pluth, bivši gostilničar, se je moral zagovarjati pred duluthskim okrajnim sodiščem pod obtožbo, da je vabil dekleta iz stare domovine v Ely v nemoralne svrhe. Bil je spoznan krivim sovod-stva v slučaju neke svoje sorodnice, 171etne A. P. iz črnomaljskega okraja. Na vrsto pridejo še četveri slučaji.
Zapadna Slovanska Zveza
je imela svoje tretje glavno zborovanje v Pueblu, Colo., pričenši z dnem 15. julija t! h Na predvečer otvoritve je priredilo dr. “Slovan” v pozdrav delegatom koncert in igro. Glavno zborovanje je vodil gl. predsednik John Pekec, ki je tudi zopet predsednik v novoizvoljenem odboru Z. S. Z. Zapisnikarjem je bil izvoljen g. Mensin-ger, lastnik in urednik tednika “Slov. Narod". Navzočih razven gl. odbora je bilo 30 delegatov.
Zapadna Slovanska Zveza šteje 14 društev. Dohodkov izza dne 7. julija 1910 do 30. junija 1912 je imela $13,-984.24 in izdatkov v istem času $10,-151.45.
Jolietska novica.
—G. Marko Nemanič, 204 Ross St., je odpotoval včeraj (četrtek) s svojim drugim sinom Jožkom v North Dakoto k svojemu bratu Josipu na farmo, kjer ostane na počitnicah več tednov.
Joliet, 111., 24. jul. — Zaželenega dežja smo vendarle dobili. Že nad mesec dni je pritiskala vročina, da je listje, kar venelo in odpadalo, in se sušila vsa trava in zelenjad po vrtih, kjer nimajo vode ali naprav za škropljenje; in prah po cestah je bil že prava nadloga. V soboto zvečer pa so se končno pripodili oblaki z bliskom in gromom, in so blagodejno namočili žejno zemljico. Naslednje dni je še večkrat deževalo.
—	Poročena sta bila danes v slovenski cerkvi gdč. Marija Klepec in g. Josip Mejaški. Ženin je rodom Hrvat in biva v Ameriki že kacih deset let. Nevesta je pa vrla Slovenka in tajnica “Slovenskega Dramatičnega Kluba”. Na našem odru je nastopila zadnjikrat dne 14. aprila t. 1. v igri “Revček Andrejček” kot Ana, hči Jeklenova, in žela obilno pohvalo. Upamo, da ostane dramatični umetnosti zvesta. No-voporočencema iskreno čestitamo in kličemo: Bilo srečno!
—	G. Frank Simonich, uslužben v slovenski veletrgovini The Eagle in stanujoč pod h. št. 611 N. Hickory St., je bil dne 6. t. m. oblagodarjen s čvrsto hčerko. Krst je bil zadnjo nedeljo ter sta botrovala gdčna. Ana Strutzel in g. Math Sorčič.
—	G. John Petrič, družnik salunar-ske tvrdke Petrič & Legan, 209 Indiana St., se je vrnil iz toplic Mount Clemens, Mich., kjer je prebil par tednov in si spet očvrstil zdravje.
—	G. Anton Dovjak je prodal svoj salun pod h. št. 1100 N. Broadway štirim rojakom iz Michigana in živi sedaj pod h. št. 810 N. Bluff St. Dne 1. oktobra pojde na obisk v staro domovino, in z novim letom prevzame salun v svoji lastni hiši na Ruby St.
—	Pevsko in dramatično društvo “Triglav” se je ustanovilo v Jolietu dne 30. junija t. L To novico smo izvedeli šele zadnjo soboto iz — Clevelandske Amerike! Čudno. Ali je novo društvo tako strankarsko, da se boji Am. Slovenca? Potem bo težko zbrati pod njegovim okriljem vse naše pevke in pevce: a baš to bi morali poizkušati gg. ustanovitelji “Triglava”, ki so obenem cerkveni pevci. Pevskega društva nam je res potreba, ker je uprav sramotno, da ga še vedno nima tako velika naselbina, kakor je naša. A kdo naj zbere v tako društvo vse naše pevce in pevke, če ne kak izšolan pevovodja? Torej pevsko društvo nam je predvsem potrebno, v katero bi vsi naši oblagodarjenci s slav-čjimi grli radi in z veseljem pristopali brez ozira na strankarstvo. In dokler ne dobimo takega pevskega društva, se pevska umetnost med nami ne more razviti do koncertne dovršenosti. . . Kar se pa tiče dramatike, imamo itak “Slovenski Dramatični Klub”, ki je bil ustanovljen že dne 31. maja t. 1. Na njegov ustanovni shod so bili vabljeni tudi sedanji “Triglavci”, zakaj niso prišli? Ker — smo v Jolietu! Sicer pa želimo "Triglavu” mnogo sreče.
—	Kdaj priredi Krožek “Ameriška Slavija” obljubljeni “slovanski dan”? Ali bi ne bilo na mestu za dobro stvar malo več agitacije?
—	Elektrikarji “Public Service”-družbe še vedno štrajkajo. Že na sedeminpetdeset mest in mestec se je štrajk razširil.
—	Tovarno “Phoenix Horseshoe Works” so zaprli v ponedeljek v svr-ho raznih poprav, kakor navadno vsako poletje. Tovarna ostane zaprta baje tri tedne ali mesec dni. Nad 300 delavcev je prizadetih.
—	Tovarno Quaker Oats Co., South Railroad St., je v soboto zvečer oškodoval požar za kacih $25,000, a škoda je krita po zavarovalnini.
—	Unijski brivci so napovedali voj-
sko neunijskim brivcem, ki imajo svoje brivnice odprte ob nedeljah dopo-ludne.	1
—	V ponedeljek in včeraj so imeli mladi in stari ljubitelji cirkusa svoje veselje. Prvi dan je baje zadnjikrat nastopil v tem mestu Buffalo Bill s pristnimi Indijanci in cowboyi z divjega zapada, tako da se je oko lahko naslajalo na divjih prizorih. Včeraj pa je cirkus Hagenbeck & Wallace pokazal vso eleganco modernega cirkusa. Dopoldanska parada po mestnih ulicah se ni mogla popolnoma razviti zaradi nevihte.
—	Dr. Wrn. R. McGuffin je bil aretiran v ponedeljek pod obtožbo, da je izvršil neko prepovedano operacijo. Postavljen je bil pod poroštvo $1,500.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bahor Mike, Kurnik Mike, Platiša Marko, Skubar Josip, Krovat Fanny, Osrajnik Julijana in Pavlič Ana.
Barberton, Ohio, 20. jul. — Kakor bi dregnil v brlog divje tulečega leva, tako sem razkačil tukajšnji socialistični "Klub”, ki obstoji iz petih oseb.
V 31. št. A. S. sem samo malo odkril njih hinavske zlobne namene. V 26. št. Glas Svobode je dopisnik nesramno napadel dr. sv. Jožefa št. 110 K.
S. K. J. in tukajšnjega č. g. župnika, a ker je bil dopis v G. S. v 26. št. brez podpisa, sem počakal, da pride dopisnik na dan iz zamazanih plank.
Takoj ko smo prejeli 31. št. A. S., že se je pričela socialistična “miten-ga” v eni socijalistični raztrgani “bajti”.. Poglavitno vprašanje te “mi-tenge” je bilo, kaj hočemo narediti s tajnikom dr. sv. Jožefa št. 110. K. S. K. J., ki je dal dopis v A. S.
Prvi pravi: za 15 let ga dajmo v Columbus; drugi pravi: dvesto dolarjev globe mora plačati, ki tako piše čez barbertonske socijaliste; tretji pa pravi: pretepsti ga dajmo, kjer ga dobimo; a ker so barbertonski socialisti teh treh predlogov najbolj potrebni, zato je četrti socijalist predlagal: v Chicago ga dajmo!
In res, obrnili so se do Martina v Chicago in 29. št. Glas Svobode ima iz naše slovenske naselbine dopis, ki je podpisan: Mr. Janez Balant.
Iz nobenega dimnika se v naši slovenski naselbini tako ne kadi dim, kakor se kadi laž iz ust dopisnika “Glas Svobode”. Mož surovega obnašanja in otročjih besedi trdi, da on odgovarja na moj dopis v A. S. Znano je, da Mr. Janez Balant komaj svoje ime podpiše. Gotovo je, da ste imeli pomoč od uradnikov dr. Triglav in od socijaiističnega kluba.
Kdor čita dopise iz Barbertona v Glas Svobode in glasilu S. N. P. J., takšen rojak gotovo misli, da je mesto Barberton na Portugalskem.
Resnici na ljubo rečem, da v naši slovenski naselbini živi z vso večino zavedno in bogoverno ljudstvo in zato se pa dopisnik G. S. boji, da bi se ne pričelo za cerkev in šolo pobirati. Že več rojakov je to misel omenilo. Ker je pri tukajšnjih narodnih dr. ve-den prepir, je ta stvar tiho ostala, in sedaj Mr. Janez Balant kot dopisnik G. Svobode imenuje tiste rojake, ki mislijo na cerkev, “norci” i. t. d.
Mr. dopisnik Glas. Svobode mi svetuje, da naj čitam kak napredni list in mi odklanja Amerikanskega Slovenca. Mr. Janez Balant, radoveden sem, kje ste se vi tako olike naučili? Ker sva oba doma iz Iga pri Ljubljani, mi je prav dobro znano, da ste od otročjih let pa do 16. leta krave pasli in od 16. do 18. pa ste prišli na nižjo stopnjo, ker ste pasli ovce in kozle. Komaj ste 18. leto spolnili, prišli ste sem v Ameriko, in v takem kratkem času ste 1 se tako podivjali, da tako surovo napadate. Po vseh gostilnah in vseh hišah se krvavo pridušate čez dr. sv.
: Jožefa in tako nesramno obrekujete | K. S. K. Jednoto in č. duhovščino!
V 31. št. A. S. sem v javnosti pove-I dal, da je dopisnik Glas Svobode laž-nik, socijalist in obrekovalec slovenskega naroda. Mr. Balant, ker je bil Vaš prvi dopis v G. Svobode brez podpisa, pa vendar so se te besede uresničile. V G. S. predbacivate, da ni šlo nobeno slovensko dr. k blagoslovlje-nju zastave dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. In ravno Vi, Mr. Janez Balant, ste se pridušali, da imate dvesto dolarjev na razpolago, da boste nasprotovali dr. sv. Jožefa, to je, da bi se nobeno dr. ne udeležilo slavnosti dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. Ali je to narodno?
Mr. Janez Balant, dopisnik Glas Svobode! Do sedaj ni bilo nikoli citati v G. S. od Vas, a sedaj pa ste začeli v G. S. tako surovo napadati vsako katoliško idejo. Seveda, sedaj se le norčujte iz nas ubogih delavcev, kdo pa Vam 3 vogale pri hiši podpira? Ali ne K. S. K. J.? Sedaj pa za plačilo prejema take priimke!
Da ima dr. Triglav S. N. P. J. največje število članov, to je lahko. Ako bi jaz po 5 dolarjev člane kupoval tako kot ste jih že vi, Mr. Balant, potem bi tudi dr. sv. Jožefa štelo več članov, a tega nismo delali in tudi ne bomo, zato smo zadovoljni z manjšim številom članov.
Na nesramen način mi dopisnik G. S. napada in sramoti č. g. župnika Dr. I. M. Kaj pa Vam je ta oseba na poti, saj je vendar v Evropi!-
Mr. Janez Balant, svetujem Vam, da bi najprvo počistili pred svojim pragom in č. duhovščino pa pustite v miru! Pred svojim pragom imate dovolj dela! Ali ne?
Da vsi barbertonski socijalisti ne premorejo, da bi si kupili eno kokoš, tega tudi nisem jaz kriv, ampak je socijalistično grlo, ki ni nikoli whiske sito.
Dopisniku G. S. svetujem, da si naj kupi abecednik ter naj poučuje tukajšnjih pet (5) socijalistov, da ne boste tako divji.	/
Dopisnik G. S. tudi z nesramnimi priimki napada uglednega moža ozir. blagajnika dr. sv. Jožefa F. Brtoncelj-na. Iz dopisa v Glas Svobode je razvidno, kako so barbertonski socijalisti olikani. Druzega jim ni mar, kakor obrekovati č. duhovščino ter oblajati vsakega poštenega človeka. Seveda, revolver, kletvina, nož, to jim je prednost. Sedaj so se pričeli barbertonski socijalisti učiti, kako se mora svojega lastnega brdta sovražiti.
Agitatorjem dr. Triglav svetujem, da v bodoče vsaj nekoliko resnice govorite, kajti danes ima dr. Triglav člane, ki trdijo, da je dr. Triglav na katoliški podlagi in da ima S. N. P. J. duhovnega vodjo. Mr. Janez Balant, zapomnite si, da ko sem te rojake
vprašal, kedo jim je to povedal, so mi odgovorili, da tišti, ki jih je v dr. prisilil. Zglasite se, Balant, pri meni in Vam bom te ljudi s prstom pokazal.
Nekaterim članom dr. Triglav svetujem, da naj že mirujejo ruvati v dr. sv. Jožefa in K. S. K. J., če ne se bom se oglasil.
Mr. B., Vi ki me “priglihujete” z raz nimi priimki, o vi zgubljeni backi! Ali se ne spominjate, ko so člani dr. Triglav enega mladeniča malo menj kot potolkli? To pa zato, ker se je vpisal v dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. Dopisnik G. S. se gotovo spominja, vendar ga pa’vprašam, ali je to narod-no-napredno?
Torej barbertonski socijalisti, tukaj sem vam malo črešenj dal; ko boste te pozobali, vam bom pa druzih nabral !
Konečno pošiljam slovenski pozdrav vsem čitateljem tega katoliškega lista. Tebi, A. S., in nabožnemu listu Ave Maria želim na tisoče novih naročnikov predplačnikov.
Mihael Železnikar, zastopnik Ave Maria in A. S., 147 Center St.
Collinwood, O., 21. jul. — Tukaj je z delom dobro, in slovenski trgovci tudi dobro napredujejo. Farna cerkev Matere Božje Vnebovzetja je prav lepo okrašena pod vodstvom č. g. Smrekarja, tukajšnjega župnika. In farani so vneti in veseli, ter podpirajo svojo cerkev kar je mogoče. Zdaj ti, A. S., želim mnogo naročnikov in kličem: Z Bogom!	Nick Novak.
Danville, 111., 21. jul. — Hello, gospod urednik: — Vroče, pravite, da ste imeli v Jolietu. Tudi pri nas ni bilo drugače; vendar so bile nekatere noči v zadnjem tednu naravnost hladne. Danes zjutraj pa je deževalo, kakor bi iz škafa lilo. Sicer dežja potrebujemo, a posebno se ga ne razveselimo ravno na nedeljo. Kar nas je Slovencev, smo po navadi tudi dobri plavači ali pa imamo vsaj veselje do plavanja. Takih misli je tudi naša slovenska trojica v Danville. Ker je pa Vermillion River precej oddaljena, pokažemo našo, v Savi pridobljeno plavalno umetnost samo ob nedeljah. Pa le prevečkrat nam dež pokaži to veselje.
Zadnjič sem rekel, da če se naša naselbina kaj pomnoži, da vam bom poročal — a glejte ga zlomka! Še zmanjšala se je za dva uda. Kar noč jih je odnesla tja v blaženi La Salle. (Čujte no, gospod urednik, kje pa je Vaš La Sallski “Šimel”, ki je včasi tako rad zahajal v vašo tiskarno?!) Bojim se že, da bom sam ostal v Danville; kajti že tretji Slovenec, ki bi najrajše noč in dan v senci ležal in kakor kura odprta usta držal, hoče iti na jug; pravi namreč, da bo tu zmrznil, če še nekaj časa tu ostane.
Ker sem pa že vse obral, se bom pa še na druge dvonožnike spravil, ki pa nimajo prave človeške narave, dasi-ravno nekateri hlače nosijo. Da ne bo kdo mislil, da so to ponarejene punčike, vam povem, da so to živa bitja. Bil sem dovolj nesrečen pri tej prireji. Eno je prišlo slepo na svet, eno z dvema krogljicama na glavi, da smo mislili, da bo rogato, tretje šepa-sto, četrto menda gluho i. t. d. Da me ne bo kdo mojih prijateljev pomilje-val, moram skoro povedati, da so bili to piščanci.
Zdravi!	John Šebat.
Eveleth, Minn. — Dragi mi A. S.! Sprejmi nekaj vrstic v svoje predale iz naše slovenske naselbine Eveletha. Prvo hočem sporočiti, da smo imeli dne 14. julija lepo slavnost v naši slovenski cerkvi, sv. birmo. Cerkev je bila lepo okrašena z zelenjem in cvetlicami; posebno dično je bil okinčan veliki altar sv. Družine. In kako skrbe za čast božjo tukajšnji Slovenci, so pokazali na dan sv. birme, ko so se" lepo odzvali vabilu našega čast. g. žup nika. Štiri katoliška podporna dru-1 štva, spadajoča k raznim jednotam, so1 prisostovala z godbo na čelu tej redki j slavnosti in s tem pokazala veliko spoštovanje do višjega pastirja škofa in druge duhovščine v čast božjo. Vsa čast jim!
Z dnem 21. julija se prične 40urna pobožnost. O tem sporočim prihodnjič.
Z delom je zdaj dosti bolje kot je bilo pozimi, še vsaj delo lahko dobi, čeravno se mora trdo delati za vsakdanji kruh in slišati marsikatero psovko odstrani delavskih vodij. To je pa vzrok, ker ni še delavstvo organizirano, Kakor hoče rudarska družba delavca mučiti, to ji obvelja. Kdo se ji bo v bran postavil? Delavec pa trpi in delaj, saj pravi pregovor: “Trpljenje je božja mast, a gorje kdor se z njo maže.”
V sedanjem času je citati po časopisih, koliko ljudi umrje in zboli od vročine. Tukaj pa ni tega. Par dni smo imeli nekaj toplih, drugi dnevi so pa bolj hladni; na 19. julija nas je pa že obiskala teta slana.
To naj zadostuje za danes, drugič kaj več. Pozdrav vsem rojakom
Avgust Gregorič, box 710.
neza, da ne bojo ugibali, bogzna kdo je spet to “našrajbal”.
Najprvo začnem o društvih. Tukaj imamo 5 moških in 1 žensko društvo. Seveda, teh 5 moških je pol in pol: smo vsi skupaj, možje in žene, fantje in dekleta.
Peto društvo se imenuje Slov. kat. podp. dr. presv. Srca Jezusovega, in to me najbolj veseli, ker sem mu ustanovitelj. Društvo prav lepo napreduje. Nabavilo si je že pravila, katera je izvrstno tiskal A, Slovenec; priporočam ga vsem slov. društvom, ker napravi res kar obljubi. Tudi imamo novo krasno zastavo in regalije, katero je prav umetniško izdelal naš rojak g. Krže v Chicagi; prav toplo ga Slovencem priporočam, ker “Svoji k svojim”, to je naše geslo. Gori omenjeno društvo bo imelo slavnost blago-slovljenja naše nove zastave dne 28. malega srpana (julija). Povabil sem že vsa slovenska društva in upam, da se vsa udeležijo te izvanredne slavnosti; hvaležni smo jim že vnaprej in kličemo: Na svidenje! Zberemo se pri Slov. dvorani ob 8. uri zj. in odkorakamo z godbo na čelu malo po mestu in nazaj v cerkev k sv. maši. Gospod urednik, prihodnjič Vam več o tem izporočim.
Druga slovenska moška društva tudi dobro obstojijo. Čast jim vsem! Imamo še veliko Slovencev in Slovenk, ki ne pripadajo nobenemu naših društev. Lepo bi bilo, da bi prišli v katerokoli slovensko društvo, ker “Svoji k svojim”, to je naše geslo. Dokler je človek zdrav, si misli: “saj imam časa še za v društvo.” Ni tako. Pridite čim preje vam je mogoče, ker človek ne ve, kaj ga čaka. Držimo se amerikanskega pregovora, ki pravi: “I slept and dreamt that life was beauty, I awoke and found that life was duty.” Torej človek ne ve, kaj ga čaka.
Kar se tiče duševnega življenja, še tudi lepo napredujemo. Slovenska cerkvena občina namerava zgraditi novo slov. šolo poleg župnišča, katera bi stala okoli $4,500.00. Seveda imamo vsakovrstne zapreke, kakor vsi drugi Slovenci. Eni bi radi, da se šola u-metno dela, drugi spet bolj prosto, bi manj “koštalo”. Moja misel je pa to, da se dela umetna šola, katera bi odgovarjala šolskim predpisom. Ampak težko bo šlo. Derem si moj majhni ud mojega telesa ali jeziček, zato pa pravijo: “samo JBizal bo komandiral, on si bo jezik razdrl.” Hm, zato mi ga je ljubi Bog dal; na svet mi je pustil priti in dolgi jeziček mi je dal, hvala Bogu. Ker me ljudje ne hvalijo, moram se sam.
Prosim Vas, gospod urednik, oprostite mi, ker Vas toliko motim. Za-pozabil sem se in bi skoraj ne znal nehati. Skoraj bi pozabil kot tajnika dolžnost.
Dr. sv. Petra in Pavla štev. 38 K. S. K. J. je obhajalo ISletnico meseca rožnika, pri kateri smo se prav izvrstno zabavali na našem župnijskem vrtu. Jedli smo tisto zmrznjeno smetano, pili sodo. Na večer smo imeli lepo igro, če se ne motim, se ji pravi “italija” (Thalia?). Igralci so izvrstno delali. Naši vrli slavčki in družice so nam pa zapeli krasne slov. pesmi, tako da smo skoraj mislili, da smo v starem kraju. Zahvaljujem se jim v imenu društva! "Bratje, v kolo se vstopimo in podajmo si roke; majki Slavi obljubimo, brate zmeraj zvati se.”
Pozdravljam Vas, gosp. urednik!
J.	Bizal, preds. cerkvene občine.
Kansas City, Kans., 16. jul. — Slavno uredništvo A. Slovenca! Preteklo je že precej časa, odkar sem se oglasil v vašem cenjenem listu. Navadno sem bil vaš prijatelj z dopisi. Radoveden sem, bo li ta dopis smuknil čez vaš stroj ali pa v koš; upanje imam, da se bo koša ognil. Veliko imam sporočati od nas tukajšnjih Slovencev. Seveda, ker pravijo, da imam dober jeziček in me tukaj vsi poznajo, ne smete me podpisati drugače kakor Ja-
La Salle, 111., 20. jul. — Cenjeno u-redništvo! Misel, katera se je sprožila med tukajšnjimi Slovenci za ustanovitev Slovenskega Doma, je našla živahen odmev v vsej naselbini. Saj pa tudi ni čuda, saj Slovenec in Slovenka, kateri se zaveda, da ga je rodila slovenska mati, bode z veseljem pozdravljal to misel, in deloval na to, da se ta ideja čimprej uresniči. Veliko število rojakov se je zadnjo sejo vpisalo kot delničarji; tisti pa, kateri še niste vpisani, ste najuljudneje vabljeni, da se skupne seje, ki se bo vršila v nedeljo 28. julija ob 1. uri popoldan v Mr. Mat. Kompovi dvorani, udeležiti blagovolite. Zatorej Slovenci in Slovenke, naj ne bo ta dan nobene zapreke, nobenega izgovora! Vsi, ki slovensko mislimo, pridimo na to sejo, kajti tukaj se bode vsak lahko prepričal, kako prepotreben je za nas slovenski dom, kateri bode pričal, da smo mi Slovenci narod, ki zna samostojno misliti in zna sam sebi pomagati. Še enkrat, Slovenci in Slovenke, ta dan vsi na plan! Pokažimo, da se zanimamo za našo stvar, in uspeh ne bo izostal. Seja se bo vršila celo popoldne, da bo ja vsak lahko zraven prišel. Vse informacije ter pojasnila so drage volje na razpolago. Pričakujoč obilne udeležbe s strani slovenskega občinstva, bilježi z narodnim pozdravom Za pripravljalni odbor:
Frank Misjak.
Mt. Olive, 111. — Cenjeno uredništvo! Tudi iz tega kraja ni dolgo časa nobenega glasu, odkar je M. Gai-schek odložil svojo pero. Ali se mora misliti, da je ž njim zaspala cela naselbina (akoravno mala)? Ne in nikakor ne! Akoravno posebnega napredka ni med nami, ker smo slabi po številu. Da ne pridem nič kaj v javnost, je vzrok v tem: papir črniti, je lahko; ali brez uredniške pile pisati, to je težko.
Kar se delavskih razmer tiče, so zelo enake drugim naselbinam, tako da se ne moremo hvaliti, da smo kaj na boljšem, kot kje drugod.
Na društvenem polju smo bolj sred-
nji; edino dr. sv. Barbare št. 97. še dobro uspeva. Na zadnji redni mesečni seji 7. t. m. se je sklenilo, da si o-mislimo novo zastavo; s tem je zopet en korak do napredka.
Tudi na duševnem polju smo dobro preskrbljeni, akoravno moramo pripadati k nemški kat. cerkvi, ali k novi slovaški; prva je last Nemcev, nekaj Slovanov in le par Angležev, nameščena sedaj z angleškim duhovnom. In ravno to je dalo povod, da je prišlo do nasprotstva med Slovaki, Hrvati, Nemci in Angleži. Slovaki so se čutili užaljene, ker večino oni tvorijo in ko bi bili še Hrvatje na njih strani, pa bi bili gotovo dobili duhovnika, da bi bil vešč več jezikov. To je dober dokaz: sloga jači, nesloga tlači. Opomnim, da, Slovani tvorimo dve tretjini, Nemci z Angleži komaj eno, torej čudna enakopravnost. Ravno to na-sprotstvo je privedlo Slovake, da so si postavili lep hram božji, kateri je večji in lepši od prvega. Službo božjo imajo že v novi cerkvi in prav vrlega duhovna iz njih srede. Od njih naj se bi tudi mi učili.
Še nekaj malega, ako mi bode uredniški koš milostljiv, v premislek in dober tek trmoglavnežem. Od dr. sv. Barbare št. 97 sta bila 14. junija dva člana eden izločen, drugi suspendan; prvi zaradi prešeštva, drugi pa, ker ga je v društvo priporočil, seveda vedo-ma. Podkuril pa je ogenj in se zavzel zanje br. Luka D., hodil od hiše do hiše, od salona do salona in lovil podpise za izvanredno sejo in tudi dosegel jo je v svoj poraz, ker skazalo se je, da je podpise nepravilno nalovil, oziroma z lažjo jih pridobil. In društvo ga je obsodilo v povrnitev stroškov od hale $1.25. Kam spada tak član po pravilih? Naj vsak sam sodi. S sobratskim pozdravom
And. Maren, box 437.
Sheboygan, Wis., 22. jul. — V nedeljo 14. t. m. zvečer je bilo zopet veselje v cerkveni dvorani. Predstavljali so naši igravci sledeče igre: 1. "Rudeči nosovi”, 2. “Zdaj gre sem zdaj pa tje”, 3. "Kmet in avtomat”. Posebno pohvalo je žel po stari navadi Jakob Prestov, ki je nastopil v v^eh treh igrah. Florjan Virant je svojo ulogo t. j. Jurček dobro izpeljal, posebno smešno je bilo, ko je Racmanovemu fantku hlače flikal. On je ena izmed boljših moči na našem odru, kar je pokazal tudi pri pesmi “Popotnik”. Ignac June je bil vsega spoštovanja vreden zdravnik vsled svoje dolge brade, ali nekoliko več živahnosti bi bilo potreba. Proti koncu prve igre v ulogi mesarja Hren-a je premalo na-glašal, da dobi krojač njegovo Liziko v kazen za ženo. Zdelo se nam je, da bi on najraje kako Liziko za-se pridržal, če bi se le kje dobila. Joe Malnerič je od zadnjič precej napredoval v svojem nastopu, ali v ulogi dveh študentov se je s svojim tovarišem Joe vred pokazal premalo zvitega Joe P. je kot nov igravec v ulogi Zaletel prav pošteno udrihal s koraba-čem, ali tu in tam ni dovolj povdarjal, kakor da bi se bal, da bi mu zmanjkalo besed. Racmanov fant je imel svojega- psička dobro pod komando in zacviliti tudi zna, če ga Jurček ali kdo drugi zbode. Poleg teh je bil še eden igravec, katerega ime mi ni znano, ali če bo on v večjih ulogah tako nastopal kakor je sedaj v manjših, potem ga bomo kmalu spoznali vsi. Veliko smeha je povzročil Fr. Modic z ženi-tovanjskim pismom. Med odmori je J. Kovačič igral na piano v splošno zadovoljnost. Petje naj bi bilo bolj živahno, posebno pesem “Hej Slovenci” zahteva večjega navdušenja, da doseže pravi učinek.	Kritik.
Sheboygan, Wis., 21. jul. — Prihodnjo nedeljo je cerkveni piknik v Wald-schloeschen Parku. Slov. godba Orel se bo, kakor ob drugih prilikah tako tudi sedaj izkazala, da se ne ustraši nobene lokalne godbe. Vsi Slovenci in Hrvati se uljudno vabijo k obilni udeležbi.	J. C.
NAZNANILO SLAVNIM NAROČNIKOM AMER. SLOVENCA.
Kakor je starejšim in najzvestejšim naročnikom našega lista še dobro znano, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani od prvega septembra t. 1. zopet naročnino povišati na $2.00. Zanašamo se, da so naši naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo:
1.	Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst.
2.	Naš list je delavski list, zato brani delavca, plačujemo pa tudi sami svojim delavcem v tiskarni unijsko plačo, katera se je tekom zadnjih petih let, kakor je slehernemu znano, tudi znatno povišala.
3.	Ker so se živila podražila in privoščimo vsacemu, kar mu gre po zaslugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu že z novim letom drage volje povišali plačo.
4.	Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš namen delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno pa moramo pribiti, da ima naš “lino-type” tako goste črke, da je vsled tega v našem listu več berila na eni strani, kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dveh straneh.
Kdor bo imel list plačan za delj časa po 1. sept.- 1912, akotudi za več let, bo list prejemal brez doplačila, dokler mu stara naročnina ne poide. Oni pa,
ki bodo list naročili po 1. sept 1912, bodo plačali $2.00 na leto, zato je svetovati onim, ki se žele poslužiti te pri-like, da zdaj plačajo list vnaprej za delj časa.
Ker smo pa bili iz gmotnih razlogov primorani zvišati naročnino, bomo skušali tudi v prihodnje, da bo list v vsakem oziru napredoval in svoje naročnike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse novice amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi nadalje trudili braniti najdražjo našo svetinjo sv. vero in ponujati zlasti onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne dušne hrane in tudi zabavni del našega lista bo vedno tak, da bodo bravci z njim zadovoljni. Prosimo spoštovane svoje naročnike, ostanite nam torej tudi v prihodnje zvesti.
Uredništvo in upravništvo Am. Sl.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljia californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
J0S. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, IU ,
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Miel Stel Die Hm
Professional Cleaners and Dyers STR AK A & C O.
Office and Works, 642-644 Casa Oba telefona 488
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Severov Antiseptični Toaletni Prašek
(Severa’s Antiseptic Toilet Powder)
je potrebščina v vročem vremenu ko se potite ali po ko-pelji. Prepreča in olajša
prišče, razpoke, solnčno ogore-lost, teši razdraženo kožo in jo naredi žametasto in volno.
Je prijeten po britju — neob-hodno potreben za dete.
Cena 25 centov.
Zjutraj
ali kadar obujete čevlje in nogovice, natrosite vanje
Severov Prašek za noge
(Severa’s Foot Powder)
Vsrka vlago, prepreča znojenje in odpravi zoprni vz-duh, jih napravi udobne in odpravi srbečico.
Cena 25 centov.
Bol v Hrbtu
znači kako obistno nepriliko. Ker jih ne morete nadomestiti, bi jih morali vzdrževati zdrave in močne. Nobeno drugo zdravilo ne naredi to tako uspešno, kakor
Severovo zdravilo za obisti in jetra
(Severa’s Kidney and '	Liver Remedy)
Cena 50c in $1.00.
Prodajajo se v vseh lekarnah. Zagotovite se, da zavitek nosi nadpis
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
L_.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. julija 39 Slovencev, 10 Hrvatov in 14 Macedoncev; dne 6. jul. 14 Hrvatov in 25 Macedoncev; dne 7. jul. 80 Slovencev in 10 Hrvatov. Iz Amerike se je vrnilo dne 2. julija 12 Hrvatov in dne
7.	jul. pa 45 Slovencev in Hrvatov.
—	Slovensko-hrvaški dijaški sestanek. V Ljubljani se bo vršil v dneh L, 2., 3. in 4. avgusta sestanek slovenskih in hrvaških katoliških dijakov. Hrvaških akademikov, bogoslovcev in srednješolcev pride v Ljubljano baje nad 400.
—	Dramatično društvo ljubljansko je imelo dne 5. jul. svoj letni občni zbor. Po daljši debati se je soglasno odobril predlog odbora, da se tudi v sezoni 1. 1812-1813. prirejajo predstave v deželnem gledališču. Intendanca se je poverila sporazumno z deželnim odborom in ljubljansko mestno občino profesorju Kobalu. — G. režišer Nučič, zraven Verovška najboljša slovenska dramska moč, se je poslovil od Ljubljane, da izpolni mesto umrlega Fijana v Zagrebu.
—	“Glasbena Matica” v Ljubljani je imela dne 8. julija svoj občni zbor. V zadnjem letu je imela 14 učiteljev in 650 učencev ozir. po osobnem številu 461. Dohodkov je bilo 41,782 K 18 v, izdatkov 43,839 K 18 v. Čisto društveno premoženje znaša 75,120 K 59 v. Na predlog podpredsednika dr. Mohoriča je bil imenovan p. Hugon Sattner za častnega člana “Glasbene Matice”.
—	Povišanje glavnice Kranjske industrijske družbe. Na izrednem občnem zboru Kranjske industrijske družbe dhe 28. junija so sklenili povišati akcijsko glavnico za 4,000,000 K. Ak-cijonarji imajo pravico do vseh novih akcij.
—	Novica iz Belekrajine. Ogenj. Dne 22. jun. dop. je nastal ogenj v Suhoru, župri. Banjaloka, pri hišarju Filipu Putrih vsled neprevidnosti. Zgorela je hiša in nekaj oprave. — Tatovi. V noči od 3. in 4. julija je bilo vlomljeno v kapelico Matere božje na Križu. Vdrli so vrata in odnesli nekaj drobiža. Isto noč so poskusili vlomilci srečo pri A. Žagarju, pri Mat. Kajfežu in pri Jož. Butina, pa niso mnogo dobili.
—	Zanimivo! Belokranjsko železnico pomagajo graditi ciganke. Lončarič jim plačuje na dan po 2 K 30 vin., ciganom pa po tri krone in še več. Ljubljanski mestni delavci so baje sla-beje plačevanj.
—	Potres. Mokronog, dne 3. julija Danes zvečer ob 8. uri 25 minut smo tukaj zopet čutili močan potresni sunek.
—	Nevihta v Črnem grabnu. Dne
4.	julija okrog poldne nas je nenadoma obiskala huda nevihta. Lilo je kakor iz škafa, vmes pa padala debela toča kakih deset minut, ki je naredila veliko škode po sadežih. Pozna se od Krašnje do Trojan.
—	Zlate poroke. Župnija Šmihel pri Žužemberku je letos doživela redko srečo štirih zlatih porok. Dne 30. junija sta obhajala to slovesnost 721etni posestnik Jožef Kardelj s svojo ženo Ano Erbida in 761etni Franc Erbida, brat Kardeljeve soproge, z ženo Marijo Terlep v sredi mnogobrojnih sinov, vnukov, sorodnikov in svaštva od blizu in daleč. G. Kardelja sin Jožef je celo iz daljne Amerike prihitel k starišem, katerih že ni videl 25 let. Dveh drugih parov zlata poroka bo v kratkem.
—	Konkurz je napovedala tvrdka “Franc Souvan sin” v Ljubljani na Mestnem trgu št. 22.
—	Za ravnatelja tobačne tovarne v Ljubljani je imenovan podravnatelj tobačne tovarne v Ljubljani g. Jožef Pros, za podravnatelja tajnik Jožef Kund in za tajnika adjunkt Mat. Kovalevsky.
—	Župan Karol Lenče na Laverci je dogospodaril. Ponarejenih menic je oddal za 34,000 K.
—	Baron Schwegel odložil mandat. Dunaj, 10. julija: Baron Schwegel je radi visoke starosti in oslabelega zdravja odložil mandat kranjskega veleposestva v kranjskem deželnem zboru. Klub ustavovernih veleposestnikov v kranjskem deželnem zboru je na njegovo mesto izvolil za predsednika kluba grofa Barbota, za namestnika grofa Margherija.
—	Minister za javna dela na Bledu. Avstrijski minister za javna dela Trnka bo svoje letošnje počitnice preživel na Bledu.
—	Ribnikar oproščen. Ljubljansko deželno sodišče je dne 4., 5. in 6. julija razpravljalo o kazenski zadevi proti Adolfu Ribnikarju, ljubljanskemu tržnemu nadzorniku, ki je bil obtožen hudodelstva javne nasilnosti, češ, da je povodom septembrskih pouličnih demonstracij proti Nemcem 1. 1908. hujskal ljudstvo. Ovadbo je bil podal deželni odbor ozir. dr. Lampe
in dr. Pegan. Med sodno razpravo je bilo zaslišanih vsepolno prič; G. Ribnikar je bil oproščen.
Smrtna kosa. Na Spodnji Lipnici pri Kamni Gorici je umrl trgovec in dolgoletni cerkveni ključar g. Lovro Mulej. — V Ljubljani je umrl g. Fran Čuden, znani trgovec, posestnik in urar, star 50 let. — V Ljubljani je umrla zasebnica Frančiška Tomazin. — V Jaršah je umrl posestnik Anton Škerjanc, p. d. Kanc. — V Sp. Šiški je umrl vpokojeni orožniški stražmoj-ster Ignacij Fabjančič. — V Metliki je umrl bivši župan g. Fran Guštin st. —V deželni bolnici je umrl g. Janko Lavrič iz Viča. — Na Uncu je umrla gdčna. Josipina Tomšič.
—	Obesil se je na Jesenicah železniški delavec Janez Damar, star 48 let, doma z Brezovice pri Kamniku.
—	Škrlatinka razsaja okrog Novega mesta. V Hrušici pri Prečini je umrlo že več otrok. V Kandiji sta umrla peku Vovku hčerka in sin. V Št. Petru in Novem mestu razsaja tudi oslovski kašelj.
—	Nesreča. Dne 4. t. m. sta kopala 181etna Franc Škedelj in Janez Medle iz Gabrja za mrtvašnico, katero zida občina blizu pokopališča v Gabrju, pesek. Podkopala sta precej daleč v pesek. Ko je tako Franc Škedelj še naprej kopal, se je gornja plast odtrgala innnu padla na glavo ter mu isto zdrobila. Počila mu je lobanja na več krajih in odtrgalo mu je levo uho. Medle je pravočasno odskočil in ni zadobil poškodb. Škedelj pa je vsled izkrvavitve čez eno uro umrl.
—	Zopet žrtev alkohola. Dne 5. julija popoldne je šel posestnik, po domače Leve z Tomačevega na Barje z šestletnim sinom seno kosit. Seboj je imel tudi žganje za prihodnji dan, katero je pa že zvečer popil. Ker je bil žejen, je šel k potoku vode pit. Zjutraj, ko je šla stara ženica mimo ter videla otroka samega sedeti ter mirno igrati, ga vpraša, če je morda sam, na kar pravi otrok, da je tudi ata in da spi. Otrok ji je šel kazat, kjer oče spi. Ženica je opazila, da je Leve na obrazu ležal v vodi mrtev.
—	V deželno bolnišnico so dne 1. julija prepeljali 681etno gospod Marijo Kondovo iz Semiča, katero je zadel pri. razstrelbi skalovja nek kamen ter jo smrtnonevarno poškodoval.
-— Novice iz škofje Loke. V nedeljo 7. julija je padla s češnje v Hribih Jakopčeva žena in si nalomila hrbte-načo. V ponedeljek 8. jul. je ustrelil na daljavo, pet korakov na Kozjeku France Bernik 261etnega Janeza Kržišnik od Sv. Ožbalta; strel mu je šel skozi zapest in mu predrl nogo v stegnu; težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Kržišnik je bil vinjen, kamenjal je Kozjekovega lovskega psa, izruval je neko smreko in sploh izival, to je popadlo domačega sina, da je storil ta nepremišljen korak.
—	Drago je plačal črešnje. 161etne-mu Rudolfu Mesarju iz Dobrove pri Radečah pri Zidanem mostu se je zahotelo po črešnjah. Deček je splezal na črešnjo in zobal črešnje. Zadovoljno se je zibal na vejah, kar se veja odtrga in deček je padel 12 metrov globoko. Zlomil si je nogo in obe roki.
—	Izpred sodišča. V noči od pustne nedelje na ponedeljek t. 1. je v Bod-lajevi gostilni na Brezjah popivalo več fantov, med njimi brata Jožef in Janez Pernuš, posestnikova sina iz Leš, ter posestnik Jožef Pretner iz Brezij. Ker je ta zabavljal in izzival, je bil z nožem smrtnonevarno ranjen. Jože Pernuš je dobil za kazen 15 mesecev, brat Janez pa 13 mesecev težke ječe. — Franc Ravnihar, 161etni ključavničarski vajenec iz Stare Loke, že predkaznovan, je bil radi tatvine obsojen na deset mesecev težke ječe.
—	Dezerterjeva usoda. Dne 5. oktobra 1910 je od 17. pešpolka iz Celovca pobegnil leta 1887. v Solnogradu rojeni ter na Dobrovo pri Ljubljani pristojni titulami računski narednik Viktor Mravlje in poneveril nekaj vojaškega denarja. V Celovcu se je o-blekel v civilno obleko ter jo popihal v Italijo. Najprvo je bil v Vidmu, nato pa je šel v Genovo, od koder se je odpeljal na Holandsko. Ker je bil že preje matroz, je vstopil v Roterdamu na nek parnik v službo. Pri tem je prišel v vse večje luke Severne Amerike, Avstralije, Angleške itd. Pred enim letom je vstopil v službo na norveški parnik “Ingstadt”. Na tem je bil težko telesno poškodovan in bil v Londonu oddan v bolnišnico, kjer je bil 12 tednov. Med tem časom je po avstroogrskem generalnem konzulatu tekla s plovno družbo tožba za povrnitev stroškov, ki je slednjič zanj izte-Nfa dobro in mu je družba kot pokvarjenca morala izplačati 600 kron. Poleg tega pa so avstroogrski državljani nabrali zanj 35 funtov šterlingov, katere je dobil pri avstroogrskem konzulatu v Londonu. Tudi člani parnika “Ingstadt” so zanj nabrali pet funtov. Tjidi neka nemška dama mu je dala za vrnitev v domovino 50 mark. Ko Je zapustil bolnišnico, se je odpeljal s parnikom v Trst, od tu pa v svojo domovino, občino Dobrovo. Koncem minolega meseca mu je poslalo trgov-
sko ministrstvo 1294 K 6 vin., ki jih je dobilo zanj kot darilo in odškodnino za poškodbo. Nato je vzel pri županstvu na Dobrovi delavsko knjižico, ter odšel v Ljubljano, kjer se je seznanil z nekima ženskama. Dne 6. julija jih je šel iskat v Moste ter se z njima odpeljal v Dravlje. Pozno zvečer so se odpeljali z izvoščekom nazaj in se u-stavili v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer so se ženske vpisale za sestri Frančiško in Marijo Cerar, Mravlje pa za mornarja Viktorja Pesorta iz Ljubljane in baš ta slučaj je hotel, da ga je zadela usoda. Ko je policija drugi dan vse tri aretovala, se je zadeva popolnoma razvozljala in dognalo se je, da je prva ženska Frančiška Jerovškova iz Peč pri Kamniku, ki ima tudi za mesto prepovedan povratek, druga pa slaboglasna Marija Krevsova. Pri Mravljetu, ki je vse priznal, so našli še 1097 K 38 vin. denarja ter ga izročili garnizijskemu, ženski pa okrajnemu sodišču.
—	Rop. Že večkrat kaznovani železniški delavec Maks Erhardt iz Muehlthala pri Ljubnem se je kot 27-
letni mladenič seznanil z 471etno delavko Nežo Jakše, katera je stanovala pri 801etni starki Neži Jurman v Gabru pri Metliki ter jo večkrat obiskal. Nedavno si je izposodil od starke 1 krono. Starka je pri tej priliki odprla mošnjiček, v katerem je imela še drugi denar. ■ Za krono se je zahvalil ter odšel z Nežo Jakše, katera je šla po dnini. Na potu jo je vprašal, kdaj se vrne, in ko mu je pripovedovala, da bolj pozno, ker je daleč, se je poslovil in odšel s pripombo, da gre na delo. Delat pa to dopoldne ni šel, temveč je v baraki izposojeno krono zapil. Okrog 4. ure pa se je zopet vrnil na Gaber. Starka je ravno plela v vrtu pred hišo. Šla sta v hišo, kjer ga je pogostila z vinom in kruhom. Potem jo je napadel z motiko in smrtnonevarno ranil in oropal za 65 K. Popival je nato celo noč in plačeval za sodelavce.
—	Domačijo je hotel zažgati. Dne 24. m. m. je prišel v Domžalah 32 let stari posestnikov sin Janez Koprivnik po prečuti noči domov ter je hotel zažgati v bližini stoječi voz slame. To je preprečil neki delavec. Nato je Koprivnik šel v shrambo slame, ki je poleg domače hiše ter je ondi slamo zažgal. K sreči so domačini ogenj pravočasno opazili in pogasili ter tako preprečili veliko nesrečo. Koprivnik je šel nato v gostilno, kjer se je jezil, da se mu ni posrečilo zažgati domačije. Koprivnik je storil svoje dejanje v jezi, ker mu oče ni hotel izročiti domačije. Požigalca so aretirali in oddali sodišču v Kamniku.
—	Avtomobilna nesreča pod Gorjanci. Gosp. župnik Češenj iz Podgrada sreča ob 10. uri dopoldne Lončaričev avtomobil v “Novi gori” ob tistih kratkih ovinkih. Dasi se avto kakih lOkorakov poprej precej ustavi, vendar se župnikov konj splaši, vrže župnika raz voz, kočija se pa ob cestni strmini zelo poškoduje. Gg- so župnika nekaj ranjenega peljali do Zajčeve gostilne in ga primerno zdravili.
—	Slomšekove slavnosti. Mariborska “Straža” piše: Na delo za proslavo Antona Slomšeka! Dan SOletnice smrti Antona Martina Slomšeka se bliža. Povsod proslavimo velikega verskega in narodnega buditelja Slovencev, povsod naj se vrši njegova proslava v znamenju naše narodne obrambe, katere početnik je bil Anton Martin Slomšek. Kaj pomeni Slomšek za Slovence, ve vsak zaveden Slovenec. Bil je slovenski apostol, narodni učitelj, buditelj in voditelj, mož, ki ga je poslala nam Slovencem božja previdnost. Po Zveličarjevem vzgledu je hodil skozi ljudstvo, deleč mu dobrote. Niso bile to “drobtinice”, kakor jih je ta skromni mož sam imenoval, bili so veledari za naš narod, za katere mu mora biti ves narod hvaležen. Slovenska Straža je razposlala poziv po slovenski zemlji k dostojni proslavi Slomšekove 501etnice. (Poziv prinašajo vsi starokrajski katoliški listi.)
—	Prepovedan shod. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je prepovedalo mla deniški shod pri Sv. Tomažu, češ, ker se je bati, da se dela nemir in razširi po osebah, 'ki bi se udeležile shoda, dušljivi kašelj, ki je sedaj v ptujski okolici. Haha! Res je, da je zavladal pri glavarstvu v Ptuju, odkar je neki Netoliczka uradni vodja, popolnoma nemški duh, in se ptujski Nemci boje vsakega slovenskega nastopa in napredka.
—	Število prebivavcev na Štajerskem. Osrednji urad za ljudsko štetje na Dunaju je dovršil seznam ljudskega štetja. Po tem seznamu šteje Štajersko 1,441,604 prebivavce, od katerih pride na Spodnji Štajer 475,205. Mesto Celje šteje 6993, Maribor 27,974 in Ptuj 4634.
—	Nevihte in neurja. “Straža” z dne 5. jul. poroča: Od vseh strani prihajajo poročila o silnih nalivih, toči in viharju. Odkar ljudje pomnijo, ni bilo še take toče v Framu in okrog Pra-garskega pri Slovenski Bistrici kakor dne 2. julija, ko je v teh lepih in rodovitnih krajih vse uničila — grozdje, sadje, zelenjavo in žito. Najbolj prizadeti so kraji Fram, Cirkovce, Račje, Črešnjevec in dr.
—	Smrtna kosa. V Rogoznici pri Ptuju je umrl gostilničar Bračič. — V Celju je umrl mestni mitničar Maks
Benesch, zagrizen nasprotnik Sloven-( 'n verski odpadnik. — V Pilštanju je umrl za kapjo 421etni posestnik Jurij Kunej-Počivalski. — V Poljčanah je umrla gostilničarka Frančiška Gajšek. — Na Kamenščaku pri Ljutomeru je umrla ga. Terezija Prelog, bivša gostilničarka v Noršincih, 75 let stara. — Pri Mali Nedelji je umrl Miha Kolarič, oče tamošnjega župnika in brat č. g. Jožefa Kolarič, župnika na Paki. —V Slovenski Bistrici je umrl posestnik Julij Ploj, star 48 let.
—	Dr. Karel Štrekelj umrl. Dne 7. julija malo pred polnočjo je umrl v Gradcu vseučiliščni profesor dr. Karel Štrekelj. Pokojni profesor se je rodil na Gorjanskem na Krasu leta 1859 in bil imenovan leta 1896 izvanrednim profesorjem slavistike na graškem vseučilišču. Pokojnik je bil največji sodobni slovenski filolog, ki je spisal ne-broj učenih razprav zlasti v slovenskem jeziku. Največjo zaslugo si je pridobil za slovensko književnost s svojo kritično izdajo slovenskih narodnih pesmi, ki jih je dala na svetlo Slovenska Matica. Zadnje čase se je pečal z gradivom za izdajo zgodovine razvoja slovenske slovnice in jezika. Bil je odločen Slovenec in vrl narodnjak.
—	Strela naj me ubije! Dne 30. junija popoldne so v Pristovšekovi gostilni na Spodnji Hudinji pri Celju fantje kegljali in se razposajeno vedli. Nastala je huda ura in začelo je treskati. Mladi Braeu, sin Majdičevega knjigovodje, je strašno zaklel in pristavil: “Strela naj me ubije, če ne zadenem nobenega keglja!” Vrgel je krogljo in napravil planko. Fantje se zakrohotajo. Pri tej priči je udarila strela in ubila Braeua. Mrtveca so spravili v mrtvašnico. Fantje so pa na kegljišču naprej noreli.
Gorici veliko tovarno usnja, gostilno in trgovino z jestvinami. Aretacija je vzbudila veliko senzacijo, ker so bili bratje Faganeli zelo znani in ugledni.
—	Opuščena tovarna torpedov na Reki. Tovarna torpedov na Reki, Wit-head, je sklenila, da opusti izdelovanje podmorskih čolnov. Okoli 30 uradnikov je dobilo odpoved, mnogo delavcev pa je izgubilo službo.
—	Smrtna kosa. Na Opčinah je u-mrl veletržec z oljem Emil Weiss, star 45 let. — V Gorici je umrl deželnosod-ni svetnik v p. g. Karel Figel, doma iz Pevme.
HRVATSKO.
—	Strašno neurje na Koroškem. Dne 4. jul. je zadela velik del Koroške huda nesreča; po občinah Kotmara-vas, .Žihpolje, Podgora, Borovlje, Gli-nje, Št. Marjeta v Rožni dolini in še več drugih krajih je vihralo strašno neurje s točo in pokončalo vse kmetove nade.
—	Ciril-Metodova slavnost v Celovcu, katero je priredilo slovensko del. društvo, se je prav dobro obnesla.
—	V pijanosti je padel v potok v Podkloštru 50 let stari delavec Sebastijan .Miškot in utonil.
—	Samoumor bivšega celovškega stražnika. Krogljo si je v Celovcu pognal v glavo bivši celovški stražnik Marka Jereb. Ranil se je smrtnonevarno.
—	Vojaška godba in Suedmarka. “Straža” piše: “V Spodnjem Dravogradu je imela Suedmarkina podružnice dne 7. julija veselico s sodelovanjem vojaške godbe 17. pešpolka. Vojaška oblast v Celovcu je Slovencem zadnja leta vedno in povsod nagajala, tudi z godbo pri prav nedolžnih slovenskih veselicah. Suedmarki, ki uganja zoper Slovence najgrše vrste ver-sko-narodno hujskanje, pa je vedno na razpolago. Ali se vojaška oblast zaveda, kaj da dela in kakšno stališče da je s tem zavzela nasproti patrijotičnim Slovencem, kojih program je izražen v besedah: Vse za vero, dom, cesarja! Pri Suedmarkinih veselicah pa pojejo "Die Wacht am Rhein” in “Bismarcklied”. Ce je vojaška oblast v Celovcu Suedmarki tako naklonjena, potem se seveda ni čuditi, da so se zadnjič pri Sonnwendfeier celovških podružnic Suedmarke na Križni gori udeleževali tudi aktivni častniki 17. pešpolka, prodajali korijandoli in nosili franfurtar-ske trakove. Smo pač v Avstriji, kjer se patrijotizem plačuje z brcami.”
—	Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v Trstu v sredi ali drugi polovici septembra. Družbi-na bilanca za leto 1911. izkazuje brez volil 179,973 K 85 vin. dohodkov, do-čim je bilo leta 1910. še 225,865 K 39 vin. dohodkov.
—	Goriško slovensko šolstvo napreduje. K sprejemnemu izpitu se je na goriški gimnaziji priglasilo za slovenski oddelek 130, za italijanski 80 in za nemški 18 dijakov, ki je postal popolnoma nepotreben. — V goriški realki je 149 Slovencev in 144 Italijanov! Pred par leti je bilo na tem zavodu komaj četrtina Slovencev. Lahi gredo v Gorici vidno rakovo pot.
—	Češki visokošolci narodno-social-ne stranke pridejo dne 4. avg. v Trst, odkoder napravijo izlete v Benetke, Gradež, Piran ali Miramar ter se vrnejo domov čez Ljubljano in Bled.
—	K veliki tatvini v Trstu. Okradena zakonska Tončič v Trstu sta v svojem stanovanju v ulici Sv. Ivana po daljšem preiskavanju dognala, da so, jima svedrovci v njiju odsotnosti odnesli ne samo za 5000 K blaga, temveč za nad 16,000 K. Gosp. Tončič je bil zavarovan proti tatvini, toda le za 5000 kron.
—	Senzacionelna aretacija. Dne 3. julija ponoči so radi goljufije, krivde in nevarnega pretenja na škodo upnikom odpeljali v preiskovalni zapor trgovce Pavla, Teodorja in Ivana Fa-ganelj ter knjigovodjo Rafaela Vugo. Bratje Faganeli so imeli v Mirnu pri
—	Katoliška gimnazija. V Zagrebu bodo osnovali skupno katoliško gimnazijo za zagrebško, djakovsko in vrhbosansko biskupijo. Namen ji bo vzgajati vrle mladeniče, ki bi imeli poklic za svečeništvo. Potrebno gimnazijsko poslopje je že pripravljeno v Zagrebu. Ker je nedavno nadškof dr. Posilovič daroval v to svrho pol milijona kron, se bo zavod otvoril najbrž že v jeseni, ako se doseže popoln sporazum.
—	Ustoličenje mostarskega škofa Alojzija Mišiča se je izvršilo dne 14. julija.
—	Šibenik vojna luka? Širijo se vesti, da se vkratkem odloči, da-li Šibenik postane vojna luka ali ne.
—	Policijski uradnik Fučkar v Zagrebu, ki ga je na begu ranil atentator Jukič, je toliko okreval, da se je podal v neki zunanji sanatorij, da si okrepi živce.
—	Preiskave se nadaljujejo. Iz Zagreba, 5. jul.: Čuvajevim lakajem še doslej ni dovolj blamaže, ki so jo doživeli s senzacionelnim odkritjem veleizdaje na Hrvaškem. Ni dovolj, da so se smrtno blamirali s hišnimi preiskavami v Zagrebu, Zadru, Splitu in Dubrovniku, sedaj vohajo dalje in poizkušajo srečo, da bi dobili kakega veleizdajalca in dobili povod postopati proti njemu. Včeraj je policija po nekaterih detektivih, katere je spremljal policijski uradnik, izvršila hišno preiskavo v stanovanju urednika “Hrvatskih Novosti” Ante Brozoviča. Posebno pozornost so posvetili korespondenci, katero so prečitali do zadnje črke. Preiskali so vse Brozovičevo privatno stanovanje, dasi Brozoviča ni bilo doma. Oditi pa so morali z dolgimi nosovi, ker niso našli ne “bomb”, ne “revolucionarnih” spisov. Čuvaj in njegovi hočejo na vsak način izkovati kako “veleizdajo”, ker so pričeli z novimi hišnimi preiskavami, pa bodo doživeli le veliko blamažo.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaio okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
BAR £ CAFE*
Postrežba isborna— prav po domače.
403 N. Chicago	TiVr
rogal Cass Sts.	.....JULliil
J. P. KING &
°*«?»	Lesni
♦♦♦»»»»trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
POZOR!
Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam' lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave Ib in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje postetieni.
S Fino pivo, najboljša vina in smodke.
1 Wm. Metzger
s
S Ruby and Broadway JOLIBT ^iHiniiiiiiiJiiiiiiiiiiiitiuiiiniiiiiHitntiKfiiiHiiiiiuintnstiitti
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago St».
Tpčimo izvrstno pivo, katero izdi luje slavnoznana Joliet Citizens Bret* ing Company.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, III.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KKON| VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD FA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 \°/0 brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo maaj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki i mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen. 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
suram», tiskovni družbi.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik..............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
Atrapes I .Ti™ 1 councils
CERKVENI KOLEDAR.
jul. Nedelja Inocencij, papež. Pondeljek Marta, dev
50.	“	Torek
51.	“	Sreda
1.	avg.	Četrtek
2.	“	Petek
3.	“	Sobota
Ignacij Lojol, sp. Abdon in Senen. Vezi Petra, ap. Porcijunkula.
Na dna sv. Štef.
NAUK ZA DEVETO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Solze, katere je mili Zveličar jokal nad nesrečnim Jeruzalemom nas nehote spominjajo žalostnega položaja, v katerem se nahaja dandanes človeška družba. Ko bi se Jezus še enkrat vrnil na svet, ali bi ne imel vzroka več kot zadosti jokati tudi nad nami kristjani? Ali ni mnogo kristjanov mnogo bolj zaslepljenih kakor je bil nekdanji Jeruzalem? Ali jih ni sila veliko dandanes, ki se prav nič več ne zmenijo za to, ako so storili kak greh in so z njim žalili neskončno svetega Boga? Res je sicer, da se je vedno grešilo, vendar pa je bila med dobrim in hudim, med čednostjo in grehom postavljena meja, katere vsa; brez strahu nihče ni hotel prekoračiti. Luč svete vere je razsvitljevala vest in ako je človek začel grešiti, oglasila se mu je vest. Kaj pa dandanes? Za hudobijo greha se ljudje skoraj ne zmenijo več in greh nimajo za toliko hudo, kakor je v resnici.
,y vsih časih so imeli narodi nravstveni čut, ki jim je povedal, kaj je prav in kaj je napačno. Iz tega čuta je potem sledila zavest o dolžnostih m o grehu. Že to, da more človek razlikovati med dobrim in hudim, razlikuje človeka od živali, ki ne razločuje med dobrim in hudim. Kaj je torej^ hudo? Hudo je to, kar je zoper božjo postavo, namreč greh. Greh — pravi katekizem — pa stori oni, kdor vedo-ma in prostovoljno prelomi božjo postavo. Mi se greha ne zavedamo vsled kakega morebitnega predsodka, mi marveč spoznamo, da smo storili greh po glasu svoje vesti. Od Kama do Judeža in do zadnjega grešnika ob koncu sveta sledi grehu pekoča vest, kakor sledi človeku senca njegovega lastnega telesa; kajti razlika med dobrim in hudim je človeku že prirojena in kdor bi hotel zbrisati to razlikovanje, ta bi hotel poživiniti človeško naturo. — Dandanes neverni ljudje mnogo sanjarijo o moralnosti ali nravnosti brez vere, brez plačila za dobro in brez kazni za hudo. Toda to so in bodo ostale same sanje, kajti postave brez postavodajalca, nravnosti brez Boga, ki plačuje dobro in kaznuje hudo, si niti misliti ne moremo.
Kdor porogljivo govori: “Kaj pa je potem, če grešim?” ta takorekoč zanikuje obveznost posameznih dolžnosti in vsako odgovornost, ta podira meje, ki so bile od nekdaj postavljene med dovoljenim in nedovoljenim, med dobrim in hudim, ta zanikuje veljavnost postav in zakonov, in obveznost na-
turnega reda. Ako je bistvo greha le prazna domišljija, zakaj imamo potem zakone, postavodajalce, kakšno veljavo imajo potem oblasti in kakšen pomen imajo kazni? Ako greha sploh ni, zakaj govorimo potem o odgovornosti, vesti in o dolžnostih? Ako ni greha, potem je vsak nagon opravičen, e vsaka strast sveta in vse je dovoljeno. Ako kdo reče, greha sploh ni, tedaj je izročil človeško družbo največji podivjanosti, potem sme tat brez kazni krasti in morilec brez kazni moriti.
Kaj je greh? Že sam razum nam pravi, da je greh nered, ki moti soglasje, ki vznemirja našo dušo in poriva v njo črva očitajoče vesti. Greh je začetek pekla, kakor je pekel konec greha. Greh dela človeštvo nesrečno, nam pristudi življenje in rodi človeški družbi nevarne hudodelce. Greh déla tedaj res narode nesrečne.
“Duhovniki nas uče, kako Bog kaznuje greh. Jaz sem grešil in kaj hudega se mi je zgodilo? Zdravje moje je do celega povoljno, godi se mi dobro, greh je torej le prazno strašilo.” —Tako mislijo nekateri. Bog te do zdaj ni kaznoval, ali si pa gotov, da tega tudi v prihodnje ne bo storil? “Bog je potrpežljiv, ker je večen,” piše že stari Tertulijan. On ne kaznuje takoj, on odlaša, toda kaznuje pa gotovo, ker je neskončno pravičen. Marsikatere hudobije se izmaknejo očem svetne pravice, božji pravičnosti pa se nihče odtegniti ne more.
Božja vsegavednost ne prezre nobene naše misli, nobenega našega dejanja. Vse se zapiše v knjigo našega življenja. Kadar pa je polna mera, tedaj nastopi grozna kazen,—Spominjaj se, dragi bravee, nerodovitnega figovega drevesa. Koliko let se je gospodar brezvspešno trudil, da bi rodilo to drevo! Ko je pa spoznal, da je ves njegov trud zaman, tedaj je posekal to drevo in vrgel je je v ogenj. Bog je pravičen, je pa tudi usmiljen. Prav zato pa, ker je On neskončno usmiljen, zato ne kaznuje takoj vsacega greha. Saj nas Bog sam zagotavlja v sv. pismu, da On noče smrti grešni kove, da hoče marveč, da se grešnik spokori in da živi. S tem pa seveda ni rečeno, da Bog ne bi kaznoval onih, ki prezirajo njegovo usmiljenost in ki v svoji nespokorni trdovratnosti kopičijo greh na greh.
“Greh ni nič druzega, kakor človeška slabost, ki je s človeško naravo narazdružljivo združena, slabost, za katero se Bog ne zmeni mnogo.” Zakaj in čemu je pa Bog potem dal svojo postavo, svoje zapovedi? Ali ne pre poveduje Bog popolnoma jasno bogokletstva, skrunenja nedelj, prestopkov zoper četrto božjo zapoved, umora, nečistosti in tatvine? Ali ni zapisano tudi v novi zavezi, da oni, ki kaj tace-ga delajo, ne pojdejo v nebeško kraljestvo? Ako se Bog za vse to ne zmeni mnogo, zakaj je. pa dal svoje razodenje, zakaj je prišel sam božji Sin na svet in zakaj je potem On toliko trpel in slednjič umrl strašne smrti na križu? Kako Bog sodi o grehu, nam kaže kazen angelov, naših prvih starišev, kazen vesoljnega potopa in strašni konec Sodome in Gomore. Prišel pa bo še en dan, ko se bo prav posebno jasno pokazalo, kako sodi Bog o grehu. Na sodnjí dan bomo prav posebno spoznali resničnost besed Gospodovih: “Moje sodbe niso človeške sodbe.” Takrat bomo spoznali vso grdobijo in vso hudobijo greha. Pazi, dragi bravee, da to spoznanje za te ne bo prepozno!
REV. JOS'. POLLAK.
LENI FARMAR.
daja ni lahka in gotova, potem se spet ne izplača, in delovne moči, ki bi bile na razpolaganje, doraščajoči otroci, iščejo zaslužka v mestu.
KAJ AMERIKA ZAPRAVLJA.
Ogromne vsote na gospodarskih vrednostih, ki jih Amerika razsipa leto za letom, si je težko predstavljati. Saj je Frank Koester v časopisu “Worlds Work” preračunil vsoto teh zapravljanih vrednosti na malenkost 10 milijard dolarjev na leto. Gozdovi, premogovniki, vodne sile, skratka vsa gmotna sredstva pridobitvenega življenja se tratijo v deželi hitrih sklepov in idej v velikih potezah na način, ki se prav nič ne briga za umetnost modre mere in ozir na pravila umnega gospodarstva. Svetilni plin, ki se zapravlja vsako leto brez koristi, bi na primer zadoščal, da bi se vsa mesta Združenih Držav, katerih število pre-bivavstva presega 100,000, razsvetljevala svetlo ko dan, in pri tem bi preostala še tretjina porabljenega premoga v svrho proizvajanja elektriške sile. Vsako leto povzročajo nadalje gozdni požari škodo, ki jo je povprečno preračuniti na 80 milijonov dolarjev.
piha. Pij malo alkoholnih pijač! Vi- ne, in sicer: puške, kanoni, telečnjaki no mešaj z vodo, ali pa pij samo vodo, (tornistre) itd., da bi imela mladina če si žejen. Žejo si le ogasi s pijačo, zmago nad Rusi vedno pred očmi.
ker se mora nadomestiti, kar si s po-;	------------
tom izgubil. Par požirkov hladne, Avstrijski vojni proračun za leto mlečne kave žejo izvrstno ogasi. Ne 1913 Kakor javija dunajska “Zeit”,
jej veliko mesa, drži se bolj zelenjave in sadja! Prijetno se ohladišf kadar ti je vroče, če držiš obe roki do ko-movcev nekaj minut v mrzli vodi. Še boljše je, držati jih v tekoči vodi, n. pr. pod vodovodom.
je proračunska komisija v skupnem vojnem ministrstvu že sestavila proračun za leto 1913. Potrebščina armade za leto 1913 znaša 400,000,000 K. Potrebščina za mornarico znaša 140,000,-000 K. Skupna potrebščina torej 540,-000,000 K, pri katerih pa niso vpošte-Učenjaki in sploh ljudje, ki veliko ti stroški za domobranstvo in za hon-delajo z glavo, naj radi jedo ribe, oy-1 veck od te potrebščine odpade 36,-sen kruh, jabolka in češplje. Ribe do- 500,000 K na izdatke,, ki so potrebni vajajo fosfor, sadje pa pospešuje pre- vsjed zmanjšanja vojaške službene do-
bavanje.	be Qd 3 na 2 leti.
*
Obuvalo v poletnem času, kadar je vroče, imej lahko in ohlapno, da n-oge morejo izhlapevati. Najboljše so za poletni čas sandale ali opanke. Prav koristno je, če se vsak dan vsaj za nekaj trenutkov poslužiš kopeli za noge.
O kopanju. Kopat se nikar ne hodi precej po kosilu, počakaj vsaj par ur. Bolj zdravo je, če se koplješ dopoldne, ko želodec nima dela. Ne koplji se, Povodnji, ki bi se dale z umnim j če si poten, ali zelo utrujen. Če se v
zaježevanjem vččjidel preprečiti, prinašajo tudi ogromnih izgub. Mal značilen primer za malomarnost, ki je v ameriškem gospodarskem življenju o-bičajna, nudi dejstvo, da ima narodno premoženje samo v trgovini z jajci letne izgube 40 milijonov dolarjev, izguba, ki jo predvsem povzroča pokva-ra slabo zavitih jajc na prevozu. In enaka usodepolna lahkomiselnost, ki znači gospodarjenje, se izraža tudi v
hladni kopeli ne giblješ, ne plavaš, ne ostani notri nad štiri minute. Po kopeli je gibanje prav potrebno, da začne kri živahno krožiti po telesu; pojdi tedaj na izprehod in na solnce. Slabotne ženske naj se ne kopljejo v premrzli vodi, tudi tiste osebe ne, ki imajo srčno napako.
*
Kislo vodo pij rad v poletnem času, tudi v vino jo mešaj, zlasti če ne mo
Dobrota je sirota. “Nobenemu ne bom več pomagal, mama!” je rekel Janezek in vrgel ogorčen šolsko torbico na stol. — “Zakaj pa ne?” ga je vprašala mati. — “Le pomisli: Danes v šoli sem videl, kakor je nastavil Jaka Pikec iglo v učiteljevem stolu, zato sem potegnil stol proč ravno, ko se je hotel učitelj vsesti nanj. Učitelj se je vsedel na tla in ko se je zopet pobral, me je. zlasal, ker sem potegnil stol proč. Pozneje me je pa še Pikec nabil, ker sem mu pokvaril šalo. Prav gotovo ne bom nobenemu več pomagal."
Koepeniški stotnik o “svoji smrti”. Svetovnoznarii čevljar Viljem Voigt, koepeniški stotnik imenovan, še nahaja sedaj v Berolinu. O “njegovi smrti”, o kateri so časopisi pred kratkim poročali, se je ta koepeniški stotnik napram nekemu časnikarju izrazil sledeče: “Peljal sem se iz Koburga v Luksemburg. V Duisburgu sem izstopil. Na neki klopi pri kolodvoru je sedelo več mojih znancev, ki so ravno že brali v ‘Koelnische Zeitung1 mojo posmrtnico. In ko sem prečital odstavek o moji smrti, sem bil silno vesel in sem si ga izrezal. Ko sem pisal domov, sem dobil odgovor, da to ni moje pismo, ker sem že umrl.” Voigt je nato potegnil iz žepa svojo fotografijo kot koepeniški stotnik, katero je prodal nekemu založniku za 3000 mark. Sedaj se namerava stalno naseliti v Luksemburgu.
Drugič
ko vas nadleguje glavobol, ne poskušajte ga zadušiti z obvezami. Dobite škatljico Severovih Praškov zoper glavobol (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia), denite enega v čašo vode in ko postane mehak, ga pogoltnite z požirkom vode. Ne bo vam čakati treba olajšbe. Kupite škatljico danes od vašega lekarnarja. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
brezskrbnosti, ki se jo kaže z ozirom ’ reš iti v vodno zdravilišče, pa čutiš, da na cenitev človeškega življenja. 350 , v tvojem organizmu nekaj ni prav, da oseb, ki padejo povprečno v New ti je kri obremenjena s tujimi snovmi. Yorku kot žrtve prometa — in v dru-|
gih mestih Unije je številno razmerje Posteljo prezrači in ne zagrni je isto — 1465 žrtev jamskih nesreč in ! precej zjutraj, ko vstaneš. Okna od-7400 delavcev, ki store smrt ob ne- j Pri, da pride kmalu svež zrak v spav-zgodah v drugih obrtnijskih obratih,: nico. Posteljno perilo večkrat pre-pomeni za računarja izgubo glavnice meni, ali pa nesi na solnce, da se do-okoli 15 milijonov dolarjev, ker ceni t bro izzrači. Solnčni žarki pokončajo ameriška vlada denarno vrednost člo- , iz života izhlapele, strupene snovi,
veškega življenja na povprečno vsotç $1700,
REKORDI NA MORJU.
Kratenje spanja v poletnem času zdravju škoduje. Včasih se malo spi ker je pozno v noč preveč deta, vča-siu zaradi vročine in raznih skrbij. Redna plovba s parniki v Evropi' Kdor premalo Spi, postane nervozen, datira iz leta 1812., ko je prvič na An-1 Jutranje SOlflCe nič kaj prijazno ne
Po neki brzojavki je poljedelski tajnik Wilson izjavil, da je farmar kriv visoke draginje živežne, češ, da niti ne obdeluje svojega polja skrbno dovolj, niti ne odgaja svojih otrok v to, da ostanejo na farmi. In tako da prihaja, da žetve ne odgovarjajo zahtevam, ker se polje izsesava in mestno pre-bivavstvo množi.
Brzojavke dajejo vedno samo delno sliko rečenega. Prejkone je tako tudi tu. Kajti prav tako enostransko ne lriore noben človek presoditi položaja.
Seveda se polje izsesava in izžema. Poprej je to povzročala navidezna neizčrpnost zemlje. Tudi ni vsak farmar utelešena neutrudna pridnost, tako malo kakor pripadniki drugih poklicev. Vsaka tvornica ne dela po najboljših metodah. In ne vsako obla-stvo. Tudi ne vsaka šola ali vseučilišče.
Pa vzemimo, da je farmarski stan izjema in vsak gospodari brez graje, ali bi vsaj hotel. Kaj bo potem za časa žetve? Lansko jesen se je primerilo v Ohiu, da farmarji niso mogli dobiti krompirja iz zemlje, dokler ni nastopila slana, in da je moral navzlic visokim cenam zgniti v polju.
Vsako leto za časa žetve je slišati vpitje v sili po delavcih iz žitnih držav, in za farmarja so dnevi in tedni, v katerih mu je blagoslov na polju predmet najtežje skrbi. Dobra tretjina naše sadne letine segnije vsako leto pod drevesi, vsled pomanjkanja delovnih moči.
In dober del drobnejše zelenjadi, jajc, sirovega masla in drugih farmar-skih pridelkov more najti pot na trg samo po prekupcih, ker nimamo paketne ali zavojne pošte, ki bi spravila odjemavca v mestu s pridelovavcem na farmi v neposredno zvezo. To vse so reči, ki poljedelcu, oddaljenemu od mesta, otežujejo natančno in pridno gospodarjenje in obdelovanje ter je dostikrat napravijo brezkoristno.
K izdatnemu poljedelstvu spadajo delovne moči in zagotovljena prodaja. Brez delovnih moči stvar ne gre, četudi bi se denarno izplačala, in če pro-
gleškem v bližini Glasgowa mal par nik pričel izvrševati redno prometno službo med posameznimi kraji. V Ameriki je Fulton že pet let prej 9 parnikom “Claremont" pričel ploviti po ameriških rekah in jezerih. Leta 1818. se je upal amerikanski parnik na kolesa “Savannah” nastopiti vožnjo preko oceana, ki jo je srečno dovršil v 26 dneh iz Savannahja do Liverpoola, deloma s pomočjo jader, deloma s pomočjo para.
V dvajsetih in tridesetih letih se je pričela paroplovba vedno hitrejše raz-
pozdravljž fijegdvih trudnih udov. Zjutraj ne polegaj v postelji. Pojdi zgodaj spat, pa zgodaj vstatlil
Lov na muhe ni napačna telovadba.
Polaki v Berlinu svojo lastno banko.
ustanavljajo
Nad $11,500,000 se potroši vsako leto v Združenih Državah -za izobrazbo v umetnosti.
Advokat dr. Urszinr v Bekescsabi
vijati. Iz dobe poizkusov so - vedno na Ogrskem je ponaredil menic za hitrejše stopali v dobo gospodarske 100,000 kron itt pobegnil, uporabe para. Avstrijec Ressel je leta 1829. izumil ladijski vijak. Po mno- Vedno nova sreds:tva. Prof. Wer-gih poizkusih se je posrečilo leta 1838. ' ner v Heidelbergu razglaša, da je se-velikemu angleškemu parniku “Arhi- stavil novo sredstvo proti. raku:, medes” doseči z ladijskim vijakom sijajne uspehe, in ladijski vijak so • ob I Trozveza (Avstrija, Italija irr Nem-koncu tridesetih let uvedli stalno. Le- čija) ima sedaj na razpolaganje' čez
ta 1844. je angleški parnik “Great Britain” nastopil vožnjo preko Atlantskega oceana kot prvi parnik z vijaki in se je ta vožnja popolnoma posrečila. V enakem razmerju s tehnično izpopolnitvijo je rastla seveda tudi brzina plovbe parnikov. Tako je na primer mogel parnik “Great Eastern” leta 1860. svojo prvo vožnjo iz Southamptona v New York dovršiti v enajstih dneh. Ta rekord so prekosili šele leta 1870.
Neprestano izboljševanje grajenja ladij in konstrukcije strojev je istočasno tudi zbudilo konkurenco med parobro'đnimi družbami. Leta 1850. so vozili transatlantski parniki iz Angleške v New York 13 dni, leta 1860. 11 dni, leta 1870. devet dni. Epohalnega pomena je tudi izredni uspeh, ki ga je leta 1878. dosegel angleški parnik “Arizona”, ki je v osmih dneh preplul Atlantski ocean.
Angleške parobrodne družbe, ki so imele doslej najhitrejše zveze med kontinenti, so leta 1887. prekosili br-zoparniki severonemškega “Lloyda”. Ladja “Lahri” je namreč prišla čez ocean v sedmih dneh in 13 urah. Toda ta rekord so v prihodnjih letih v medsebojnem boju med angleškimi in nemškimi parobrodnimi družbami posamezni parniki mnogokrat prekosili. Tako je dosegel leta 1891. brzoparnik Hamburg-Amerika Linie “Fuerst Bismarck” rekord 6 dni 11 ur in 44 minut. Šele leto 1910 je pripeljalo Angleže zopet na čelo hitri vožnji. Družbi Cunard Linie se je posrečilo z njenima parnikoma “Mauretania” in “Lusitania” prepluti Atlantsko morje v petih dneh, štirih urah in 46 minutah, in ta rekord od navedenega časa doslej še niso prekosili.
Splošno pa parobrodne družbe ne nameravajo več še bolj skrajševati voženj. Splošno grade ladje, ki nudijo ves komfort potnikom in ki se zadovoljujejo s šest do sedeminpoldnevno vožnjo preko Atlantskega morja.—Sl.
DROBTINICE IZ ZDRAVILSTVA.
Sredstva proti vročini. Nosi lahko, svetlo obleko. Spodnjo obleko večkrat preobleci. Rokava zaviši. V senci bodi odkrit. Obraz in tilnik si večkrat umij in usta izpiraj. Dobro je, če pred kosilom za par trenutkov stopiš pod tuš. Ponoči imej lahko odejo. Navadi se, da boš imel eno okno tudi ponoči odprto, pa tako, da ne bo pre-
sedem milijonov za vojno sposobnih vojakov.
Pol milijona za katoliško' vseučilišče. Vodja katoliških Belgijcev in bivši minister Beernaert je napravil u-stanovo za vseučilišče v mestu Loe-wen z glavnico 500,000 frankov.
Krompir. V teku treh stoletij, odkar je postala nekdaj tako zaničevana rastlina krompir najvažnejša ljudska hrana, so dognali, da se nahaja nič manj' kakor 33,000 (?) različnih vrst te rastline.
Najbogatejša Angležinja stopila v samostan. Iz Londona se poroča, da je 221etna hči vojvode norfolškega, voditelja angleških katoličanov, ki je imela podedovati največje premoženje na Angleškem, stopila v samostan.
Cesar Franc Jožef I. vlada z današnjim dnem (26. jul.) že 63 let, 7 mesecev in 24 dni ter je prekosil celo rajno angleško kraljico Viktorijo, ki je vladala od 20. junija 1837. do 22. januarja 1901, skupno 63 let 7 mesecev in 2 dni.
Za evharistični kongres na Dunaju (dne 12. do 15. sept. t. 1.) se je priglasilo dosedaj nad 70 škofov in veliko veljavnih svetnih mož. Dunajski občinski odbor se bo korporativno udeležil kongresa in je dovolil za stroške prireditve 50,000 K.
Slavni češki zgodovinar. Palacky je dobil v Pragi ob Vltavi spomenik, ki je veljal 525,000 K. Spomeniku priznavajo strokovnjaki veliko umetniško vrednost. Odkrit je bil dne 1. julija ob slavnostih vseslovanskih Sokolov. Dva dni prej je bilo v deželnem muzeju slavnostno zborovanje, pri katerem sta bila navzoča ministra Hussarek in Trnka ter mnogo veljavnih oseb iz Avstrije, Rusije in Francoske.
Za
Zavarovanje....
proti požaru, mali in vel'ka
______________________________________________________________________________
^gmMmmW0000000000000000000000000000W00000m^00000m00000m0000000000000mm000000mmmm^
POSOJILA POJDITE K
A. Schoetisteđt & Co.
20â Woodruff Bldg.
Oba tel 169
Joliet, 111.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
I
Sin
Anton Nemanich in
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago t*L Z575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
POZOR, SLOVENCI!
Naij.večjjai h® najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto in se ji je zaupate že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo' tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter č. g. župniki cerkveni denar.
Vloženi denar obrestuje po 4J4 odst. brez vsakega odbitka. Za varnost
denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno; dk se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišiti razločno in natančno.
Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kai prekinilo.
Kako vzgajajo na Japonskem mladino. “Zemščina” piše: Vsako leto o počitnicah prihajajo japonski oficirji z mladimi Japonci v Mandžurijo, kjer si mladina ogleduje bojišča rusko-ja-ponske vojske. Častniki jim predava- ! jo o bitvah. Izlet traja mesec dni. Iz tega istega domoljubnega smotra je u-kazalo japonsko ministrstvo, da so po šotah razstavljene razne trofeje iz voj-
ZEMLJA!
40 akrov iste za $600 — z positivnem jamstvom, da boste zadovoljni, ker plačate kakor hočete medtem ko na farmi mirno in lepo živite. Damo vam: Rodovitno prst, prijazno podnebje, čisto i zdravo vodo in svobodo — vstran od tovarn in rudokopov.
Tu rastejo najfinejša jabolka in črešnje na svetu; krompir sam vas obogati tekom 4. let. Letos se na kosi 2y2 do 3 tone sena na akru Oves in rž, ječmen in sladkorna pesa, kažejo posebno dobro	(
Damo vam—Square Deal.
ILLINOIS-NORTHWEST COLONIZATION CO.
908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ILL.
999999
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Orgaais orana ▼ Joliet-u, IIL dne 2. aprila 1894. Inkorpororana v dr šari
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:.......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv Štefana 1, Chicago, 111., 18366 Andrej Pungarčič, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 7. jul. 1912.	Dr. št. 174 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 18367 Franc Cesar, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. jul. 1912.	Dr. št. 270 članov.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 18368 Mihael Kralj, roj 1896, za.y, m $1000, 1. razred; 18369 Ferdinand Lesar, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. jul. 1912.	Dr. št. 115 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 18370 Ivan Dvornik, roj 1894, zav. za $1000, L razred, spr. 21. jul. 1912.	Dr. št. 112 članov.
K društvu sv, Cirila in Metoda 8, Joliet, lit., 18371 Franc Bradica, roj 1893, >zav. za $1000, 1. razred, spr, 21. jvd. 1912.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Janeza Krst, 11, Attitjra, 111., 18372 Jožef Oberman, roj 1889, zav. za $1000, 2: razred, spr. 6. jul. 1912.	Dr. št. 40 članov.
K, društvu SV. Keka IS, Allegheny, Pa., 18373 Ivan Tomec, roj 1896, zav. za $1000 1 razred; 18374 Ilija, Bosiljevac, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 18375'Jurij Šveb, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18376 Marka Brletič, iroj 1884, zav. za $1000, X ?a,«ed; 18377 Anton Slapko, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; 18378 Afctoa	FGj 1878, zav- za $1000’ 4 raz/e„<4 sPr'
21. jul, 1912.	Dr- št 125 clanov-
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETE
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 15101 Ivan Žust, 15. jul. 1912.
Dr. št. 73 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1879 Ivan Ilič, 18. jul. 1912.
Dr. št. 294 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 16089 Ivan Križmanič, 7. Jul. 1912.
Dr. št. 96 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11080 Jos. Steblaj, 11081 Leopold Steblaj, 5. julija 1912.	Dr. št. 197 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4708 John Vinski, 15. jul. 1912.
Dr. št. 71 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa,, 15742 Vide Milčič, 16881 Ivan Kirin, 16018 Nikolaj Horvatič, 8. jul. 1912.	Dr. št. 80 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 15552 Josip Likovič, 14. jul. 1912.	Dr. št. 87 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 2987 Ign. Miklič, 12. jul. 1912.
Dr. št. 52 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa;, 16395 Jurij Perič, 1. jul. 1912.
Dr. št. 132 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17343 Franc Mežič, 7. jul. 1912.
Dr. št. 173 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 12569 Josip Pavlin, 22. jul. 1912.
Dr. št. 256 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 15315 Štefan Meglen, 26. jun. 1912.	Dr. št. 153 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9639 Ivan Jenko, 16148 Ivan Šega, 10. jul. 1912.	Dr. št. 94 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4926 Anton Perme, 18. jul. 1912.	Dr. št. 180 članov.
Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 6717 Rajmund Urbančič, 17. jul. 1912.	Dr. št. 40 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 16510 Tomaž Dvoršček, 13206 Vid Kupres, 18336 Anton Ravnikar, 21. jul. 1912.	Dr. št. 76 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 11299 Franc Lešnjak, 17001 Ivan Marinčič, 15. jul. 1912; 6864 Franc Drašler, 22. jul. 1912. Dr. št. 190 čl.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 7639 Matija Grahek, 16518 Milan Perkovič, 4316 Matevž Močnik, 12760 Valentin Rukin, 2952 Frank Hladnik, 18021 Anton Turk, 16756 Jurij Rožman, 13130 Jurij Perkovič, 15. jul. 1912.	Dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 17907 Josip Mostar, 8396 Ivan Bahor, 12689 Franc Stajnar, 15019 Josip Korant, 5771 Ivan Pirš, 21. jul. 1912.
Dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 12150 Anton Anžič, 15. jul. 1912.
Dr. št. 73 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91,Rankin, Pa., 13761 Pavel Medved, 6720 Anton Hotujec, 17094 Franc Bakin, 14. jul. 1912.	Dr. št. 84 članov.
Q4 društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 16200 Alojzij Korošec, 21. jul. 1912; 15634 Ivan Knaus, 22, jul, 1912.	Dr. št. 87 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 17818 Ivan Režek, 16. jul. 1912.	Dr. št. 42 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 17450 Frank Šmid, 18. jun 1912	Dr. št. 43 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis.. 18202 An|gn An?elj, 22. jul. 1912.	' '	Pf, Št, 39 šlanov,
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 5333 Marija Zupančič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. jul. 1912.	Dr. št. 33 članic.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 5334'Marija Simčič, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 21, jul. 1912.	Dr. št. 50 članic.
K društvu §y, Frančiška Sal.. 29, Joliet, 111., 5335 Veronika Jurjevič, roj 1889, 2 a V, za $1000, 2. razred, spr. 17. jul. 1912.	Dr. št. ?£. tlatl’c.
cert. nazaj dobili. S temi knjigami čaka vse društvene tajnike veliko in težavno poslovanje, preden bojo dobro in pravilno urejene.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Joseph Panian, tajnik.
Joliet, 111., 24. julija. — (Iz urada društva sv. Martina št. 80 W. C. U.) Opozarjam vse člane društva, da se polnoštevilno udeležite šestmesečne seje v nedeljo 28. julija, ker-imamo več važnih točk na programu. Torej ne pozabite priti na sejo!
S pozdravom na vse sobrate
John Jerman, tajnik.
Barberton, Ohio, 20. jul. — Iz urada tajnika dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. se tem potom uljudno naznanja, da je društvo sv. Jožefa premenilo svoje redne mesečne seje na prvo nedeljo v mesecu pričetek ob 2. uri popoludne v
J.	Debevčevi dvorani.
Nadalje uljudno naznanjam, da se je na zadnji redni seji, to je, 7. julija izvolil novi dr. predsednik. Izvoljen je bil br. Frank Brtoncelj. Ker je dr. predsedništvo zopet v dobrih rokah, zato upam, da bo naše dr. sv. Jožefa zopet začelo mirno in krepko napredovati tako kot minulo leto.
Nadalje uljudno vabim tukajšnje rojake k obilnemu pristopu. Kateri živite po naukih sv. vere, stopite v naše vrste pod zastavo naše matere K. S.
K.	J., ki se po premoženju zamore
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, Id ste na katerikoli bolezni bolni, s* SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je t® sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje-! do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telčfona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
imenovati mati vseh slovenskih' Jed-not v Ameriki.
Konečno sobratsko pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno člane dr. sv. Jožefa in ostajam vam udani sobrat
Mihael Žd&znikar, tajnik.
Milwaukee, Wfcs., 22. jul. —- (Naznanilo dr. sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J.) Dr. sv. Jožefa št. 103 naznanja cenjenim rojakom in rojakinjam, da bacje imelo s roj piknik dne 28. julija. V v-r-tu in saUj>y,u pri Johnu Janežič, 469c=;5} Ave.., W%4tt Allis, namesto 2\. julija v Johnson’s . Grave, parku na H%wl?y Road ali 51 Ave,, We|i ih 1® šarali gr-dega vr-meaa« paleisfe ob 2.
popoldne Vstopnina prosta. Odbor.
Emil Bachman
1719 South Center CHICAGO, ILL.
V’ '*vustvu iVi Barbare 2,}. Bridgeport, Ohio, 1Š379 Ivan Kočevar, raj 1896,1	—	• _ .. ,,	. „r_ p, c«* K .„ - ,,vu ,	,
K -	«	■-•-•d a« 14 jul 1912	Dr. št. 43 članov. K dniltVB Matere Božje 33, Ptttsfetttg, Pfr, Elizabeta midiscak, roj 1890,
' Ev -‘J	■,,,	................................ zav. za $500, I ražf«4	Dr. št. 21 članic,
K društvu sv. Jožefa 56, Leadvilie, Čoio., 5337 Terezija Mežnar, roj 1883,
zav. za $1000, 1. ražriL,
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, Uh» 18380 Albert Jurjevič, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 18381 Ivan Mausaf, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 7. jul. 1912.	Dr. št. 214 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 18382 Alojzij Lakner, roj 1891, zav. za $1000, 6. razred, spr. 24. jul. 1912.	Dr. št. 79 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 18383 Matija Blažičevič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. jul. 1912.	Dr, št. 66 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 18384 Jožef Ahee, foj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 18385 Anton Slobodnik, roj 1883, žžV,- ža $1000, 3. razred; 18386 Franc Vovk, roj 1874, zav, za $1000, 5. razred, špf. 7. jiii. 1912.	Dr. št. Mi elanoV.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 18387 Ivan Žv-dfel,- roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 13. jul. 1912.	Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 18388 Štefan Bilak, roj 1873, zav. ža‘ $1000, S. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 47 članov
BS fikitštvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18389 Maver Pupič, roj ttSSO, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 223 članov.
IK dhuKttvu sv. Jožefa 56, Leadvilie, Colo., 18390 Franc Mežnar, roj 1872, zav. •za $1000, 6. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 130 članov.
IK društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18391 Ivan Jakopec, roj 1884, •zav. Tza .$¡1000, 3. razred; 18892 Jurij Petračič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, «spr. 2!. jul. 1912.	Dr. št. 59 članov.
!K društvu -sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 18393 Karol Hamovec, raj 1882, zav. .za $1000, 3. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 35 ciätlöv,
iK društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pđ.,- 18394 Ignac Novak, foj 1896, zav. za $1000, L razred; 18395 Matija Mihevc, roj 1877, zav za $1000, 5. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 135 članov.
¡K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 18396 Franc Jereb, roj 1887, zav. za $500, 3. -razred; 18397 Jakob Mesac, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 18398 Anton Bonač, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 84 članov.
IK društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 18399 Valentin Fortuna, roj 1884, zav. za $1000, .3. razred, spr. 18. jul. 1912.	Dr. št. 87 članov.
IK društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18400 Jurij Malešič, roj 1890, zav, za $1000, 2. razred, spr. 9. jul. 1912.	Dr. št. 81 članov.
K društvu -sv. Petra, in Pavla 91, Rankin, Pa., 18401 Peter Starešinič, roj 1878, zav. :za $1000, 4. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 65 članov.
IC društvu Frid. Baraga '93, Chisholm, Minn., 18402 Marka Toraac, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18403 Franc Laurič, roj 1880, zav. za $1000, 4. •razred, spr. 14. Jul. 1912.	Dr. št. 89 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 18404 Peter Lešnak, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 18405 Peter Petruša, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. jul. 1912.	Dr. št. 45 članov.
K društvu -sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18406 Jakob Mihelčič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. .7. jul. 1912.	Dr. št. 50 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo.,. 18407 Jožef Cemes, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 13. jul. 1912.	Dr. št. 53 članov.
K društvu sv.. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18408 Franc Per, roj 1890, zav. za .$1000, 2. razred:; 18409 Anton Berce, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 18410 Anton Gričar, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 7. jul. 1912.	Dr. št. 42 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago,	111.,	k	društvu sv. Družine 5,	La	Salle, 111.,
17603 Matija Darovič, 7. julija	1912.	I.'dr. št. 173 čl. II.	dr.	št. 111 čl.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 11981 Marka Mrzljak, 12. jul. 1912. I. dr. št. 119 čl. II. dr. št. 19 čl.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, Ul., 5994 Marka Maček, 14. jun. 1912.	I. dr. št. 42 članov.
II. dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland,	O.,	k	društvu sv. Štefana 1,	Chicago, 111.,
15954 Josip Zajec, 7. jul. 1912.	I.	dr. št. 353 članov. II.	dr.	št. 174 čl.
Od društva sV. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 1867	Peter Fortun, 14. jul.	1912.	I.	dr. št. 293 čl. II. dr. št. 69	čl.
Od društva sv.	Barbare 40, Hibbing,	Minn.,	k	društvu sv. Srca Jezusovega	54,
Chisholm, Minn., 5616 John Klun, 1837 Luka Trhlen, 15. jul. 1912.
I. dr. št. 95 članov. II. dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 9654 Marka Badovinac, 15. jul. 1912.
I. dr. št.;28 članov. II. dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 11474 Franc Mikolič, 15. jul. 1912.
I. dr. št. 105 članov. II. dr. št. 40 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., k društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 5759 Josip	Pavlič, 14. jul. 1912.	I.	dr. št. 71 čl. II. dr. št. 79	čl.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn.,	k društvu sv. Frančiška Sal.	29,
Joliet, 111, 15630 Mihael Knaus, 7. jul. 1912.	I. dr. št. 89 članov.
II. dr. št. 212 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., k društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 15257 Franc Dermota, 18. jul. 1912.	I. dr. št. 64 članov.
II, dr. št. 72 članov.
zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 32 članic.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111, 5338 Marija Jarc, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. št. 36 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 5339 Terezija Habič, roj 1896, zav. za $500, 1. razred, spr. 14. jul. 1912.	Dr. st. 22 čl.
K društvu j?v. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 5340 Jera Gabrovšek, roj 1894, gav, za $500, spr. 7. jul. 1912.	Dr. št. 26 članic.
K drüitvü Mäfije Pdmagaj 121, Little Falls, N. Y., 5341 Ivana Masle, roj 1893, žav. ža $5Äj, L razred; 5342 Marija Joras, roj 1876, zav. za $500, 5, razred; 5343 Ano'- Bambič, roj 1868, zäv. fä fSOO; 6. razred, spr. 24, jul. 1912.
Dr. št. 66 članic.
K-društvu šv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 5344 Marija Metelko, roj 1887, zav. za $500, 3. razred, , spr, 7. jul. 1912.	Dr. št, 13 članic,
prestopile Slanice.	-
Od driišjva Matere Božje' 33, Pittsburg, Pa.,- k drusTvu Marije Sedem Žalosti Ši/ Pittsburg, Pa., 1254 franc Sunič, 7. jul, I912v I. dr. št. 20 članic.
II. dr. št. 97 članic.
Od društva! Barbare 40, Hi&felfig, Minn., k društvu sv’. Srca Jezusovega 54, ChishohSy Minn,, 3466 Marija Tfhlen, 15. jul. 1912. I. dr. št. 32 članic.'
,	.	.	II dr. št. 26 članic.
Od društva sv. BafMft' 68, Irwin, Pa., k društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 4318 Marija PaviiS, H. ftriv 1912. I. dr. št. 15 članic. II. dr. št. 19 članic.
Od društva sv. Ane 123, SfkI#e#oYt,_ Ohio, k dfttštvu sv. Rozalije 140, Springfield, III., 2041 Franca	jul. 1912.	I. dr. št. 53 članic.
II. dr. št. 31 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE Ž&Mf SPREJETE.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4142 Ivana Žtfšb i5, ja!, 1912,
£>f, št, 45 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2731 Jožefa Strah, 5. jul. 1912'.
Dr. št. 145 članic.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4793 Marija Drašler, 22. jul. 1912.
Dr. št. 70 članic.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4597 Uršula Grahek, 4907 Pavla Perkovič, 4909 Marija Perkovič, 15. jul. 1912. Dr. št. 23 članic.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 4075 Marija Stajnar, 21. jul. 1912.
Dr. št. 14 članic.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 5127 Marija Medved, 14. jul.
Dr. št. 21 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5037 Ivana Osredkar, 24. jul. 1912.	Dr. št. 63 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 13459 Jerni Pirc, zvišal dne 3. jul. 1912,
6 razred.
Najstarija slavensko-krščanska (vtika BARJAKA, BADŽA, KAPA, Kji-GALjyA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA it&.......... ................
Prodajemo zlatne znakove za slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani eit-nik, tiskan u svih slavjanskih jezidh, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Pri društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, IIL, 1108 Marija Kožar, zvišala 17. jul. 1912, 5. razred.
ZNTZALF ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12873' Matevž Hudaj, znižal 1. jul. 1912, 3. razred.
Pri društvu sv. Pavla 130, De Kalb, IIL, 10768 Pavel Košir, znižal 7. jul. 1912, 3. razred'.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Cenjenim tajnikom in tajnicam krajevnih društev K. S. K. Jednote naznanjam, da sem spočetka tega tedna razposlal na vsa društva po dva istisa šestmesečnega finančnega poročila. Jeden iztis je namenjen za tajnika(ico), a drugi za zastopnika(ico) društva. Vsled tega se prosi, da vsak(a) dr. taj-nik(ica) pazno pregleda in prečita finančno poročilo in v slučaju zasleditve kake pomote me obvestiti -blagovoli. Jednako je tudi želeti, da se poročilo na društveni seji prečita in članom pojasni lep napredek, ki smo ga imeli v prvej polovici leta 1912.
Naznanja se tudi vsem slavnim društvom' K. S. K. J.ednote, da so knjige za vsa društva gotova' iitr se‘ nahajajo V uradu Jednote. Kakor hitro mogoče se bodo ista na društva razposlala.
Z bratskim pozdravom'sem Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K! S. K. Jednote.
Joliet, 111., 22. jul. — (Iz urada tajnika društva Vitezov sv. Jurija'št. 3 K. S. K. J.) Ker sem ravno danes prejel nove in umetno sestavljene in urejene knjige od gl. tajnika K. S. K. J., g. Jos. Zalarja, in ker j.e med temi
knjigami tudi ena,- tako imenovana. “Zapisnik oporok člabov in članic”-in ker morajo biti v imenovani knjigi zapisani vsi dediči in zapuščnina zavarovalnine, koliko in komu kaj pripada, zato 1 uljudno ’ opominjam:' ye& cenjene člane in članice našega društva, da mi naj blagovolijo vsaki član in članica svoj certifikat izročiti, ker brez: certifikatov mi tiste ni mogbče spopol-piti. Kadar pa vso stvar v pravi tir spravim,' bodo -pS spet- vsivšaki svoj;
New York, 14. jul. — Iz urada dr. sv. Frančiška Serafinskega št. 46 K. S. K. J. se naznanja vsem članom in članicam na|<; glavne K, S- K- J-. 44 je y Četrtek dne 4. julija t. L, ha dati ^8: rikanskega praznika preglslgnja Be;r odvisnosti, praznovalo si§Y£ti§k8 M= niško podporno društvo SV Frančiška Ser. št. 46 K. S. K j v Greater New Yorku SVOi^, lepo slavnost petnajstletnega obstanka. Ne vem, kako bi o-pisal Omenjeno slavnost. Ni mi dalo srce spati,	šen1, čakal tistega
„4ne.> Skoraj smem rgči, da ¿e zarana so se zbirali člani §4 farnih tukaj obstoječih slovenskih katoliških društev. Ker sem najbplj v bližini naše društvene dvorane, mislil sem, da bodem prvi na licu mesta, ali zelo sem se zmotil. Bili so že zbrani iz Brook-lyna, Newarka in se tol j oddaljeni, kateri imajo potnč Hste, P& niso zaostali in pozabili se udeležiti slavno za kar se jim izreka prisrčna zahvala.
Ob 10. uri zjutraj smo odkorakali iz društvene dvorane Schuetzen Hall z godbo na čelu, z zastavami in društvenimi znaki po 8. ulici, 2. ave. in 2. ulici v cerkev sv. Nikolaja, kjer se je darovala slovesna sv. maša.
Voditelj slavnosti je bil za maršala kot ustanovitelj društva ali sedajni tajnik dr. sv. Petra št. 50 J. S. K. J, g. Fr. G. Tassotti ter se mu iz srca zahvaljujemo za njegov trud. Društva so bila zastopana po starosti. Najprvo je korakalo dr. sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. iz Brooklyna, ki je bilo jako V obilnem številu zastopano, za kar se jifrl izreka prisrčna zahvala. Kot drugo društvo je korakalo dr. sv. Petra št. 50 J. S. K. J. iti to društvo se je pa, da smem reči, korporativno udeležilo. So res korakali kakor' dž bi bili v resnici vojaki, kakor so nastopali v svoji slovenski stari domovini. Tretje dr. je bilo dr. Orel št. 90 J. S. K. J.; ako-ravno je to društvo mlado, nam je tudi v resnici pokazalo, da so Slovenci z dušo in telesom, da se niso ostrašili kake zbadljive besede; izreka se jim lepa zahvala za njihovo udeležbo. Četrto društvo je bilo zastopano dr. Novi Dom št. 102 K. S. K. J., jim izrekamo prisrčno zahvalo. Zastopano je bilo pevsko dr. “Domovina” večinoma v polnem številu, za kar se jim iz srca zahvaljujemo. V obilnem številu se je tudi udeležilo cerkvene slavnosti dr. sv. Ane št. 105 K. S. K. J. Zadnje društvo je korakalo naše dr. sv. Frančiška, katero je slavilo svoj 151etni jubilej.
S ponosom smo gledali sprevod o-menjenih društev, kako so s ponosom korakala društva za godbo, kakor slovenski vojaki v stari domovini.
Ko pridemo do cerkve sv. Nikolaja na 2. ulici, nam vsa imenovana društva naredijo špalir in dr. sv. Frančiška s ponosom koraka s svojo zastavo v cerkev ter godba igra lepo koračnico, nakar sledijo vsa društva. Ko pridemo v hram božji, zaigrale so marsikateremu solze v očeh. Ostrmeti je moral skoro vsak, ko je bila cerkev tako razsvetljena. Kar je električne razsvetljave in vseh družili sveč in luči po vsi cerkvi, so bile razsvetljene, kar nam je pričalo, da je res. praznik, dan neodvisnosti, ali praznik je bil res pravi katoliški praznik, kakor ga je hotelo praznovati dr. sv. Frančiška za 15. letni jubilej. Srca so1 nam koprnela, ko se prične slovesna sv. maša četrt nat enajst. Sveto mašo nam je daro-
Viastnlk je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih «Jrg-»tev-
Anton

IIUJ1 UA
Slovenski
gostilničar
Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače.
<<
Tonček Is 0. K.”
K. W. Phone 129V 1151 N. Broadway. JOLIET*
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofe.lce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo-lietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, Ills.
The Will County ¡rational Sank
(Nadaljevanje na 8. strani.)
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, III.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
k
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
I g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
(Konec.)
Kmalu se je tuđi naučil maščevati se nad svojimi zasledovalci. Spominjam se neke šale, katera mi je naredila mnogo sitnosti. Naš faktor se je pisal Webster. Bilo je ob času političnega boja in polkovnik Starbottle je imel navdušen govor, katerega je prinesla “Severna zvezda” neokrajša-nega. Na nekem mestu je dejal polkovnik Starbottle: “Ponavljam besede božanskega Websterja —Tukaj so sledile besede, katere sem pozabil. Slučaj je hotel, da je Van Li spoznal po končani korekturi ime svojega največjega zasmehovalca in naravno je verjel, da je govor o njem. Ko je bilo vse stavljeno, se je Webster odstranil; Van Li je porabil priliko, vzel stavek ven in potisnil temu prilagodečo se tanko ploščo s kitajskimi črkami. V stavku je bilo prav jasno izraženo sovraštvo prot svojim predpostavljenim in nezmožnost faktorja VVebstra.
Naslednje jutro je izšel polkovnikov govor, kjer pove božanski Webster svojo modrost v popolnoma nerazumljivi kitajščini. Jezo polkovnika Star-bottlena so komaj ukrotili. Še danes vidim tega odličneža hoditi po moji pisarni in zahtevati preklic.
“Toda, moj dragi,” sem ga vprašal, “ali hočete s svojim podpisom prevzeti odgovornost za trditev, da John Webster ni nikdar kaj takega rekel? Ali morete trditi, da eden izmed toliko Websterjev ni znal kitajsko? Ali nam morete preskrbeti prestavo tega citata in s svojo častno besedo trditi, da blaženi John Webster ni nikdar tega rekel? V tem slučaju, moj ljubi, dam natisniti vaš preklic.”
Polkovnik tega seveda ni bil zmožen in je zapustil redakcijo zelo ogorčeno.
Webster, faktor, ni sprejel te zadeve tako ostro. Povedalo se mu ni ničesar o tem, da je več kot 700 kitajskih peračev pokupilo dotično številko. Opazil je samo to, d^ se je naslednjega dne spustil Van Li v hihitanje in da ga je moral šele z nekaterimi udarci pripraviti k zavesti. Teden nato sem poklical Van Lija k sebi.
“Van,” sem rekel osorno, “povej mi, kako se glasi v angleškem jeziku oni izrek, ki ga je nekoč ob neki slovesnosti baje izpregovoril moj rojak, bogovom enaki VVebster.”
Van Li me je ostro pogledal. Komaj opazljivo svetlikanje se je začrtalo v njegovih temnih očeh. Končno je dejal mirno in dostojanstveno: “VVishtel VVebster — reči: Kitajci se delati iz mene neumen. Kitajci delati mene zabitega.” Nisem imel povoda dvomiti.
Bojim se, da sem dosedaj označil samo eno stran Van Lijevega značaja, in ne najboljšo. Sam mi je pravil, kakšno žalostno življenje da ima za seboj. Otročjih let ni poznal, očeta in matere ni nikdar poznal, čarovnik Van izredil ga je. Prvih sedem let se je moral vedno kazati pri vratolomnostih radovednemu občinstvu. Njegove tovarišice so bile laži in lopovščine in učil se je ljudi vedno kolikor mogoče zapeljevati od luči. Če bi bil imel več časa za premišljevanje, bi bil postal skeptik, nato cinik in končno modrijan. Tako je pa postal revež, dobro-voljen porednež.
Ne vem, če je bil o veri kaj poučen. Sicer je pa bil zelo praznoveren. Vedno je nosil pri sebi malega malika iz porcelana, katerega je poljuboval in zasmehoval. Za občo kitajsko nadlogo v tatvini in laži brez posebnega vzroka je bil prepameten. In vse, kar je delal in česar se je lotil, se je zgodilo z razumom.	N
Pripomniti je treba, da je bil zelo občutljiv, čeprav ni nikoli tega pokazal; prepričan sem pa, da je ohranil do onih, ki so mu izkazovali kaj dobrega, svojo privrženost. Bil je zvest in navihan. Samo enkrat, in to šele takrat, ko so ga že dolgo časa dražili, sem zapazil na njem znak upornosti. Vzel sem ga navadno, ko sem ponoči zapustil uredništvo, seboj na dom, da bi nesel še v tiskarno, če bi se česa domislil, predno bi list izšel. Nekoč sem pisal dolgo v noč. Kasno po tem, ko sem ga navadno odpustil, sem bil popolnoma pozabil nanj: ko je tako sedel pri vratih in čakal, sem naenkrat začul glas, ki se je glasil zelo o-tožno in dejal: “Chy Li.”
Začudeno sem se ozrl.
“Kaj praviš?”
“Jaz reči Chy Li.”
“Kaj je to?” sem vprašal nepotrpežljivo.
“Vi reči ‘John dela’!”
“No?”
“Vi reči ‘zelo dolgi John’.”
“No?”
“No — Chy Li, vseeno.”
Razumel sem ga dobro. “Chy Li” pomenja toliko kot “Lahko noč”. Hotel je iti domov. Pomrmral sem nekaj in delal naprej.
Nekaj minut kasneje je zelo oprezno zadrsal z lesenimi čevlji.
Stal je čisto pri vratih.
“Vi ne reči Chy Li?”
“Ne,” sem odgovoril ostro.
“Vi velik debel tepec! Vse eno!”
S to predrznostjo na jeziku je stekel. Naslednje jutro je bil zopet tako navihan in uren kot poprej.
Govoril sem o njegovi poštenosti. Spominjam se pa dveh slučajev, kate-
ra sta njegovo poštenost precej omajala. Rad bi bil jedel sveža jajca, da bi imel nekaj izpremembe pri težki hrani. Vedel sem, da so Vanovi rojaki dobri perotninarji in obrnil sem se nanj. Oskrboval me je vsak dan z zaželjemmi svežimi jajci. Branil pa se je sprejeti denar; dejal je, da jih mož ne prodaja. Nekaj čudnega, kajti takrat so bila sveža jajca silno draga.
Neko jutro je prišel moj sosed For-ster ravno k zajutreku in pri tej priliki mi je pravil o svoji smoli. Njegove kokoši so naenkrat prenehale nesti ali pa nesejo' jajca v grmovju. Van Li je bil ravno navzoč v sobi; zagrnil se je v svoje navadno molčanje. Šele ko je moj sosed odšel, se je pričel veselo hihetati.
“Forster kokoške — Van Li kokoške — vse eno!”
Drug slučaj ni bil več nedolžen in pokazal je njegovo častilakomnost. Večkrat so izostajala pisma in Van Liju so bile moje pritožbe o kasnem dostavljanju pošiljatev dobro znane.
Ko sem stopil neko jutro v pisarno, sem našel mizo polno pisem, katera so bila očito ravnokar prinešena iz pošte. Ali prav malokatero pismo je bilo name naslovljeno. Obrnil sem se k Van Liju, ki jih je vestno stražil in pričakoval je z veliko notranjo zadovoljnostjo moje pohvale. V moje začudenje je pokazal na prazno poštno torbo v kotu.
“Poštar reči: Nobeno pismo, John, nobeno pismo, John. Poštar lagati. Poštar hud mož. Pismo ponoči vzeti jaz!”
K sreči je bilo še zgodaj v jutro. Poštarji še niso raznašali. Hitel sem na pošto in Van Lijev drzen napad na pošto Združenih držav je bil konečno odpuščen. Moral sem pač kupiti novo poštno torbo in vse je ostalo tajno.
Malega pogančka sem imel zelo rad in skoro bi ga bil vzel seboj v San Francisco. Toda menil sem, da bi mu sprememba kraja ne napravila veselja. Poznal sem njegov strah pred velikimi, obljudenimi ulicami. Če je moral v mesto, je napravil vselej velik ovinek po predmestjih. Ravnota-ko je imel velik strah pred angleško kitajsko šolo, kamor sem ga hotel pošiljati.
Dolgo sem čakal na priliko, da bi dal Van Lija v kako dobro šolo in konečno je prišel v šolo nekega kitajskega misijonarja.
Bil je pameten in otrokom prijazen duhovnik, ki je imel velik interes nad dečkom in imel ž njim veliko potrpljenja. Stanovanje sem dobil dečku pri neki vdovi, katere hčerka je bila dve leti mlajša od Van Lija. To ljubko, nedolžno otročje dekletce je vzbudilo v Van Liju stran, kate.ra je bila ostala dosedaj čisto neopažena. Vzbudila je njegovo moralno občutljivost, ki je cela leta zanemarjena in nerazvita spala v dečku.
Ti kratki meseci, polni svetlih obljub, ki se niso nikdar izpolnile,' so bili gotovo najsrečnejši trenotki v življenju Van Lija. Spoštoval je svojo malo prijateljico z malikovavsko ljubeznijo, toda brez nedopustne nagajivosti. S sveto navdušenostjo je nosil njene knjige za njo v šolo — služba, katera je bila v vedni ¿vezi z nevarnostjo, da ne postane plen svojih malih kavkaskih bratov. Delal ji je najraz-novrstnejše igračke, rezal ji je iz pese in korenja najfantastičnejše cvetke, delal je čisto po naravi kokoške iz melon, posebno pa se je odlikoval z pahljačami, papirnatimi zmaji in v izdelovanju oblek za punčke.
Zato mu je deklica prepevala, kazala mu tisoč malih ročnosti, katere pač znajo samo male punčke, podarila mu je rumen trak za njegov mali šop, ker mu je ta najbolj pristojal k barvi in delala mu je veselje, da je bila pozorna na stvari, v katerih je bil on mpjster. Pripomniti moram, da je zboljšala tudi njegovo angleščino in da ga je spreobrnila od porcelanskega malika. Paglavček je dobil naenkrat pojme o krščanski dobrotljivosti, ne da bi bil to spremembo pravzaprav opazil.
Obadva sta se čisto dobro razumela. Mala kristjanska punčka s svetlim zlatim križcem okrog debelega, belega, malega vratu in rumeni poganček z ostudnim porcelanastim malikom, kateri je bil skrit v jopiču.
Dveh dni onega dogodkov polnega leta se more gotovo še vsakdo spominjati, kdor je živel v San Franciscu. Ljudstvo je bilo znorelo in druhal je napadla brez brambe pomilovanja vredne tujce, samo zato, ker so bili tujci iz drugega plemena, druge vere in druge polti in ker so delali za vsak denar, kateri se jim je ponudil. Nekateri so- mislili spričo tega pogona, da ?e bliža konec sveta.
V tem sem dobil pismo od PIop Singa, da ga naj nemudoma obiščem.
Njegova prodajalna je bila zaprta in zastražena s policijo, da jo ubranijo pred morebitnim napadom poulične druhali. Hop Sing me je spustil skozi zabarikadirana vrata, pozdravil me z veliko odkrito prijaznostjo, samo malo resnejše kot drugače. Prijel me je za roko in me odpeljal v pritličje in nato v klet. Bila je slabo razsvetljena, a vendar sem opazil po tleh razgrnjen šal. Ko sem pristopil k njemu,
Popravljamo	Delo jamčimo.
je potegnil z naglico šal proč. Pred menoj je ležalo truplo — malega pogana Van Lija.
Mrtev, moji prijatelji, da, mrtev! Kamenjan do smrti na ulicah San Frančiška od druhali v letu 1869!
Stričeva bajka.
Ruski spisal V. Azov.
Otroci so obstopili dobrega strica ter jeli so prositi:
“Striček, pripoveduj bajko!” “Kakšno pa hočete?” je vprašal dobri striček, prepričavši se, da se prej ne iznebi otrok, dokler jim ne bode pripovedoval bajke.
“Simbolično,” klical je en del o-trok.
“Politično,” zahtevali so drugi. “Prav,” odgovoril je dobri striček. “Bodem vam pripovedoval bajko simbolično „in politično obenem, in sicer bajko o modrem popu in revnem kmetiču.”
drugače se je dihalo. To ni bila izba, ampak dvorana. Kmetič je napolnil lonec z jajci, vzel je mernik žita in hajdi k popu.
“No, kako je sedaj, duša moja,” — vpraša pop, jemajoč darila, — “ali je sedaj lažje, ko si izgnal kravo?”
“Ljubi moj Bog,” vzkliknil je kmetič vesela, “sedaj je v izbi tako lepo, tako prostorno. In diha se tako lahko, kakor pri bogatinu v sobi. Batju-ško! celo svoje življenje ne pozabim tvoje prijaznosti-----”
Dobri striček je končal.
“Razumeli smo,” klical je en del o-trok. “To pomeni, da ni treba dajati reform!”
“In tudi mi smo razumeli,” klical je drugi del otrok. “To pomeni, da na-mestu reform zadošča olajšati represije!” — Iv. Štingl.
Leo Zelenka Lerando
iz slavnega praškega
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
4»
Telefon South Chicago 70S. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
STENSKI PAPIR
Zelika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa bas varska dela ter obešanje stenske» papirja po nizkih cenah.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI
$2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami.—Na svidenje pri
Bil je neki reven kmetič, zelo reven in otrok je imel celo kopico. Vsi so stanovali v mali izbici. V izbici je bilo tesno, zelo tesno — jedva se je moglo v nji dihati. Premišljeval je kmetič, premišljeval, a ni vedel, kaj naj počne. Navsezadnje gre k popu.
“Torej,” vpraša pop, gladeč svojo brado, “praviš, da je v izbici tesno?” “Oh, batjuška, tako tesno, tako tesno, da se niti ganiti ne morem. To ni izba, ampak luknja. In celo moram reči — Bog naj mi grehe odpusti — pasja luknja.”
“Hm,” zamrmra pop. “In kure, duša moja, imaš?”
“Imam dve gnezdi,” odgovori kmetič. “Ali kakšne so te kure; kure se samo imenujejo.”
“Torej poslušaj,” povzame besedo pop, “vzemi kure v svojo izbo in stanuj ž njimi.”
To izrekši se pop obrne in gre k svoji ženi.
Praskal se je kmetič za ušesi, praskal — in ni mogel tega razumeti. Ali bode v izbi boljši zrak, če vzame v njo kure? Toda kaj si bode belil glavo — pop ve, kaj svetuje — in kmetič je vzel kure v izbo.
Še težje je bilo v izbi. Tako težki zrak, da je -kat dušilo.
Kmetič je šel znova k popu.
“No kaj, duša moja,” vpraša pop, “ali ti je sedaj lažje, ko imaš kure v izbi?”
“Oh, batjuška, prej ni bilo za pretrpeti in sedaj — kai početi?”
“In svinje imaš?” vpraša pop. “Imam enega prešička,” odgovori kmetič. “Ali kakšen je ta prešič. Samo tako se imenuje! Kost in koža!” “Dobro,” reče pop, gladeč brado. “Sedaj pojdi in pusti svinjo v izbo.” To rekši gre pop po svojih oprav-krih.
“Ali se iz mene norčuje pop?” mislil je kmetič. "Ali konečno, kaj si bom belil glavo, pop ve kaj svetuje”—in je spustil v izbo še svinjo.
V izbi je sedaj bilo kakor v luknji. Nihče se ni mogel zganiti in obrniti. Sapa je zastajala v prsih. Prišel je k kmetiču po opravkih župan in je omed lel. Morali so ga za noge potegniti iz izbe na sveži zrak.
Šel je kmetič tretjič k popu.
“No, kako je, duša moja,” vpraša pop, “ali ti je lažje sedaj, ko si spustil svinjo v izbo?”
“Oh,” odgovori kmetič, “ako po resnici povem, v hlevu je boljše. Težko, zelo težko je v izbi. Otroci se jočejo, ženske zdihujejo. To je Sodoma — Bog naj mi grehe odpusti — in ne izba.”
“Hm,” zamrmra pop. — “In kravo imaš-li?” '
“Imam,” odvrne kmetič. “Samo krava nas redi. Ali kakšna je ta krava! Drugi imajo od ovce več koristi. Krava se samo imenuje.”
“Spusti jo v izbo,” reče pop.
“Oče duhovni —” ponižno prosi kmetič.
A popa ni bilo več v sobi.
Kmetič je prišel domu in pol dne je premišljeval. Toda kaj bo tuhta! — pop ve, kaj svetuje — in je spustil tudi kravo v izbo.
Plakale so ženske, plakali so otroci. Kmetič je izpočetka vse potrpežljivo prenašal ali konečno se je tudi on razsrdil.
“Tako živeti ni mogoče. Boljše je
zadrgniti si vrv okoli vratu in-------”
Priletel je kmetič k popu.”
“Batjuška! Nimam več moči! Boljše je umreti 7’
“Hm,” zamrmra pop, “tedaj praviš, da je zelo težko v izbi?”
“Oh, batjuška, tako težko, naravnost k zadušenju!”
“Dobro,” reče pop. — “In sedaj izpusti kure iz izbe.”
Kmetič je izpustil kure. Malo lažje je bilo. Ali zelo malo. Šel je znova k popu.
“No, kako je, duša moja?” — vpraša pop. “Ali ti je sedaj lažje, ko ši izpustil kure?”
“Trohico lažje,” odvrne kmetič.
“No, sedaj izpusti še svinjo.” Izpustil je kmetič tudi svinjo. V izbi je bilo bolj prostorno in lažje se je dihalo. Ženske so bile veselejše — otroci so bili živahnejši — razveselil se je kmetič sam. Šel je k popu z lažjim srcem.
No, kaj, duša moja?" — vpraša pop , Je sedaj ložje, ko si izpusti! svinjo?”
Precej lažje, odgovori kmetič. “Sedaj je za živeti. Moremo se vsaj v izbi obrniti in lažje dihati.”
“No, sedaj izženi iz izbe še kravo,” reče pop.
Izgnal je kmetič kravo — izba je bila domalega dvakrat večja in čisto
konzervatorija godbe
uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na:
Leo Zelenka Lerando
209 Richards St. JOLIET, ILL.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava. dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine
3.	razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2	Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, UL
, Chi. Phone 376.
N. W. 927
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
04 Jefferson St, blizu mosta, Jottet
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co, Walter, Tex.
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio St.
Joliet, 111.
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi,
John Gersich
1000 N. Chicago St JOLIET, ILL.
WWWWAVWWWWVWVS'
Oscar J. Stephen
Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, I L L I N OI 8
JAVIM
NOTAH
l*
Kupuje in prodaja zemljišč*
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiže in pohištva proti ognju, nevihti aii drug po škodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si,oko spadajoča pisanja.
J Govori nemiko in angleško.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St, Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Nenavadna Slabost.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano


TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker im a zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost I V LEKARNAH.
TR1WERS
BITTER-WINE
v	§
OF
*
thinerovo
HORRÉ VÍN0
’K'f^Víd hy JOSEPH TRtNER 733 SAshUd Ave. CHICAGO, .ILL
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASILAD ATE.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, peíate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
A. NEMANICH, preds.
M GRAHEK, tajnik.
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. ha inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4»
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Spomini na moje roma- n
nje v Sv. Deželo. ‘ Pollak
Rev. Jo*.
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiimmmiiiiiiiiuiHiiiiiniuuiimiiiiifnnniiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz malega raste veliko! |
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%	|
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
,26. Haram eš-šerif.
(Dalje.)
Zapustivši Omarjevo mošejo, gremo nekoliko proti jugu in pridemo do druge mošeje na hribu Morija. Na prvi pogled lahko vidiš, da je bilo to velikansko poslopje, ki se sedaj imenuje El-Aksa, nekdaj krščanska cerkev. Zidal jo je 1. 53S, cesar Justini-jan v čast Mariji Devici, na tistem mestu, kjer je stalo nekdaj poslopje za ženstvo, ki je služilo v tempeljnu. Posvečena je bila ta cerkev darovanju Matere Božje. Pred mošejo je lepa lopa, v kateri je zopet treba obuti slamnate copate. Sedem vrat vodi v prostorno mošejo, ki ima sedem ladij. Tudi ta mošeja ima kupijo, ki pa ni tako velika, kakor ona v Omarjevi mošeji. Strop je sicer neometan, kakor pri naših bazilikah, vendar pa je les lepo izrezljan in okrašen. Kalif Omar je v tej cerkvi nekdaj molil; on je vkazal cerkev spremeniti v mohamedansko mošejo. Ko je postal Jeruzalem zopet last katoličanov, pa so spremenili križarji mošejo v kraljevo palačo, ki so jo imenovali: palača Salamonova. Baljduin I, je podaril del te palače nekaterim plemičem, ki so vstanovili tukaj cerkven red Salamonovega tempeljna, ali kratko red templjarjev. Ta red, ki je bil v času križarskih vojsk ponos in velika pomoč kristjanov, zato ga je tudi silno hvalil sv. Bernard, ta red je francoski kralj Filip IV. grozno sovražil, ker je imel na Francoskem lepa posestva, po katerih se je polakomnil ta kralj, kakor svoj čas kralj Ahab po Naboto-vem vinogradu. Zato je Filip IV. prisilil papeža Klementa V. da je 1. 1312 templarje zatrl. To poslopje je pa Sultan Saladin 1. 1187 zopet spremenil v mošejo, kateri so v teku časa seveda marsikaj dozidali. Lepa in jako umetno izrezljana je pridižnica iz lesa, v kateri so vdelane slonove kosti in bisernica. Za pridižnico ste dve lopi, v katerih eni je v skalo vtisnjen sled Jezusove noge. Trdi se, da je kalif Omar dal z Oljiske gore sem prenesti ta vtisek.
Blizu pridižnice sta dva stebra, ki stojita prav blizu eden poleg druzega, tako, da se more med njima le šibek človek preriti. Turki trdijo, da bo vsak, ki se skozi prerije, zveličan. Zato je ta težavni poskus delal že marsikateri lahkoveren mohamedan in marsikaterega je to stalo mnogo truda. Pred par leti je pa kar obtičal mej temi stebri neki obilen človek in zato jih je dal paša ograditi se železno mrežo. Odkod ta prazna vera? Morda so napačno in otročje razlagali besede Gospodove, ki pravi: “Kako ozka so vrata, in tesna je pot, ki pelje v življenje!” (Mat. 7, 14.) — Vsak ro-
mar, ki ogleduje to lepo poslopje, pa želi, da bi iz mošeje postalo zopet enkrat Mariji Devici posvečeno svetišče.
Iz mošeje smo šli skozi glavna vrata, krenili na desno in prišli smo po stopnjicah v velikanske podzemeljske prostore, katerih namen ni znan. Strop teh prostorov so mogočni oboki, katere podpirajo velikanski široki stebri. Ako ogleduješ te oboke m stebre, pač razumeš trditev arabcev, ki menijo v svoji priprostosti, da so ta poslopja zgradili hudobni duhovi. Trdi se, da so bili to Salomonovi hlevi. Res je, da je imel blizu tukaj kralj Salomon svojo palačo, toda hleve je imel gotovo drugod. Pač pa so rabili temp-larji ta poslopja za hleve. Zgodovinarji trdijo namreč, da so imeli križarji tukaj po 2000 konj in po 1500 ka-melj. Kakor so imenovali templjarji svojo palačo kralja Salamona, prav tako lahko se je tim poslopjem nadelo ime Salomonovi hlevi. Vsih tih podzemeljskih poslopij je 13. Gotovo jih je bilo nekdaj več, toda sedaj so zasuta. V ta podzemeljska poslopja so bežali v času obleganja judje, izmed katerih je nekatere vmorila tukaj lakota, druge pa zmagačev meč. Koliko zdihovanja se je čulo, koliko stiske in trpljenja se je videlo v teh poslopjih!
Spet smo prišli na vrh ter ogledali še tako imenovana zlata vrata, ki ne slujejo le zaradi svoje lepote, marveč tudi za to, ker je skozi ta vrata prišel Gospod na cvetno nedeljo v tempelj. Kako veselo ga je tedaj pozdravljalo navdušeno ljudstvo! Ali par dni pozneje, kako je kričalo: Križaj ga! križaj ga!
27. Emaus.
Kot avstrijanci smo večkrat imeli opraviti z avstrijskim generalnim konzulom g. Pogačarjem, ki je po rodu Ljubljančan. Ta prijazni gospod nas je povabil dne 26. februarja na obed. Šli smo torej v spremstvu turških vojakov in dveh kavazov z Morije naravnost na avstrijski konzulat. Naročili smo si pa takoj za popoldne pred hišo avstrijskega konzula osle, na katerih smo nameravali odjahati proti Emau-su. Akoravno sem se oslovskega hrbta že v Egiptu precej privadil, me je bilo vendarle nekoliko sram vpriča avstrijskega konzula in njegove gospe sesti na muhastega dolgoušca. Vrhu tega sem zapazil pri odhodu v rokah konzulove gospe fotografski aparat in slutil sem, da nas hoče prijazna gospa prav na oslih fotografirati. Česar sem se bal, se je tudi zgodilo. Ko smo sedeli na oslih, smo bili tudi fotografirani. Tolažilo me je pa upanje, da fotografije, če bodo sploh dobre, nikdar ne priromajo za menoj v Evropo.
(Dalje prih.)
je že itak bil. Okoli 10. ure je prišel pred zagrinjalo ravnatelj tingl-tangla ter naznanil, da bi se mladi gospod Charles Green srčno rad znebil nekoliko denarja, vsled česar je SKlenil, da bo razdelil med obiskovalce gledališča denarne čeke. Vsi so; bili seveda s tem zadovoljni. Ekscentrični milijonar je segel nato v žep ter privlekel iz njega večje število zapečatenih kuvert, ki jih je pričel metati s svojega sedeža na vse strani. Vse je začelo divje loviti kuverte, dokler se ni zopet prikazal pred zagrinjalom ravnatelj ter naznanil, da bo vsak obiskovalec galerije dobil na željo gospoda Greena vstopnico nazaj. Navdušene ovacije Greenu so bile zahvala' za to napoved.
The Joliet National \ Bank
JOLIET, ILLINOIS |
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pred..
CHAS. G. PEARCE, kailr
SLAVN0ZNANI
SLOVENSKI POP
troti leji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
§ Razn oterosti. f
Češke postave.
Češki listi priobčujejo deset zapovedi, ki naj bi tudi nam bile v zgled. Glase se: 1. Ljubi svojo domovino!—
2.	Varuj svoje zdravje; zdržuj se namreč v mladosti alkohola in tobaka! —
3.	Ne izdaj nobenega vinarja pri svojih sovražnikih! — 4. Beri vsaj v nedeljah in praznikih češke knjige! -— 5. Ne žaluj nikdar za denarjem, ki ga boš izdal v te namene! — 6. Govori samo češko! — 7. Ne pozabi slavne zgodovine troedine češke domovine!— 8. Ne sramuj se svojega rodu! — 9. Izpolnuj svoje dolžnosti in brani svoje pravice! — 10. Pomagaj češki narodni obrambi!
124,000 zdravnikov doktoric.
le 7399 ženskih
Zlati zaklad na reveževem vrtu.
Iz Petrograda poročajo, da vlada med prebivalstvom v okolici Jeniseja mrzličava razburjenost. Nek ubog delavec, ki je živel v veliki revščini, po imenu Timofijev, je kopal na svojem vrtu ter naenkrat zagledal v svitu solnca nekaj blesketati v zemlji. Kopal je in kopal ter izkopal na dan — plast zlata. Strokovnjaki so takoj konstatirali, da je delavec izsledil žilo zlata, katere vrednost je za enkrat rie-preračim-ljiva. Timofijeva družina in njeni ubogi sosedje se nahajajo sedaj v veseli ekstazi, kajti čez noč so postali bogati ljudje.
Ženska “glavni dobitek”.
V ruskem mestu Smolensku imajo nenavaden običaj. Pod nadzorstvom mestne uprave imajo vsako leto veliko ženitveno loterijo, katere glavni dobitek je — ženska. Tudi to leto je imela loterija lep uspeh, kajti vse srečke so bile prodane. Posebni odbor zbira vsako leto dekleta, ki hočejo postati glavni dobitek. Določeni “glavni dobitek” mora ostati deset dni doma ter sprejemati posete onih, ki so kupili srečke. Vseh srečk je 5000 in vsaka velja en rubelj. Srečkanje se vrši, ko so prodane vse srečke. Oni, ki zadene “glavni dobitek”, se lahko takoj oženi. Od loterije dobi glavni dobitek 5000 rubljev dote. Lahko pa se glavni dobitek tudi odkloni, a v tem slučaju dobi oni, ki je srečko zadel, 2500 rubljev in ravno toliko tudi ‘glavni dobitek’.
White
Front
Buffet
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi.
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem
svojo
trgovino z obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Mi hoćemo tvoj denar ti hočešlnaš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
w. J. LYOP»S
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
KADAR POTREBUJETE wj lesa za stavbo ali drugo, vprašajta
za cene
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vin®-grad in klet St. Helena. Pisma naslo-
vite
Angleščina brez učitelja 1
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško siov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y,
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
Milijonar in umetnik.
Zanimivo anekdoto znanega angleškega portretnega slikarja navaja neki angleški list. Umetnik je bil nedavno v Ameriki ter je bil ob tej priliki povabljen od nekega večkratnega milijonarja, ki se je zelo ponašal s svojim razumevanjem umetnosti, naj ogleda njegovo zbirko slik, ki je sicer zelo velika, v kateri pa je mnogo zelo dvomljivih Rembrandtov, Ticianov, Rafaelov, Murilov. Ponosno je kimal milijonar slikarju: “Da, da, jaz sem sklenil, da podarim svoje umetniške zaklade kakemu javnemu zavodu. Toj da komu naj zaupam slike, to je še vprašanje.” — “O,” je menil Sargent, “jaz bi vam predlagal — zarodu za slepce..
Ženska v amerikanski žurnalistiki.
V Združenih Državah je 30,008 žur-nalistov; od teh odpade na ženski spol 2193 oseb, torej več kakor 7 odst. Pred 40 leti je bilo v amerikanskem časopisnem obratu le 35 urednic. Med 5836 svobodnimi pisatelji je pa bilo nič manj kakor 2616 žensk. Da bi se pa omogočila tudi ženskam znanstvena izobrazba v žurnalistiki, so sedaj otvorili, kar prvotno niso nameravali, na vseučilišču v Columbiji poleg že obstoječe visoke šole za moške žurnali-ste, še visoko šolo za ženske žurnali-stinje. Poprej še pa morajo obiskovati pripravljalni tečaj v Barna-kole-giju. Zanimivo je, da je število žensk-odvetnikov in zdravnikov veliko manjše,'kot pa ono žurnalistinj. Na 114,-703 juriste pride le 1010 žensk in na
Mazil« za tenoriste.
Najdrznejšo in najbolj neumno reklamo, ki so jo kdaj prinesli listi, je bilo možno nedavno citati v južnoameriških časnikih. Neki španski in-dustrijec je namreč z vso resnostjo anonciral po listih, da je iznašel pomado, ki ima to sposobnost, da dobi vsakdo krasen tenorski glas, kdor se ž njo šest tednov po vratu maže. Tudi umetnikom, ki jih tekom predstave napade hripavost ali nenadna onemelost, naj bi bila koristna raba te pomade. Depot te pomade je v Valpa raisu. Upajmo, da bo famozni iznaj ditelj kmalu iznašel lasno olje za so pran, milo za basiste in zobni prašek za baritoniste.
Kako se dandanes ženijo knezi.
“Berliner Tageblatt” priobčuje med drugimi naslednjo ženitno ponudbo: “Knežja ženitev. Za avstrijskega dr žavnega kneza zrelejše starosti (dedni knežji stan), imenitna, izrazita prika zen, brezhiben značaj, veleposestnik v velikem mestu — se išče soproga velikim premoženjem. Stan, starost, narodnost in prejšnje življenje so postranska stvar. Posredovalci se od klanjajo. Najstrožja tajnost”. Ni zlo mek, da bi pod takimi širokodušnimi pogoji ta “brezhibno značajni” držav ni dedni knez ne dobil — denarja.
Ekscentričen milijonar.
Mlad Amerikanec Charles Green, ki je nedavno metal v Fleet Street« po cesti novce in ki ga je seveda spremljala zaradi tega navdušena množica je pred dnevi zopet nastopil uprav milijonsko darežljivo. Ondan je namreč obiskal nek londonski Musič Hall ter razdajal med občinstvo čeke in denar. Za navzoče zelo prijetna točka seveda ni stala na programu, ker bi bil drugače naval občinstva gotovo večji kot pa
»
“Hill Grit Vineyard
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett, Cal.
Loughran & Conway
108 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
LyotiS|Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, IL1
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,
joiict, m.
Prijateljem in znancem naznanjaa da sem kupil Mauserjev salun, kjer ai lahko najdete vsak čas in se okrepčat V zalogi imam najboljša vina in dni| pijače.
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega.
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.
Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slvnemu1 občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNfl’ OBLIŽI
AU OBUta a VOLČ]« ČREŠENJ so KORISTNI PRI,
REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI ▼ KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJL PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH ▼ ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNttC MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. ff. ¡tar Dri Ci
LEKARNARJI.
2or. Bluff and Exchange Stri«! JOLIET. ILL.
tfi izpolnimo naročila vseh zdravnike na pravi način.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, IH
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me-
o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic!
J. Se A. Pasdertz
se dobijo najbolji« sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba fa taše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets, hie. Phone 4531 N. W. Phone Iirj
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St.. Joliet.
j Joliet Citizens Brewing Co- |
1	North Collins St., Joliet, 111.
* Fiite Elk Brand” pivo j
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. !
*«»hO«OV04(H9«O«O4O404O40«OVOM«0VOVMV0O«O«0VOVM)M'
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	1
brez odbitka rentnega davka.	1X1 3
%
Naš zaupnik v Zjed. državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
(Nadaljevanje s 5. strani.) val naš priljubljeni nam P. Anzelm Muren. Za prvega levita je bil Rev. Golob, za drugega levita neki nemški kaplan, za četrtega je pa bil sam faj-mošter Nagelaisen iz cerkve sv. Nikolaja. Vročina nas je mučila res v hramu božjem, ali nismo se zbali ne vročine, javno smo hoteli pokazati, da smo v resnici Slovenci. Pri sv. maši nam je prekrasno pelo pevsko društvo “Domovina”, da nam je petje pretresalo srca. Za njihovo požrtvovalnost in njih trud se jim izreka v imenu društva najtoplejša zahvala. Lep nagovor je imel v cerkvi P. Anzelm Muren, da so marsikateremu prišle solze v oči, ko je rekel, da se ne sramujemo javno nastopiti in pokazati tudi med tujimi narodi, da smo v resnici slovenski katoličani. Mislim, da še take slavnosti ni praznovalo nobeno slovensko društvo v New Yorku, kakor ravno sedaj dr. sv. Frančiška V ponos si štejemo, ker so nas društva tako v obilnem številu posetila pri cerkveni slavnosti. Res smo marsikatero zbadljivo besedo morali preslišati od nasprotne strani naše slavnosti, ali društvo se ni ostrašilo. Nismo se ostrašili stroškov, kar smo jih imeli. Ko sem bral dopis tukaj obstoječega člana v glasilu Slovenca, da bi dal taiste petake v društveno blagajno, kar nas slavnost stane, ali odgovarjam pa dotični osebi, da, hvala bodi Bogu, naša društvena blagajna ni trpela centa za to; to pa zato, ker so člani društva žrtvovali vsak po svoji moči, kakor je društvo sklenilo, tako da smo pokrili vse stroške, in imamo še do devetdeset dolarjev dohodkov.
Po slovesni sv. maši smo odkorakali zopet nazaj v društveno dvorano, nakar je društvo preskrbelo za vse udeležence slovesnosti prosto pijačo in še nekoliko prigrizka zraven, tako da so bila društva jako dobre volje. Predsednik je pozdravil vse navzoče člane z nagovorom in se zahvalil, da so se tako v obilnem številu udeležili slavnosti. Nadalje je pozdravil vse ustanovitelje društva.
Popoldan vršil se je piknik v Washington Parku, ki so se ga udeležila vsa tukaj obstoječa društva jako v obilnem številu ter se jim izreka najlepša zahvala za njjh obisk. Piknik se je 'vršil jako v lepem redu, da ni bilo slišati nobene zbadljive besede. Vsak je bil zadovoljen in z veselim srcem smo odhajali pozno ponoči domu. Pripomniti moram tudi, da se je udeležil tudi našega piknika dobro znani hotelir in salunar g. George Kenik; akoravno je Nemec, tudi zastopa naše veselice ali piknike in globoko sega v svoje žepe, tako da mu gre vsa čast in hvala za obisk.
Nadalje sporočam, da sem bil napaden odstrani dr. Orel št. 90 J. S. K. J. v Glasu Naroda št. 151, da sem jako agitiral za piknik. Res sem agitiral in v prihodnje bodem še bolj. Ali sva midva kriva, tajnik in blagajnik dr. sv. Frančiška, da ste morali piknik preložiti na dan 4. avgusta? Ali bi midva slabo vreme odpodila za vaš piknik? Ali sva samo tajnik in blagajnik pri društvu, da naju javite v Glasu Naroda? Kje je pa druzih 41 članov? Še enkrat rečem: za poldrugo uro obiska našega piknika nam je Nemec g. Kenik zapustil čez 30 dolarjev — ena sama oseba! Pa raz-vidite, zakaj je bila agitacija?
Sklepom mojega dopisa presrčna zahvala vsem udeležencem cerkvene slavnosti in tudi popoldanskega piknika, kateri so nas tako v obilnem številu posetili.
Z društvenim pozdravom na vse člane in članice naše slavne Jednote.
Anton Pavli, I. tajnik.
Rankin, Pa., 21. jul. — Kakor sem v 31. štev. Am. Slovenca naznanil, da se je žrebanje ure prestavilo, tem potom naznanjam, da se je žrebanje vršilo dne 21. julija ob 3. pop. in je dobila srečka 444, katero je kupil naš član Jos. Kroteč. Tem potom se v imenu celega društva zahvaljujem vsem članom, kateri so prodajali srečke in tako pripomogli, da nam je doneslo dobička brez članskih tiketov okoli 50 dolarjev. Odkar smo dobili salone na Rankin, ne dobimo dovoljenja za veselico, kakoršno je naše društvo vsako leto priredilo in katera je društvu nesla okoli $100, zato je s tem društveni blagajni znatno pomagano, posebno Ptos, ker imamo izvanredno veliko bolnikov. Torej še enkrat hvala Vam!
Z dnem 30.	junija t. 1. smo z	aključili
polletno uradovanje. In račun		se glasi
takole:	Dohodki:	Stroški:
Januar 			$136.40	$168.25
Feb			99.95
Marec 			 171.70	185.88
April 			170.80
Maj 			104.50
Junij 			 111.35	111.00
Obresti ....		 27.66	
Skupaj .		$835.24	$840.38
Primanjkljaj v 6stih mes.........$5.14
Gotovina 31. dec. 1911 v bla-
bajni .......................$739.71
Ako odštejemo primanjkljaj $5.14, ostane gotovine 30. jun. $734.57 Stroški se razdelijo sledeče:
Poslano na Jednoto s poštnino $547.30
Bolniška podpora .............. 245.00
Misijonarju in cerkvi .......... 10.00
Ura za žrebanje ................ 14.50
Rent od dvorane in drugi stroški, tiskovine i. t. d........ 23.58
Skupaj ...................$840.38
Stanje članov	30. junija:	.
31. dec. 1912 je štelo dr. 90 članov, 18 članic.
Pristopili do 30. junija 2 člana, 4 članice.
Suspendovani do 30. junija 6 članov. Stanje 30. junija, 86 članov in 22 članic.
Nismo sicer napredovali, ali zadovoljni moramo biti, da smo se vzdržali na isti višini glede blagajne, če pogledamo, da z mes. plačilom po 50c moramo bolnike podpirati in vse uradne stroške izplačati. Kaže nam pa drugo polovico leta na boljše. Imamo nekaj novih kandidatov, in še jih upamo dobiti nekaj, dasi nas v tej mali naselbini obdajajo 3 hrvaška in 3 kranjska društva. Daj. Bog, da Vam zamo-rem konec leta veselejše poročilo poslati!
Račun je bil 30. junija odobren in potrjen.
Za društvo sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J. z bratskim pozdravom
Jos. Kerstolič, I. tajnik.
Soudan, Minn., 20. jul. ■— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4, Tower, Minn., naznanja vsem članom izven Towerja, da je društvo sklenilo 14. julija, da se povikša mesečne prispevke za društvo po 25c za tri mesece, in če v tem času pridejo še bolniki, bomo morali še zanaprej plačevati po 75c, dokler se blagajna ne povikša. Ker smo to leto imeli dosti bolnih članov, se nam je “kasa” hudo znižala in to smo morali storiti, drugače si ne moremo pomagati.
In tudi naznanjam, da tukaj okoli Soudana to leto kaže obilno pridelka vsake sorte, zelenjave itd. In tudi tukaj pridno iščejo rude po več krajih, tako da sčasoma bo obilno “žetve” z rudo. In za zdaj naj zadostuje, bo drugič kaj več novega. In vas pozdravim, in da bi še dolgo let napredoval Amerikanski Slovenec.
John Loushin, tajnik.
Skopljem se, se oblečem z vilah-nom, pa si zavijem glavo in celo telo. Tako grem po malem proti hramu.
Pri drvah zagledam žensko.
Zavara me.
V trenutku se ni mogla ganiti iz torišča.
Stopim bližje — zdajci puhne mimo mene, kakor da bi jo najsilnejša burja odnesla.
Bilo je o poldvanajsti uri.
To pač to, si mislim, ta pa že ne bo več hodila po noči naših drv stražit.
Pa je res nekaj čudnega, da, celo strašnega, v temni noči nenadoma zagledati človeka, zagrnjenega v belo rjuho, ki se ti bliža. Še strašnejše je, če se vzdignejo roke nad glavo in se pripogibljejo proti tlom. Pravi pravcati duh stoji pred teboj, bodeš si mislil, no, in tako je menda mislila gotovo tudi ona ženska.
Jasno povedano.
Hotelir (odhajajočemu gostu): “Ali ste bili zadovoljni, gospod?”
“Z jedjo in pijačo pač, a s stenicami v postelji ne!”
Hotelir: “Vse sem že poizkusil, a zaman.”
Gost: “Naredite vsaki stenici tak račun, kot meni, gotovo se nobena več ne vrne.”
Vestnost.
Kmetič pride k živinozdravniku in mu potoži, da njegov voliček kar noče na njivi vleči, ter ga prosi, naj mu da kako zdravilo. Zdravnik malo pomisli, potem pa založi tri gorke zaušnice kmetiču, rekoč: “Te tri nesi domov voličku, gotovo bo pomagalo!” Kmetič stori tako. — Čez par dni se vrne kmetič k živinozdravniku in mu na mah pritisne eno gorko za uho in reče: “Gospod dohtar, Vaš recept je bil izvrsten; že pri drugi zaušnici je voliček pridno potegnil — zato sem Vam pa tretjo neporabljeno vrnil.”
Pogoj.
Žena: “Premalo se zavedaš, kaj si z menoj dobil; namesto očitanja in kreganja, bi me moral v nebesa povzdigniti!”
Mož: “O, saj bi Te, ko bi le vedel, da ne prideš več nazaj!”
Dober tek.
Miha pride v mesto in gre obedovat v restavracijo; naroči si polže. Nata-' kar mu jih prinese in Miha jih povžije 1 z lupinami vred. — Začudi se natakar, ko ne najde na krožniku nobene lupine, in pravi: “No, kako Vam je teknilo?” — “O, prav dobro, samo malo pretrdo so bili zapečeni.”
Nežen migljaj.
Neka dama je obiskala svojo modi-stinjo, da bi se pri njej informirala o značaju neke služkinje, ki je bila prej pri modistinji v službi. Na vsa vprašanja je dobila samo ugodne odgovore. “Pridna je, ljubi red,” ji je rekla modistinja, “v tem oziru se nisem mogla nikdar nad njo pritoževati!” — “Ali pa je tudi poštena?” je vprašala dama nadalje. — “Tega pa ne vem, o tem dvomim,” odgovorila je modistinja. “Jaz sem jo namreč zadnjič poslala z mojim računom k vam —- in danes, po več tednih, še vedno nisem dobila denarja!”
Živa veja.
Šel sem proti trgu.
Na trgu stoji kapelica, okoli nje so nasajene košate akacije. V hipu pade iz vrha enega drevesa košata veja na tla, pa beži po zemlji.
Postojim, gledam in si mislim, kaj li more to biti? Žive stvari ni videti, in vendar veja beži proti meni.
Že gre mimo mene, pa še nič živega ne vidim, ko pa se veja obrne od mene in jo zavije skozi vratiča na dvor, zagledam — mačka pod njo.
Na košatem drevesu skrit je čakal na vrabce.
V ugodnem hipu je skočil, zgrabil z zobmi ubogega vrabca in vejo. Šibka veja se je pod njim strla in ž njim vred padla na tla.
Veje ni smel izpustiti, ušel bi mu vrabec, torej je z njo zakrit, oboje v diru vlekel na skedenj, kjer je vrabca pojužnal.
Kako je duh tatico splašil.
O pasjih dnevih je bilo. Celi dan, je sobice močno pripekalo, sledila je soparna noč.
Vležem se k počitku, a zaspati nisem mogel. Obračam se v postelji na eno in drugo stran, a spanec ni prišel.
V	hipu se spomnim na Kneippa, ki v takem slučaju svetuje kopel.
V	sadovnjaku sem imel, na prilič-nem mestu pripravljeno, podolgovato kositrno kad za kopanje.
Vstanem, vzamem beli vilahen,/ pa se grem kopat.
V naglici.
Nekdo pripoveduje: “Če človek medveda sreča, je skoraj nemogoče rešiti se pred njim, kajti če človek v vodo skoči in plava, zna medved tudi plavati, če spleza na drevo, medved tudi, če beži — medved za njim...” Po-slušavec: “Kaj pa, če se človek skrije?” — Pripovedovavec: “Se medved tudi skrije!”
Logično.
Policaj (gre za gospodom v parku): “Vas zadene kazen, ker je prepovedano pse seboj jemati.”
Gospod: “Saj pes ni moj.”
Policaj: “A gre za Vami.”
Gospod: “Saj greste tudi Vi za menoj, pa niste moj.”
Na prodaj
Prodajalna likerjev na debelo, ki je v najboljši okolici v Pittsburgh, Pa. Najboljši prostor za moža, ki govori slovenski, ker je ta prostor v sredini slov. naselbine. Proda se radi vzroka — poceni za gotovino.
FINK & WALDVOGEL, 5437-9 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potoni dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska
Korespondenčna Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.)
1380 E. 40th St. Cleveland, Ohio.
CX W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. •
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor, Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufn
KJE JE FRANK MARTINJAK? Pred par leti je stanoval na Aurora, Minn. Ker je važna zadeva, za to naj se sam javi za pojasnilo ali pa kdo drugi naj pošlje njegov naslov na: Amer. Slovenec, Joliet, 111.
IŠČEM SVOJO SESTRO: MARY Katolič. Kdor ve njen naslov, prosim naj ga sporoči: Kate Petruša, 206 Midland Avenue, Rockdale, 111.
IŠČE SE MARKO KLEMENČIČ št. 18 iz Križevske vasi pri Metliki, pred nekaj leti bivajoč v Minn. Išče se zaradi podedovanja posestva., katero se naslanja na njega in dedšči-ne, katera pripada k njemu. Vljudno se vabi, da se oglasi on sam ali se pa prosi kateri prijatelj, da b» dotičnega naslov naznanil kje se nahaja, ali Amerikanskemu Slovencu ali pa John L. Nowack, Metlika št. 60, Kranjsko Austria.
ORGANIST, CECILIJANEC, IŠČE službe pri slov. ali hrv. fari; zmožen voditi mešani ali moški zbor. Za podrobnosti se je oglasiti pri njemu samemu, a za naslov pišite na Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naä jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Garnsey, Wood & Lennon
A d vo kati.
Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET. ILL.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
482 Ohio Street	JOLIET, ILL.
TROST &KRETZ
— tdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie
“The U. S.” 10c. in “Meerschanm” k, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street JoHet, lf.