številka 7 četrtek. 20. februarja 1997 160 tolarjev
Prva stopnica do poklica
Prejšnji petek in sobota sta bila za letošnje osmošolce pomembna dneva. Na informativnih dnevih so se namreč seznanili z možnostmi nadaljnjega izobraževanja.
Na Šolskem centru v Velenju bodo v šolskem letu 1997/98 sprejeli približno 900 novincev, ki se bodo lahko izobraževali za enega od 18 poklicev.Več zanimanja kot je bilo razpisanih prostih mest, so pokazali za program računalniškega tehnika in za gimnazijo. Novost tokratne »ponudbe« Centra pa je možnost izobraževanja po dvojem sistemu za poklic avtomehanika. (Stran 3)
m(tp)
ISSN 0350-5561
Ob koncu tedna bo pretežno jasno.
Uspela predstavitev
Predvčerajšnjim so v Koelnu odprli največjo svetovno razstavo izdelkov proizvajalcev bele tehnike na svetu.
Na Domotechnici 97 sodeluje tudi Gorenje, poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem sejma pa se predstavlja s skoraj 200 velikimi gospodinjskimi aparati.
Vodilni proizvajalci izdelkov bele tehnike pred-
stavljajo na Domotechnici 97 več novosti. Pri novostih ne zaostaja niti Gorenje. Novo generacijo Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov še posebej odlikuje prijaznost do uporabnika. Največjo pozornost vzbujajo pralni stroji v Simple & Logical izvedbi, ki so v tem trenutku gotovo najprijaznejši pralni stroji v Evropi.
■ (ekj
Komunalne položnice
Mnogim med vami so se po prejetju položnice za plačilo komunalnih dobrin za januar zatresle roke. Zneski na njej so se vam zdeli visoki, previsoki, taki, kijih niste pričakovali. Ravnali ste najbrž različno: eni ste položnico položili tja, kamor jo običajno, drugi ste brez besed poravnali, kar so vam naračunali, tretji pa ste hoteli vedeti in zvedeti za razlog takšnih zneskov. Slednjih je bilo najbrž veliko, saj so zadevo v Komunalnem podjetju Velenje potem uradno pojasnili.
Razlogi so vsaj trije: na položnici se je »znašel« poračun prispevkov za razširjeno reprodukcijo za november in december ter »tekoči« januar za vodooskrbo in odvajanje odplak; poračun takse za obremenjevanje voda glede na porabljeno količino v minulem letu; na območju blokovne gradnje pa je bil znatno višji znesek za komunalne dobrine tudi zaradi daljšega obračunskega obdobja, saj so popis števcev zaradi novoletnih praznikov opravili teden dni prej kot običajno in ga za en teden tudi podaljšali, pa še januarske nizke temperature so povzročile, da smo rabili več toplote kot jo sicer. Zdaj, ko to vemo, smo bolj mirni. Fajn bi pa bilo, ko bi nas na to pripra-vili že prej. Bi se roke takoj manj tresle.
■ Milena Krstič - Planine
Okrepljeno vodstvo
Mozirski občinski svetniki so na petkovi seji največ pozornosti namenili kadrovskim zadevam v svetu in občinski upravi, čemur je botrovalo dejstvo, da je župan Jakob Presečniktudi poslanec Državnega zbora in zaradi tega svojo funkcijo opravlja nepoklicno. Po hitrem postopku so zato sprejeli nekatere spremembe občinskih aktov, na podlagi tega pa imenovali nove funkcionarje. Dosedanji sekretar občinskega sveta Rudi Hramec bo poslej vodil Zgomjesavinjski podjetniški center; glede tega centra je občinski svet sprejel tudi sklep o soustanoviteljstvu. Za podžupana so imenovali profesorja Antona Veneka, ki bo naloge opravlja nepoklicno, za sekretarko občinskega sveta Zdravko Hriberšek Ladinek in za tajnika občine Jožeta Kramarja, ki bosta svoji funkciji opravljala poklicno.
■jp
Vse lušno hitro mine
Res da so v zadnjih letih zimske počitnice dolge le en teden. Ampak so. Še vedno brezskrbne in kot po pravilu suhe in kopne. V ponedeljek je sonce sijalo tako močno, da so Ana, Marja, Denisa in Darja kar mežikale v Stanetov objektiv, včeraj zjutraj pa nas je presenetil sneg - pa čeprav ga je bilo le za vzorec. Počitnikarji so imeli kar nekaj možnosti, da proste dni preživijo aktivno, v počitniških delavnicah, ob rekreaciji... Mnogi so z družino odšli smučat, naše male počitnikarke pa so nam povedale, da bodo ves teden doma, da se bodo igrale, skakale gumi-twist, se lovile...
■ bš, foto: vos
Primož, Jure!
Najboljši slovenski smučarski skakalci so od petka do nedelje v Mislinji in Planici opravili letošnje ekipno državno prvenstvo ter posamično na srednji in veliki skakalnici.
Vsi trije dnevi so bili v znamenju sijajnega Primoža Peterke, na Bloudkovi 120-metrski napravi v Planici pa se mu je z izrednim drugim mestom ob bok postavil Velenjčan Jure Jerman. Na sliki: Predsednik SZ Slovenije obeša Juretu srebrno medaljo; to je sploh prva medalja s članskih državnih prvenstev za kateregakoli skakalca s Koroške in Štajerske
30 let Kajuhove bralne značke
VELENJE - V torek ob 17. uri bo v Domu kulture Velenje potekala prav posebna prireditev. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo namreč obeležila 30. obletnico Kajuhove bralne značke v Šaleški dolini.
Na prireditvi, s katero bo Kajuhova bralna značka stopila v četrto desetletje, bodo med drugim kar 25 mentorjem, ki za potek akcije skrbijo na posameznih osnovnih šolah več kot 25 let, podelili posebna priznanja. Spomnili pa se bodo tudi začetkov, ki segajo v februar 1967, ko so v Dolini prvič podelili 466 značk. Kot že veste, seje ideja porodila na OŠ Karla Destovnika Kajuha, začetniki akcije pa so
bili Elfrida Ambrožič, Nežka Mlakar, Marija Zupane in Karel Kordež. V šolskem letu 95/96 je bilo v obširni raziskavi na to temo ugotovljeno, da je v 29 letih bralno značko v Dolini osvojilo 75.555 učencev osnovnih šol. To je 58% vseh učencev.
■ bš

9770350556014
2 NAŠ i as
DOGODKI
20. februarja 1997
Svet mestne občine Velenje
O osnutku proračuna
Osnutek letošnjega proračuna bo zagotovo osrednja tema torkovega zasedanja sveta mestne občine Velenje. Poleg tega naj bi dorekli še odlok o priznanjih mestne občine Velenje, se opredelili do pobude, da se prične postopek za sprejem sprememb in dopolnitev statuta mestne občine Velenje. Določli naj bi normative in standarde za opravljanje dopolnilnega programa dejavnosti in storitev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Na dnevnem redu pa imajo še štiri odloke o ustanovitvi javnih zavodov (javnih izobraževalnih zavodov osnovnih šol, Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in javnega zavoda Ljudska unierza Velenje).
Pred pričetkom zasedanja pa bodo razpravljali še o imenovanju predstavnikov ustanovtelja v svet mladinskega centra. Glasovanje o predlaganih kandidatih so namreč na prejšnji seji prekinili.
■fmz)
Nekdanji brigadirji obujajo spomine
Celje - Kar nekaj časa so usklajevali datum, sedaj so ga določili. Letošnje srečanje brigadirjev mladinskih delovnih brigad bo 24. maja ob 11. uri na letališču celjskega Aerokluba v Levcu. Simbolika je med drugim tudi v tem, da je letališče v neposredni bližini začetka trase gradnje ceste Celje - Šempeter. Gradilo jo je 1298 brigadirjev in brigadirk iz vseh koncev Slovenije. Tako bodo brigadirji po 50. letih obudili spomin na našo mladost, želijo pa, da vsi, ki ste bili zraven, svojo udeležbo prijavite na območnem Klubu brigadirjev ali na Koordinacijo MDP, Celje, Gledališka 2.
■ bš
Upravna enota Mozirje
Brez pisarne na Rečici?
Na mozirski upravni enoti se v nobenem primeru ne strinjajo, da se državni organi odtujujejo občanom in imajo za takšno trditev tehten razlog. Sprotno spremljanje mnenj in vzdušja občanov priča o nasprotnem, k temu pa veliko pripomorejo pisarne upravne enote v Solčavi, Lučah, Gornjem Gradu, na Ljubnem in na rečici ob Savinji. V prvih štirih krajih so pisarne v celoti upravičile svoj obstoj, potrdile smiselnost in usluge zares približale občanom, sporna je le pisarna na Rečici ob Savinji. Razlog za to je gotovo bližina sedeža upravne enote, kjer občani rešujejo večino zadev, zato vlaganje v to pisarno in njeno vzdrževanje ni smotrno. Ker njena morebitna ukinitev v nobenem primeru ni in ne more biti politični ali kakšno drugo vprašanje, se bodo o vsem tem pogovorili s krajevno skupnostjo Rečica in občino Mozirje.	■
Novost - Informacijska služba
Na sedežu mozirske upravne enote so v minulem letu v veliki meri posodobili opremo in prostore, nov pomemben zalogaj pa jih čaka v bližnji prihodnosti. Uredili bodo namreč glavno in sprejemno pisarno, ki bo hkrati osrednja informacijska služba. Želijo namreč, da bi občani v takšni pisarni dobili prav vse potrebne podatke za začetek in vodenje željenih postopkov.
Na vozilih grb občine Mozirje
Vozniki na področju petih občin Zgornje Savinjske in Zadrečke doline s v zadnjem času pogosto sprašujejo, kakšen grb bodo imeli na registrskih tablicah svojih vozil. Zadeva je preprosta - to je in bo grb občine Mozirje, saj je njegova uporaba vezana izključno na sedežu upravne enote. To je seveda občina Mozirje, ki pa je decembra sprejela nov občinski grb. Ta grb bo le na novih vozilih, na starih ga ni treba zamenjati, po želji pa bodo lahko vozniki dobili nalepko z novim grbom za že registrirana vozila.	■
Od 7500 na 17
Ta številčni podatek velja za stalne obmejne prepustnice z Republiko Avstrijo. V nekdanji občini Mozirje, torej na področju sedanje Upravne enote Mozirje, je bilo kar 7500 imetnikov te prepustnice, očitno pa ta nekoč tako pomemben dokument občanom ne prinaša več kakšnih posebnih ugodnosti, saj so od lanskega prvega maja do konca leta 1996 izdali vsega skupaj 17 prepustnic. ■
Mačehovska ministrstva
V lanskem letu je pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin prijavilo na natečaj Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih področij 14 projektov v (željeni) skupni vrednosti 503 milijone tolarjev. Lani je ministrstvo odobrilo le štiri projekte, zanje pa skupno namenilo borih 32 milijonov.
Podobno je bilo leta 1995, ko so občine prijavile 6 projektov, ki so bili vsi odobreni, od tedaj pričakovanih 115 milijonov tolarjev, pa so jih občine skupno dobile prav tako samo 32.	■/p
Ustavno sodišče je odločilo:
Svet krajevne skupnosti Šoštanj je imel prav
Krajevna skupnost Šoštanj in njen svet, ki ga je zastopal takratni predsednik Matjaž Natek, je decembra leta 1995 Ustavno sodišče zaprosila za oceno ustavnosti in zakonitosti Statuta občine Šoštanj v tistem delu, ki se nanaša na volitve članov sveta krajevne skupnosti. Menili so, da je drugi odstavek 49. člena Statuta občine Šoštanj v nasprotju s 109. členom Zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da se za
volitve članov sveta krajevne skupnosti smiselno uporabljajo določbe Zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet, to pa so volitve z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Drugi odstavek 49. člena Statuta občine Šoštanj pa za člane sveta KS namesto neposrednih volitev predpisuje imenovanje članov na zboru volilcev krajevne skupnosti, kar je v neskladju z Zakonom o lokalnih volitvah, je menilo Ustavno sodišče. Tretja alinea 55.člena Statuta gre še korak dlje v opisanih kršit-
vah, ko po njej krajani na zboru niti ne imenujejo članov svojega sveta, temveč imenovanje le predlagajo. S tem je krajanu odvzeta pravica do (so)odločanja, kdo bodo člani sveta njegove krajevne skupnosti.
Ustavno sodišče je v odločbi, ki jo je soglasno sprejelo osem članov in predsednik dr. Tone Jerovšek, 30. januarja letos, odločilo, da je te določbe treba razveljaviti. Odpravljati pa jih ni treba, ker je bilo doslej njihovo izvrševanje s sklepom Ustavnega sodišča zadržano. ■ mkp
Akcija Vzorni voznik se je zapletla
12 priznanj bodo kmalu podelili
Velenje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Velenje je prejšnjo sredo pripravil sestanek, na katerem so dorekli, kako zaključiti letošnjo akcijo »Vzorni voznik«. Vabljeni predstavniki večjih prevoznih podjetij v Dolini in člani SPV-ja so morali namreč izmed številnih prijavljenih izbrati tiste, ki bodo to priznanje dobili že kmalu. Podelili jih bodo namreč na bližnjem občnem zboru ZŠAM Velenje, ki bo predvidoma v začetku marca.
Predsednik SPV pri MO Velenje Jule Slemenšek nam je akcijo predstavil takole: »Akcija Vzroni voznik traja že dolga leta, poznali smo jo že v bivši Jugoslaviji, Slovenija pa z
njo nadaljuje. V Velenju je malce zastala in nekaj časa teh plaket nismo podeljevali. To je plaketa, ki jo dobi voznik, ki v daljšem obdobju ni imel prometnih nesreč, ni naredil
hujših prekrškov, kije prevozil določeno število kilometrov. To je voznik, na katerega se lahko na cesti zanesemo, da nas bo varno pripeljal in nam tudi pomagal, kadar bomo v stiski. To ne velja le za poklicne voznike, vendar mislimo, da je delo poklicnega voznika veliko bolj zahtevno kot pri voznikih amaterjih, naredijo tudi več kilometrov, zato dajemo prednost profesionalcem.«
Večja prevozna podjetja so prijavila 42 voznikov, republiški SPV pa je Velenju name-
nil le 12 plaket. »Zato smo formirali skupino, ki bo pregledala predloge. Nekaj jih bodo izločili. Ne rečem, da tiste, ki niso vzorni vozniki. Verjetno bodo letos priznanje dobili tisti, ki so za nijansko bolj zaslužni, ki morda nekoliko dlje čakajo naj. Ostali bodo malce počakali, saj bodo zagotovo prišli na vrsto,« smo še izvedeli. In tudi to, da bodo sedaj z akcijo nadaljevali brez večjih pavz. Zadnja je bila dolga kar 5 let.
■bš
Zgornja Savinjska dolina
Prebivalcev manj, rojen le eden več
V petih občinah Zgornje Savinjske in Zadrečke doline je zadnji dan lanskega leta živelo 16.695 prebivalcev, torej 14 manj kot leto poprej. Razlog za takšno številko je zmanjšanje zaradi odselitev, saj je razlika med odseljenimi in priseljenimi minus 20; še bolj zanimivo je, da se je na vsem področju rodilo 174 otrok, umrlo pa je 173 občanov, razlika v korist rodnosti je torej le en sam občan. Dovolj zgovoren je tudi podatek, da se je število pre-
bivalcev zmanjšalo kar v štirih občinah, povečalo le v občini Mozirje, pa še to le na račun mozirske krajevne skupnosti, saj se je v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji precej zmanjšalo.
Občina Mozirje tako šteje 6.338 prebivalcev, kar je v primerjavi z letom prej za 17 več, občina Nazaije 2.567 (za 6 manj), občina Gornji Grad 2731 (za 4 manj), občina Ljubno 2.785 (za 4 manj) in občina Luče 2.274 prebivalcev
(za 17 manj).
Zanimiva je tudi primerjava med številom rojenih in umrlih v posameznih občinah. V občini Mozirje 74 rojenih in 68 umrlih, vendar - na področju matičnega urada Mozirje 48 rojenih in 31 umrlih, na področju matičnega urada Rečica pa 26 rojenih in 37 umrlih; v občini Nazarje 25 rojenih in 29 umrlih, v občini Gornji Grad 29 rojenih in 26 umrlih, občina Ljubno 28 rojenih in 23 umrlih, občina
Luče 19 rojenih in 26 umrlih, pri čemer se je na področju matičnega urada Luče rodilo 16 otrok in umrlo 15 občanov, na področju matičnega urada Solčava so se rodili trije otroci, umrlo pa je enajst občanov.
Na področju Upravne enote Mozirje so lani sklenili 86 zakonskih zvez, 78 v poročni dvorani v Nazarjah in 10 v poročni dvorani v Lučah, v poročne knjige pa so vpisali
12 razvez zakonske zveze.
■jp

Pa vendar se premika
Za nekatera področja seveda lahko z veseljem ugotavljamo, da je tako, ponekod pa še vedno preveč stopicamo na enem mestu. Seveda je tudi res, da s premikanjem niso vsi zadovoljni. Pri tem mislijo tudi na "vladno"premikanje. Bolj ko so tekli pogovori, bolj se je snovanje nove vlade pomikalo v desno. Pa čeprav drugi pravijo, da smo dobili uravnotežen predlog, kar pravi predlog za vlado centra. Ce pa je to res tudi zadetek v center, se bo še izkazalo.
Kot se bo za zadetek v polno ali mimo izkazalo tudi sedanje iskanje ustreznih izobraževalnih smeri naših mladih. To je za mladino velik korak, še posebno za našo. Drugod po svetu je vendarle bolj ali manj jasno, katere poklice tamkajšnje
gospodarstvo najbolj potrebuje, pri nas se morajo, žal, usmerjati bolj na slepo. V času vsesplošne tranzicije še nismo izdelali strateške gospodarske (pa še kake) usmeritve. In tako mladi ne vedo, kateri poklici bodo šli v času, ko bodo končali srednješolsko ali višješolsko izobraževanje najbolj "v denar". Vsak, ki se odloči za šolanje, seveda pričakuje, da bo po končanem šolanju tudi dobil delo. Pa čeprav že nekaj let ni tako.
Na našem širšem območju je najbolj aktualno izobraževanje na srednjih šolah. Pri tem je zanimiv podatek, da je letos na takih šolah kar sto mest več, kot je mladih, ki bodo na tem območju končali osnovne šole. To pa še ne pomeni, da bodo vsi
mladi zlahka našli mesto prav na tisti srednji šoli, ki jih najbolj zanima. V zvezi s tem se postavlja seveda tudi vprašanje, kako so po posameznih družinah še zmožni vzdrževati dijake in seveda študente. Zato je vse več zanimanja za študije v svojem kraju. Kadrovske štipendije so namreč postale že prava redkost. Med te redkosti sodi velenjski Premogovnik, ki vendarle še vedno vztraja pri podeljevanju štipendij. Pa čeprav nekateri pravijo, da je bilo to včasih bolj potrebno kot je sedaj. Je pa vseeno hvale vredno. Da bi le res obveljalo, da ima ta poklic na našem območju še vedno prihodnost. Nekateri namreč tudi velenjskemu premogovništvu pišejo dokaj črn scenarij. Mnogi pa so
prepričani, da ima prihodnost usmeritev v turizem. In tako so v Celju že tudi uvedli smer turistični tehnik, v Velenju pa se tudi zanimajo za šolanje v poklic turistične smeri. Kako tudi ne, ko pa tudi v Šaleški dolini prisegajo na turizem.
V zvezi s turizmom pa še vedno ni razjasnjen logarsko-savinjski dolinski gostinski spor o gostinskem lokalu ob Sloveniki. Posebna Darsova komisija še vedno premleva ta zaplet, zato bo treba na odločitev nadzornega sveta še malo počakati.
Stvari se pač pri nas včasih premikajo bolj počasi. Za nekatere pa je "pomemben premik" že to, če so stvari, kot so in se ne premikajo na slabše.
20. februarja 1997
DOGODKI
NAS i as 3
Šolski center Velenje
Dobra udeležba na informativnih dnevih
Na Šolskem centru v Velenju so z udeležbo na letošnjem srednješolskem informativnem dnevu (minuli petek in v soboto) zadovoljni, saj ocenjujejo, da je bilo število udeležencev na ravni zadnjih dveh let. Več zanimanja, kot je bilo v razpisu objavljenih prostih mest, so osmošolci pokazali za programa računalniški tehnik in gimnazija. Za ostale programe pa je bilo zanimanje nekoliko večje, kot kažejo letošnje namere osmošolcev za vpis v 1. letnik srednjih šol.
Na omenjenem Centru so letos prvič pripravili tudi informativni dan za višjo strokovno šolo (za elektronika), kjer pa je bil obisk nad pričakovanji.
V prvi letnik prihodnjega šolskega leta bodo na petih srednjih šolah v Velenju sprejeli približno 900 novincev, ki se bodo lahko izobraževali za enega od 18 poklicev, in sicer v dveletnih, triletnih in štiriletnih strokovnih šolah ter v
gimnazijskem programu. Novost, ki jo velja posebej omeniti, je možnost izobraževanja za poklic av-tomehanik po novem programu - tako imenovanem dual-nem sistemu izobraževanja. Zanj imajo predviden en oddelek, pogoj za vpis pa je sklenjena učna pogodba med kandidatom in delodajalcem.
Po posameznih šolah je število prostih mest podobno lanskemu, kar pomeni 5 oddelkov v gimnaziji, 10 oddelkov v poklicni in tehniški elektro in računalniški šoli (od tega 2 oddelka v dveletni poklicni, 3 v triletni, 5 oddelkov pa za poklic tehnik), v poklicni in tehniški strojni šoli 8 oddelkov (2 oddelka v dveletni, 4 v triletni in 2 oddelka za poklic tehnika), poklicna in tehniška rudarska šola 4 oddelki (2 triletna in 2 štiriletna) ter v poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti 5 oddelkov ( 2 za gospodinjo oskrbnico, 3 oddelki za poklic prodajalec). Omenimo naj še
Udeleženci letošnjih srednješolskih informativnih dni na Šolskem centru Velenje so bili s pridobljenimi informaciji zadovoljni, nad urejenostjo in opremljenostjo šolskih prostorov pa prijetno presenečeni.
možnost dijakov za izobraževanje po modelu 3 + 2 za tehnika gospodinjskih storitev in v diferencialni program za strojnega tehnika.
In še nekaj pomembnih datumov za bodoče srednješolce: prijave za vpis bodo na srednjih šolah sprejemali do 13. marca; dan kasneje, v petek, 14. marca, bomo na valovih Radia Velenje ob 17.uri začeli oddajo v živo, v kateri bodo na voljo podatki o šte vilu prijav za
vpis v srednje šole celjske in koroške regije. Prijave za vpis bodo osmošolci lahko prenašali do 3. aprila, ko bo nastopil moratorij za prenos in bo trajal do 2. julija letos.
Na Šolskem centru Velenje upajo, da so njihovi bodoči srednješolci pridobili dovolj informacij, ki jim bodo pomagale pri dokončni odločitvi za pot do poklica oziroma poklicne kariere.
*(tp)
Obisk v tovarni traktorjev Zetor
Slovenski kmetje "zavzeli" Brno
V	Gorenju TVgovina, dobra štiri leta je generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor v Sloveniji, si prizadevajo, da bi zadržali vodilni delež Zetorja med slovenskimi traktorji.
Tako so vse, ki so decembra lani kupili traktor Zetor, nagradili z izletom v Brno. Kupci so se odpeljali na izlet skupaj z ženami, spotoma pa so si ogledali tudi nekaj zanimivosti Dunaja.
V	Brnu so si slovenski kmetje ogledali montažo traktorjev Zetor in proizvodnjo motorjev zanje, predstavniki tovarne pa so jim predstavili tudi delniško družbo Zetor. Tovarna, ki je lani proslavila 50-letnico, za-
posluje okrog 5000 delavcev, ki bodo letos izdelali predvidoma 13.000 traktorjev, 2000 več kot leta 1996. Na Zetor odpade 4,5 % celotne evropske proizvodnje traktorjev, sicer pa četrtino proizvodnje traktorjev prodajo pod blagovno znamko John Deere in ob pomoči njene mreže v Južni Ameriki, na Daljnem Vzhodu in drugod.
Gorenje Trgovina ima v Sloveniji mrežo 23 pooblaščenih prodajalcev traktorjev Zetor, za letošnje leto pa načrtujejo prodajo okrog 450 traktorjev Zetor. Računajo, da bo na prodajo pomembno vplivala tudi novost - Zetor 73 41, ki bo v Sloveniji prvič
predstavljen na Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, jeseni pa ga bo že mogoče pri nas tudi kupiti. Za popravilo traktorjev Zetor skrbi velenjski APS -Avtoprevozništvo in servisi, ki ima organiziranih po Sloveniji 12 pogodbenih serviserjev, v Velenju pa je centralno skladišče originalnih rezervnih delov za traktorje Zetor.
Slovenski kmetje so bili z
obiskom v Brnu in ogledom tovarne Zetor zadovoljni. Poudarjali so, da je bila odločitev za obisk Brna in ogled proizvodnje v tovarni Zetor nadvse koristna. Veliko so videli, vtise pa bodo lahko posredovali tudi drugim, ki se bodo odločali za nakup novega traktorja.	■ (ek)
Skupina kmetov iz Slovenije med obiskom v tovarni traktorjev Zetor v Brnu.
Modna konfekcija Elkroj
Zaposleni večinski lastniki
V nazarskem Elkroju bodo aprila slavili pol stoletja obstoja, v tem trenutku pa je najbolj pomembno, da so sklenili postopek lastninjenja in Elkroj je torej sedaj delniška družba. Njeni 63-odstotni lastniki so zaposleni, lastnik 15 odstotkov je mariborski Infond, preostali delež pa je v lasti države.
Elkroj prodaja svoje izdelke pod blagovnimi znamkami Formula El, Carier in Delmod. Pretežni del proizvodnje še vedno predstavljajo dodelavni posli, ki jih želijo zmanjšati in obenem povečati lastno prodajo, slednje pa je zlasti na tržišču zahodnoevropskih držav zelo težko, saj imajo vse premalo denarja za pravi maketing.
Kar 80 odstotkov izdelkov izvozijo, od tega pa kar 95 odstotkov na zahodna tržišča. Klasični izvoz predstavlja 12 odstotkov, od tega polovica na trg zahodnih držav in druga polovica na trg bivše Jugoslavije, s tem področjem pa v zadnjem času ponovno vzpostavljajo kooperacijske povezave.
V lanskem letu so produktivnost dvignili za devet odstotkov, plače pa so v okvirih kolektivne pogodbe. Letošnja vlaganja bodo predvsem usmerili v posodobitev šivalnice, zelo zadovoljni pa so tudi z delom invalidskega podjetja, posebej na razvojnem področju.
■/P
SKB na londonski borzi
Veliko povpraševanje po prvi izdaji GDR iz Slovenije
Največja privatna banka v Sloveniji, SKB, je uspešno sklenila izdajo GDR (Global Depositary Receipt) v vrednosti 25 milijonov ameriških dolarjev.
Povpraševanje mednarodnih investitorjev je bilo zelo veliko, zato so tudi ceno oblikovali na zgornji ravni že prej zvišanega cenovnega razpona, in sicer v višini 19 dolarjev za GDR. Po predstavitvi slovenske SKB banke je vpis petindvajsetkrat
presegel izdajo. Največ povpraševanja je bilo v Veliki Britaniji (34 odstotkov), ZDA (32 odstotkov), v ostalih evropskih državah (24 odstotkov), preostanek pa na Japonskem in Bližnjem vzhodu.
SKB banka, katere delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, bo postala prva družba iz Slovenije z GDR programom, njene delnice pa bodo seveda kotirale tudi na londonski borzi.	Ifmzj
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. je s 1.2.1997 pričela vpisovati in plačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi:
*	VRSTA OBVEZNIC
Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki
so nominirane v tolarjih, je pet let.
Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela.
Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno.
Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne
obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri
zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za
izračun obresti je nominalna vrednost obveznice.
Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice.
Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega
kredita pri banki.
Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki.
*	SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemsto milijonov tolarjev).
*	AP0ENSKA STRUKTURA
Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic, in sicer:
-	48.000 obveznic po 10.000,00 SIT
-	3.200 obveznic po 100.000,00 SIT
*	PRODAJNA CENA OBVEZNIC
Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1.2.1997 do dneva vplačila.
*	V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH
Šaleški razvojni center v ustanavljanju
Delovna mesta in zaposlovanje jutri
Prehod v informacijsko družbo prinaša velike spremembe tudi na področju zaposlovanja. Kaj se nam obeta in kako ukrepati? Vprašanje, ki bi si ga morali že danes postaviti mnogi, pa ne samo tisti, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem. Tako so razmišljali v Šaleškem razvojnem centru v ustanavljanju, ko so prejšnji teden, v četrtek, 13. februarja, organizirali predavanje z naslovom Delovna mes-
ta in zaposlovanje jutri.
Razmišljanja nekaterih pomembnih avtorjev je prisotnim posredoval in jih obogatil s svojimi dr. Stanko Blatnik iz Inove. »Tehnologije se hitro spreminjajo, za seboj pa potegnejo tudi vrsto drugih stvari, zlasti na področju zaposlovanja. Težko je reči, kaj bo čez 20 let, a če ne razmišljamo o prihodnjosti, je ne moremo imeti,« je rekel.
Mmkp
IBBH'.	€
Si	
ik m	B^jff^i
■ * i.. —	j m
Kaj se nam obeta na področju zaposlovanja? Dr. Stanko Blatnik sije pri iskanju odgovora pomagal z razmišljanji nekaterih pomembnih avtorjev, ki so se s tem že ukvarjali.
Poslovne novice
Vse prevoznike obveščamo, da bo seminar v zvezi s pridobitvijo licence za prevoze v cestnem prometu v Velenju 7. in 8. marca, izpit pa 17. marca.
Območna gospodarska zbornica Maribor organizira poslovno srečanje podjetij in podjetnikov iz zahodne Slovaške in nekaterih regij iz drugih držav CEFTA. Poslovno srečanje bo potekalo 25. marca od 10. do 15. ure. Informacije na GZ Maribor, ga. Breznik, tel.: 062/227-371.
Na razpolago imamo brošuro OSNOVE POSLOVANJA Z ZR JUGOSLAVIJO.
Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico županije VAS, poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Szombathelyju, 13. mar-
ca, ob 10. uri. Prijavite se lahko najkasneje do 5. marca.
Ljubljanski sejem vabi k sodelovanju na strokovno sejemsko prireditev SEJEM TEHNIKA ZA OKOLJE 97, ki bo od 20. do 23. maja v Ljubljani. Dodatne informacije na tel.: 061/17-35-397 pri g. Gorazdu Majcenu ali ga. Sonji Pavličič.
Na razpolago imamo gradivo o prioritetnih naložbah v BiH in telefonske številke ustreznih institucij. Brošuro je predstavil Oddelek za obnovo in mednarodno pomoč Ministrstva za zunanje zadeve BiH na sestanku SEP 23. januarja v Sarajevu.
Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645. ■
4 KilS i as
AKTUALNO
20. februarja 1997
Se slab mesec in pol in treba bo oddati napoved dohodnine za leto 1996
Novosti bolj tehnične narave
Slab mesec in pol časa še imamo za oddajo napovedi dohodnine za leto 1996, pri čemer, kot veste, država in davkarji ne poznajo milosti. Ne sankcionirajo samo »napak« v napovedi, ampak tudi zamude, še posebej pa to, če napovedi sploh ne vložite. Zato tudi letos ne bo dobro zamuditi 31. marca. Napovedi dohodnine so bile najbolj zahtevno opravilo tisto prvo in morda še drugo leto, zdaj postopek že tako dobro poznamo, da pri tem skoraj ne potrebujemo več pomoči. I\idi o tem, da so nam delodajalci in izplačevalci prejemkov, ki smo jih dobili med letom, dolžni posredovati podatke, je danes odveč pisati.
Med novostmi, ki bodo prišle v poštev že pri tokratni napove-
di dohodnine, je gotovo davčna številka, identifikacijski znak vsakega davčnega zavezanca, ki so jo doslej prejeli vsi. Potrebno jo bo vpisati tudi v napoved dohodnine (poleg EMŠA). Sicer pa je davčno številko treba skrbno hraniti, ker jo boste v prihodnje potrebovali pri vseh davčnih zadevah, v vseh stikih z davkarji.
Novost je dopolnjen 9. člen Zakona o dohodnini, ki je bil z uredbo vlade sprejet že lani, vendar zaradi nedorečenih pravil še ni bil vključen v dohodninsko leto 1995. Med 3-odstotno olajšavo lahko po novem vključite in vpišete, seveda, če imate račun in potrdilo proizvajalca, da je energetsko učinkovit, tudi nakup hladilnika, zamrzovalnika, pralnega stroja ali sesalca. Večina Gorenjevih
proizvodov (ker je Gorenje tu blizu, je treba to že omeniti), to potrdilo ima. Ko smo že pri olajšavah, ki jih prinaša 9. člen, naj poudarimo še enkrat, da 3-odstotno olajšavo lahko koristite, če imate za izdelke račune, ki se glasijo na vaše ime in če so izdelki na spisku stvari, ki prinašajo olajšave. S tem v zvezi še to: račune, s katerimi olajšave uveljavljate, je po novem treba hraniti 5 in ne samo 2 leti, kot je bilo to v navadi pred dopolnjenim zakonom.
Novost je tudi ta, da letos v papirnicah in knjigarnah, kjer so lani prodajali obrazce, te dobite zastonj, a, kot smo izvedeli, le enega, do dveh ali celo treh se je menda bolj težko dokopati. Seveda pa vam ne bodo mogli preprečiti, da ne bi dobili novega
obrazca čez nekaj dni, saj ne bo nihče delal seznamov, komu so ga že izročili in komu ne. Nevarnost je le, da bodo, če bomo vsi dvigovali po tri obrazce, pošli. Zato ne bodite med zadnjimi! Država jih je dala natisniti toliko, kot misli, da jih potrebujemo, in nič več.
Najbolj napeti so seveda trenutki, ko računamo, ali bomo za lansko leto državi še kaj dolžni ali pa bo, če bo sreča mila, država dolžna nam, oziroma bo stanje dolga izravnano. Primera tega izračuna vam še ne moremo ponuditi, ker še ni znana povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji za minulo leto, ki je osnova za izračun. Ko bo, bomo tudi na naših straneh pripravili primer izračuna.
■Mi/ena Krstič - Planine
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Za pridobitev prepotrebnih parkirnih mest
Približno 2 leti je od takrat, ko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v mestni občini Velenje ni več domena sklada stavbnih zemljišč, ampak je to eden od neposrednih virov napajanja občinskega proračuna. V tako imenovanih izvirnih prihodkih nadomestila niso zanemarljiva postavka, če vemo, da so lani iz tega naslova zbrali v omenjeni občini (po fakturirani realizaciji) 186 milijonov tolarjev oziroma je bila izterjava 87,6%. Temu znesku je pripisanih tudi nekaj več kot 930 tisoč tolarjev, ki so jih za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačali na račun proračuna občine Žalec krajani Vinske Gore.Ta pa gaje nato nakazala na prihodek mestne občine Velenje. Po letošnjih predvidevanjih pa naj bi zbrali v velenjskem proračunu iz tega naslova 200 milijonov SIT. To je za 8,8% več kot lani, kar je toliko, kot naj bi znašala inflacija ali kakršen naj bi bil dvig drobnoprodajnih cen.
Predstojnik urada za gospodarske zadeve pri mestni občini Velenje Tone Brodnik je ob doseženih številkah izrazil zadovoljstvo in s tem povsem ovrgel ugotavljanja nekaterih o nedovoljnih aktivnostih pri izteijavi. "Za nas izterjavo opravlja davčna uprava in s skupnimi močmi smo se lani lotili ažuriranja podatkov. Glede na težave v naši dolini smo s pobranim prispevkom lahko kar zadovoljni. 93% za te namene odvaja namreč naše gospodarstvo, le 7% pa predstavlja delež fizičnih oseb. Ob tem moram še posebej naglasiti, da ne gre za priliv v gotovini, ampak za kompenzacije. In to šele takrat, ko se lotimo kakšne investicije. Mislim, da tvorno sodelujemo z gospodarskimi subjekti in s tem, ko občina pristaja na opravljanje kompenzacijskih poslov, dokazuje svoj posluh do reševanja njihovih težav." Med največjimi dolžniki izstopata predvsem Eso oprema in Sipak, ki je v stečajnem postopku. Če pri izterjavi po redni poti ne bodo uspešni, bodo dolg izterjali preko sodišča. "Nikakor se ne mislimo odreči temu denarju, zato še vedno opravljamo izterjavo tudi za leto 1995. Tistim, ki te obveznosti niso plačali pravočasno, seveda zaračunavamo zamudne obresti."
Po Brodnikovih besedah s tovrstnimi izvirnimi prihodki poskušajo v mestni občini Velenje izboljšati standard javnih površin v središču mesta in tudi v obrobnih KS. Za letošnje leto naj bi s temi sredstvi uredili predvsem področje mesta Velenje, konkretneje za dokončanje ureditve Kidričeve ceste z rondojem do Kajuhove ceste ter za nakup zgrajenih parkirnih mest pri novem nakupovalnem centru v Velenju. Gre za nakup 112 garažnih parkirnih mest, ki bodo v lasti občine. Brodnik je prepričan, da bodo s tem izboljšali mirujoč parkirni režim v samem središču mesta. Na vprašanje, ali naj bi res iz tega naslova znova urejali tudi Titov trg, je Tone Brodnik odgovoril: "Del denarja smo nameravali odvesti tudi za to. Res je, da smo ga za te namene predvideli že prejšnja leta, vendar nam je zmanjkalo denarja za plačilo računov pri urejanju Kidričeve ceste. Zato smo ga preusmerili tja. Na zadnji seji sveta mestne občine Velenje pa so svetniki ocenili, da bi bilo smiselno Titov trg ne samo preplastiti, ampak razmisliti o izgradnji garažne hiše pod trgom. Odločali se bomo na osnovi analiz. Ocenjujemo, da je pobuda smiselna. Mi smo se že povezali s projektanti za izdelavo idejne zasnove. Vse moči bomo usmerili v prihodnje v pridobitev vsaj še 200 garažnih parkirnih mest in s tem poskušali dolgoročno rešiti tovrstna vprašanja." V okviru te garažne hiše naj bi med drugim reševali tudi težave parkirnih mest nakupovalcev in stanovalcev Standarda. Podporo temu projektu je menda vodstvo Ere že dalo. Cena takšnega garažnega »boksa« bo - po oceni - v poprečju stala 8000 nemških mark.
Čeprav gre za povsem drugo zadevo, je vendarle ob tem smiselno zapisati, da se s sanacijo hotela Paka obeta pridobitev še 80 garažnih parkirnih mest. Gorenje kot investitor sanacije bo glavnino teh namenilo za potrebe dejavnosti hotela, nekaj pa jih bo ponudilo v odkup občanom in menda Eri za osebje nakupovalnega centra Standard.	B(tp)
Nasveti na straneh Našega časa tudi letos
Lani februarja in marca smo vam na straneh Našega časa pomagali pri izpolnjevanju dohodninske napovedi tako, da smo pripravljali posebno rubriko, kjer ste vi spraševali, mi pa s pomočjo posrednika, takrat še velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, zdaj je to Davčni urad, odgovarjali. Tudi letos uvajamo to rubriko.
Če imate vprašanje, ki je povezano z dohodnino, nam ga pisno sporočite na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom »dohodnina«. Za odgovor bomo poskrbeli mi. Že prihodnjič.	■
POTROŠNIŠKI KOTIČEK (2)
Obrtniške storitve
Piše: Urša Smid
Gospa Marija se je odločila za napeljavo centralne kurjave v hiši. Z obrtnikom seje ustno dogovorila za ceno storitve. Ko je bilo delo končano (z daljšo zamudo), je bila dejanska cena storitve kar dvakrat višja od prej dogovorjene. Kaj potrošnik v tem primeru stori?
Če obrtnik ne pokaže nobene pripravljenosti za rešitev problema, potrošnik nima veliko možnosti, da bi situacijo rešil v svoje dobro. Zato naj naštejem nekaj zlatih pravil pri poslovanju z obrtniki.
Tudi če se vam zdi, da znesek za opravljene storitve ne bo velik, pri vsaj dveh obrtnikih zaprosite za pismeni predračun za želeno stotitev.
* Pogodbo vedno sklenite v pisni obliki. V pogodbi mora biti zapisana tudi cena in rok za opravljeno storitev. Zakon določa, da lahko obrtnik zviša ceno le, če se med delom pokaže, da je prekoračitev neizogibna in o tem nemudoma	obvesti
naročnika, sicer izgubi karšnokoli terjatev zaradi večjih stroškov.
*	V pogodbi določite tudi zamudne obresti.
*	Nikoli ne plačujte storitve v celoti v naprej. Z obrtnikom se pogodite za razumno predplačilo.
*	Po opravljeni storitvi mora naročnik pregledati delo in o morebitnih ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti izvajalca. Če pregleda ne opravi, čeprav ga je izvajalec pozval, se šteje, daje opravljeno delo prevzel.
*	Zahtevajte pismeni račun za opravljeno storitev, saj boste tako lažje uveljavljali svoje morebitne zahteve do obrtnika.
*	Naročnik je po zakonu dolžan izvajalcu dovoliti, da napako odpravi. Šele če jo ta ne odpravi v primernem roku, jo lahko naročnik odpravi na njegov račun (najame drugega obrtnika), zniža plačilo ali razdre pogodbo.
*	V primeru, da naročnik odstopi od pogodbe, izvajalcu storitve pa je izročil predplačilo, je upravičen do zakonitih zamudnih obresti za čas, ko je izvajalcu izročil predplačilo, do razdrtja pogodbe.
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (13)
KAKO IN KOLIKO BOMO PLAČEVALI PO NOVEM ■ DRUGIČ
V 47. številki tednika Naš čas z dne 5.12.1996 smo vam okvirno predstavili nov tarifni sistem, ki ga je predvidel že Odlok o ločenem zbiranju komunalnih odpadkov na območju občine Velenje (Ur. Vestnik občine Velenje, št. 4/94).
Danes vam želimo nekoliko podrobneje obrazložiti ta tarifni sistem za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, zlasti pa napako, ki se je pripetila s pošiljanjem položnic za poračun plačil za leto 1996 in akontacije za januar in februar 1997. Nastala je precejšnja zmeda, ker je Komunalno podjetje Velenje, ki opravlja skupni inkaso plačil za vse komunalne storitve, najprej poslalo položnice za obračun VII - XII/96 in za akontacijo I -II/97 za vse komunalne storitve, naknadno pa še za razliko, glede na nov tarifni sistem na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
Iz sprejetih položnic marsikdo ni uspel razbrati kako in koliko se mu zaračunava storitev odstranjevanja odpadkov, veliko povzročiteljev odpadkov pa je celo zaključilo, da se je s spremembo tarifnega sistema naša storitev močno podražila. Z novim tarifnim sistemom nikakor nismo imeli in nimamo namena povečevati cene naših storitev, ampak vzpodbuditi povzročitelje odpadkov na omejevanje količin in doslednost prebiranja na posamezne koristne frakcije.
Nov tafirni sistem izhaja iz Projekta ločenega zbiranja komunalnih odpadov, ki predvideva:
Zbiranje in odstranjevanje:
-	biološke odpadke, namenjene za kompostiranje	32-krat letno
-	star papir, namenjen za nadaljno predelavo	13-krat letno
-	steklo, namenjeno za nadaljno predelavo	13-krat letno
-	ostanke komunalnih odpadkov, namenjenih za odlaganje na komunalnem odlagališču 38-krat letno
-	posebnih odpadkov od gospodinjstev -akcija	1-krat letno
-	kosovnih odpadkov od gospodinjstev -od vrat do vrat	1-krat letno
Opremo gospodinjstev za ločeno zbiranje: a) družinske stanovanjske hiše
-	za organske odpadke
1 x posoda 1201 na gospodinjstvo
-	za ostanke odpadkov
1 x posoda 1201 na gospodinjstvo
-	za odpadni papir
1 x posoda 2401 na 10 gospodinjstev
-	za odpadno steklo
1 x posoda 2401 na 10 gospodinjstev
b)	večstanovanjske hiše:
-	podobno kot pri a), toda ustrezne velikosti in število posod izhajajoč iz tega standarda
c)	ostali povzročitelji odpadkov:
-	podobno kot pri a), toda ustrezne velikosti in število glede na dejavnost
Cena novega ravnanja s komunalnimi odpadki zajema:
-	najemnino posod,
-	nadzor pravilnosti zbiranja,
-	odvoz prebranih surovin v nadaljno predelavo,
-	odvoz organskih odpadkov na kom-postarno in kompostiranje,
-	odvoz ostanka odpadkov na lokalno deponijo,
-	odlaganje ostanka odpadkov,
-	enkrat letno pobiranje kosovnih odpadkov in
-	enkrat letno pobiranje nevarnih odpadkov. Nov tarifni sistem prinaša bolj stimulativen način obračuna ravnanja s komunalnimi odpadki, saj opušča dosedanjo "kvadraturo stanovanjske površine" in uvaja novo obračunsko enoto "praznjenje standardne posode" za zbiranje odpadkov, s tem pa obračun po dejanski količini
proizvedenih odpadkov.
Znano je, da m2 stanovanjske površine res ne proizvaja odpadkov, ampak jih proizvajamo ljudje in živali. Za individualna gospodinjstva predvidevamo torej obračun ravnanja s komunalnimi odpadki po "številu in prostornini izpraznjenih posod" za ostanek odpadkov (siva posoda).
Izhodišče je standardna 120 I posoda, pogostost praznjenja pa najmanj 38-krat letno.
Računajoč s ceno enega praznjenja te posode iz tarifnega sistema 342,00 SIT, je pravilen izračun povprečnega mesečnega stroška:
38 praznjenj x 342,00 SIT = 12,996,00 SIT : 12 = 1.083,00 SIT x 1,05 % = 1.137,15 SIT
Prejšnji obračun za individualne hiše je izhajal iz povprečne "kvadrature stanovanjske površine" 160 m2 in povprečne cene 5,00 SIT/m2 mesec, kar je pomenilo naslednji povprečni mesečni strošek: 160 m2 x 5,00 SIT = 800,00 x 1,05 % = 840,00 SIT
Povprečno povečanje mesečnega stroška je torej 35 % in je nastalo zaradi povečanje cene odlaganja, predvsem pa zaradi dopolnitve oziroma kompletiranja storitve z enkrat letnim odstranjevanjem kosovnih odpadkov in enkrat letnim odstranjevanjem posebnih odpadkov.
V začetku smo predvidevali, da bo ta del storitve izven cene ravnanja z odpadki in ga bodo poravnavali proračuni občin, kar pa se nam ni uspelo dogovoriti. Po predstavljenem tarifnem sistemu pa bodo povzročitelji odpadkov lahko sami vplivali na mesečni strošek. Povzročili bodo lahko manj odpadkov in še
te dosledno prebirali, pa bo morebiti zadoščala manjša siva posoda ali pa poredkejše odstranjevanje odpadkov. S tem se bo prihranil deponijski prostor, manj se bodo uničevale ceste in tudi nekaj sekundarnih surovin bo vrnjeno v ponovno uporabo.
Ocenjujemo, da bi za povprečno veliko družino pri doslednem ločenem zbiranju odpadkov zadoščalo standardizirano število praznjenj sive posode, kar bi stroške v zvezi s tem hitro omejilo v njihova pričakovanja.
Povzročitelji odpadkov se torej lahko sami odločijo, kako redoljubno bodo ločeno zbirali svoje odpadke in kako veliko posodo in število praznjenj sive posode bodo naročili.
Obračun ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva v večstanovanjskih hišah izhaja ravno tako iz prostornine povzročenih odpadkov, vendar se upošteva faktor istočasnosti, ki dopušča sorazmerno manjšo prostornino instaliranih posod kot pri individualnih gospodinjstvih in za to tudi manjšo ceno praznjenja ene standardne posode. Ta cena je 230,00 SIT.
Za gospodinjstva v večstanovanjskih hišah, kjer je ločeno zbiranje odpadkov po sistemu BI0PAS še v uvajanju, upravnih (HABIT, LINEA, SR ipd.), pa še niso pripravljeni prevzeti notranje delitve stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, predvidevamo v prehodnem obdobju posredni obračun po "oskrbljeni osebi". Ta cena je ravno tako 230,00 SIT. Tudi povzročiteljem odpadkov v večstanovanjskih hišah je na voljo razmislek o zmanjševanju količin odpadkov in o doslednem prebiranju na posamezne uporabne frakcije.
Seveda v večstanovanjskih hišah posamezen stanovalec ali gospodinjstvo ne more storiti veliko, ampak se mora o tem dogovoriti v Skupnosti stanovalcev in s svojim upravnikom hiše.
Upravnik hiše, ki je sicer zadolžen za funkcioniranje skupnih delov in naprav hiše, je najprimernejši subjekt oziroma mesto za dogovor in poenotenje ravnanja z odpadki v skupni hiši in za porazdel-jevanje stroškov v zvezi s tem.
Za izboljšanje informiranosti uporabnikov storitev ravnanja s komunalnimi odpadki bomo predvidoma že za mesec marec izdali ločene položnice, na katerih bo razviden in pojasnjen obračun, kot smo ga opisali.
Upamo, da smo s tem pojasnilom nekoliko povečali vedenje o ločenem zbiranju odpadkov in upravičenosti novega tarifnega sistema, za podrobnejše informacije pa smo našim uporabnikom vedno na voljo.
Občasno so organizirane tudi radijske oddaje z možnostjo direktnega sodelovanja zainteresiranih uporabnikov naših storitev. Poslušajte nas na Radiu Velenje ob četrtkih med 9. in 9.30 uro.
Za pomoto pri prvem obračunu po novem sistemu se vam še enkrat opravičujemo in vas vabimo, da se osebno ali pisno obrnete na Prodajno službo javnega Komunalnega podjetja ali pa na Poslovno enoto - RAVNANJE Z ODPADKI našega podjetja.
Vabimo vas torej k aktivnemu sodelovanju v smislu povabila naslednjega slogana
Z NAMI V ČISTO MESTO!
PUPp.o.
20. februarja 1997
AKTUALNO
W vas 5
S seje sveta občine Šmartno ob Paki
"Recite bobu
Pred tednom dni so prvič v tem letu zasedali člani sveta občine Šmartno ob Paki. Ob nekaterih predlogih odlokov so osrednjo pozornost namenili osnutku letošnjega občinskega proračuna in problematiki prevoza otrok v šolo.
Premalo nazorno za kaj in koliko
Zupan Ivan Rakun je v uvodni obrazložitvi poudaril, da je poskušal pri pripravi osnutka proračuna v čim večji meri upoštevati želje in potrebe največjih porabnikov, kot sta šola in vrtec, ter tudi odborov za delo z vaškimi skupnostmi za področje gospodarskih ter negospodarskih javnih služb. Pri pripravi posameznih postavk je upošteval še usmeritve republiškega ministrstva za finance in višino lanskih porabljenih sredstev. Po osnutku sodeč naj bi se v šmarško občinsko blagajno letos nateklo 197 milijonov 739 tisoč tolarjev, od tega za zagotovljeno porabo
129 milijonov tolarjev, kar je za 6 % več, kot je znašala realizacija sredstev za te namene lani. Šmarški svetniki na osnutek sam bistvenih pripomb niso imeli, celo menili so, daje bolje pripravljen kot lanski. V razpravi so kljub temu poudarili, da je predvidenih kar 25 % ali približno 42 milijonov tolarjev za komunalno (cestno) dejavnost mnogo preveč, mnogo premalo denarja pa je predvidenega za izdelavo idejnih in tudi drugih projektov, na osnovi katerih v občini načrtujejo njen nadaljnji razvoj. Med drugim so se zavzeli tudi za to, da bi bile posamezne proračunske postavke bolj nazorne oziroma tako razčlenjene, da bi vedeli, kaj in koliko denarja za posamezne zadeve. Po mnenju predsedujočega Bojana Kladnika je osnutek morda preveč bogat oziroma premalo realen, ker naj bi bil župan kot predlagatelj pri posameznih postavkah preveč optimističen. V odgovoru na pripombo smo
bob!"
slišali, da ni bojazni, da se v občinsko blagajno ne bi natekli vsi predvideni prihodki. Šmarški svetniki sedaj pričakujejo, da bo pri pripravi predloga župan upošteval njihove pripombe in usmeritve.
Bo začasna rešitev pomirila duhove?
Prevoz otrok v šolo in iz nje je tema, o kateri svetniki na seji sveta govorijo že vsaj 2 leti, in to vedno dokaj žgoče. Tudi tokratna obravnava tega vprašanja je bila tako polemična, kot je med starši otrok, ki so tako in drugače vezani na ta prevoz. Obravnavali pa so ga skupaj z mnenjem Sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Velenje glede (ne)varnih šolskih poteh na področju šmarške občine. Po ugotovitvah slednjega ni praktično varna nobena pot otrok v šolo. Starši nekaterih učencev pa tudi niso zadovoljni z višino prispevka za prevoz. Šmarški
županje povedal, da so o prizadevanjih na tem področju, skupaj z mnenjem SPV-ja, že obvestili pristojno republiško ministrstvo, na "svojo roko" pa se je tudi odločil za prevoz otrok iz Velikega Vrha. In kako so, vsaj upajo tako, svetniki začasno rešili tovrstne zagate? Glasovali so za dopolnitev sklepa glede prevoza otrok v šolo in iz nje, sprejetega lani, in sicer da se prevoz učencev iz Velikega Vrha zagotovi pod enakimi pogoji kot ga zagotavljajo na območjih, kjer se prevoz že opravlja. Zavzeli pa so se še za izenačitev plačila prispevkov staršev za te namene. V zvezi s tem bodo odločali spet takrat, ko bodo od države oziroma od republiškega ministrstva za šolstvo in šport dobili odgovor, v kolikšni meri in za katere prevoze bo to - glede na sklepe in ugotovitve SPV-ja ter sprejetih določil na ravni države v zvezi s tem - krilo stroške.
Odlok so sprejeli, sedaj pa...
Predlog odlokov o zagotavljanju materialnih pogojev za delo skupine članov sveta šmarške občine je novost, ki sojo svetniki soglasno podprli. Iz občinskega proračuna naj bi za te namene na mesec zagotavljali plačilo računov do višine
8000 SIT za delo posamezne skupine članov sveta. Ti pa smejo ta sredstva porabiti le za izobraževanje svetnikov in svetnic, za pravno svetovanje in tolmačenje, za nakup strokovne literature ter za plačilo uslug in materialnih stroškov, ki so jih narekovale potrebe pri obravnavi gradiva za seje občinskega sveta in stroški delovanja v odborih sveta.
V nadaljevanju seje so nato sprejeli še predloge odlokov o javnem redu in miru, skupaj s podanimi amandmaji, o komunalnem redu ter o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnih zavodov Zdravstveni dom Velenje in Lekarna Velenje. Med podanimi pobudami svetnikov in župana pa naj omenimo zahtevo po čimprejšnji obravnavi možnosti razvoja drobnega gospodarstva v občini, tudi v povezavi z namerami glede kamnolomov, po sklicu zborov občanov, ki bi jih morali pripraviti vsako leto, pa jih menda niso že vsaj 2 leti, problematiko parkirnih prostorov v središču občine, prekategorizacija ceste Gorenje -Rečica ob Paki v regionalno, lastništvo domov ter o možnostih za dejavnost matičnega urada v občini.
■ (tp)
V Velenju dokončan blok ob Cesti talcev
lo kar nekaj let, leta 1995 pa je prišlo do konkretne rešitve, saj smo uspeli rešiti finančne težave. Gradnja je bila ustavljena tudi zaradi najbližjega soseda Zagradišnika, ki smo ga uspeli preseliti v nov objekt v lanskem letu. Investitor izgradnje je bil Stanovanjski sklad občine Velenje, izvajalec pa Vegrad. Investicija je bila vredna lmilijon 738 tisočDEM, brez upoštevanja že zgrajene tretje faze objekta, ki jo je zgradilo že Gorenje. Zaradi tega smo 8 stanovanj namenili delavcem Gorenja.«
Od 24 stanovanj je v objektu 12 dvo- in polsobnih, 6 trisobnih in 6 garsonjer. Kvadratni meter stanovanja je bil po pogodbi vreden 1186 DEM. Seveda so stanovanja neprofitna, saj je bil takšen tudi pogoj republiškega stanovanjskega sklada, ki je prispeval 79 milijonov tolarjev kredita (na 25 let s 3% obrestno mero). Tako bo MO Velenje lahko z najemninami vračala tudi ta kredit.
Cesta talcev je žal že nekaj let rak rana cestnega prometa v Velenju, saj je močno obremenjena s tovornim prometom, ki ga težko »prenese«. »Prizadevamo si in delamo vse v tej smeri, da prestavimo tovorni promet na obrobje mesta, Cesto talcev pa razširimo. Idejni projekti nastajajo, z gospodarstveniki smo imeli že veliko pogovorov, saj se tudi sami strinjajo s tako prestavitvijo. Mislim, da bo to kmalu prijetno okolje, da bo tu potekal le mestni promet, ki ne bo hrupen, saj računamo, da bomo to v kratkem uredili,« nam je o tem povedal Tone Brodnik.
V kletni etaži novega objekta je tudi poslovni prostor v izmeri 75 km2. Po sprejetju odloka o dodelitvi poslovnih prostorov na mestnem svetu bo MO Velenje objavila javni razpis in ga oddala najprimernejšemu ponudniku. Slo naj bi za mirno dejavnost, tako, ki ne bo motila stanovalcev.
MBojana Špegel
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Velenje
Zakaj očitna neenakopravnost?!
Društva za boj proti sladkorni bolezni Šaleške in Zgornje Savinjske doline s sedežem v Velenju praznuje letos 10 - letnico delovanja. Šteje okoli 270 članov, čeprav je sladkornih bolnikov v obeh dolinah mnogo več. Ne glede na to si društvo na vso moč prizadeva, da bi svojim članom pomagalo in jim lajšalo tegobe neozdravljive bolezni. Ni odveč omeniti, da imajo člani društva vrsto ugodnosti, popuste v zdraviliščih in podobno, na vso nesrečo pa je res, da imajo bolniki na drugih slovenskih področjih ugodnosti bistveno več.
Lastna ambulanta
-	prazne obljube
Zaradi tega in ostalih razlogov se velenjsko društvo v zadnjih letih srečuje z vrsto težav. »Nekoč smo imeli sladkorni bolniki v velenjskem zdravstvenem domu pred ambulanto zdravnika
-	diabetologa Damjana Justineka lastno čakalnico, danes čakamo na svojega zdravnika skupaj s čakajočimi za diagnostični laboratorij. To za bolnike s sladkorno boleznijo ni najbolj primerno, saj smo zelo podvrženi najrazličnejšim boleznim in smo v družbi z ostalimi pacienti praktično ogroženi. Kljub obljubam Zdravstvenega doma Velenje svoje lastne čakalnice še nimamo in tudi dvomimo, da jo bomo kaj kmalu dobili,« razmišlja predsednik velenjskega društva Ivo Povh.
Naslednja težava, s katero se sladkorni bolniki srečujejo, je doplačilo za nekatera zdravila, ki so jih prej prejemali brezplačno ter za tehnične pripomočke. To dejstvo zlasti hudo prizadene bolnike z nizkimi prejemki, zlasti upokojence s skromnimi pokojninami.
Neenakost tudi med bolniki
Tretja stvar, ki te bolnike najbolj prizadene, je brezplačna (ne)pridobitev tehničnega pripomočka za ugotavljanje sladkorja v krvi - glukometra. Velenjsko društvo se je že večkrat pisno pritožilo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oziroma njegovi Območni enoti Ravne na Koroškem, ker mnogim bolnikom odklanja pripomoček za merjenje sladkorja v krvi, kljub naročilnici oziroma receptu, ki ga je izdal specialist diabetolog dr. Damjan Justinek v Velenju. Ko se je vodstvo velenjskega društva pozanimalo, kako je s tem v drugih območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je dobilo zanesljive odgovore, da s takšnimi zadevami __ nimajo nikakršnih težav. Še več, ponekod sladkorni bolniki z diabetičnim stopalom enkrat letno dobijo ortopedske čevlje in celo nogavice.
Velenjsko društvo za boj proti sladkorni bolezni je zaradi
takšnih dejstev in težav že večkrat zaprosilo ravensko območno enoto ZZZS za sprejem njegove tričlanske delegacije pri direktorju enote z željo, da bi to problematiko razumno rešili. Kljub večkratnim prošnjam do srečanja z direktorjem enote še ni prišlo.
V Velenju pa kar po svoje
Velenjska izpostava ravenske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se v odgovorih na proteste društva sklicuje na naslednje: »97. člen Pravil OZZ določa, da ima zavarovana oseba pravico do aparata glukoze v krvi (glukometer), kadar je usposobljena za izvajanje samokontrole in zdravljenje nestabilne sladkorne bolezni Ne glede na to, da zdravnik - specialist predpiše
Bolniki na enem izmed rednih posvetov, levo spredaj je predsednik društva Ivo Povh
določen tehnični pripomoček, pa 214. člen Pravil OZZ tudi določa, da mora naročilnico za nabavo predpisanega tehničnega pripomočka predhodno potrditi Zavod.« Navajajo, daje tak predpis enoten za ves slovenski prostor.
»Prav s tem zadnjim stavkom pa se Društvo za boj proti sladkorni bolezni Velenje ne more strinjati, saj smo se o tej zadevi pozanimali tudi pri drugih slovenskih enotah ZZZS in dobili drugačen odgovor oziroma razlago, ki sem jo že navedel. To pa navsezadnje pomeni, da imajo enote istega zavoda v Sloveniji različne kriterije o istem vprašanju,« meni predsednik društva Ivo Povh.
■ Bogdan Mugerle
Zdravstveni dom Šmartno ob Paki
Odslej tudi laboratorij in dejavnost pediatrije
Že dalj časa so občani občine Šmartno ob Paki na glas razmišljali o tem, da jim ne bi bilo potrebno na krvne in urinske preiskave v zdravstveni dom Šoštanj ali v Velenje. Ta njihova želja se jim bo naposled izpolnila, saj naj bi - po besedah direktorja velenjskega zdravstvenega doma dr. Jožeta Zupančiča - konec tega meseca ali v prvih dneh marca predali svojemu namenu laboratorij.
Odprt naj bi bil dvakrat ali trikrat na teden, glavni laborant bo prihajal iz Velenja, delno pa naj bi za nekatere preiskave usposobili tudi katero od sester v zdravstvenem domu v Šmartnem ob Paki. Preiskave krvi in urina, potrebne za takojšnjo diagnostiko, bodo opravili v tem, druge pa v laboratoriju Zdravstvenega doma v Velenju. Te izvide bodo seveda pošiljali nazaj v Šmartno ob Paki.
Hkrati z laboratorijsko dejavnostjo naj bi enkrat na 14 dni odprla vrata še pediatrična ambulanta. Za zdaj le za preventivne sistematske preglede otrok, opravljali jih bodo izmenično pediatri velenjskega
zdravstvenega	doma.
Dolgoročno pa si želijo v tej ambulanti poskrbeli še za kurativno dejavnost. Že kar nekaj časa iščejo namreč pediatra, ki bi ga lahko zaposlili za 4 ure na dan. Ta bi bil v ambulanti v Šmartnem ob Paki zaposlen za stalno in opravljal tako preventivno kot kurativno dejavnost za tukajšnjo populacijo. Za zdaj pri iskanju te možnosti še, žal, niso bili uspešni.
O tem, da bi občasno v prostorih	šmarškega
zdravstvenega doma uredili občasno še dejavnost ginekološke ambulante, za zdaj ne razmišljajo. Oprema, ki bi jo potrebovali, je namreč zanjo predraga.
Obnova prostorov in nakup potrebne opreme za laboratorij ter pediatrično ambulanto ne bosta tako skromen zalogaj. Opremo oziroma pohištvo in keramične ploščice je za te namene podarilo podjetje Gorenje Notranja oprema Velenje, nakup medicinske opreme pa bo investitorja -Zdravstveni dom Velenje - ob koncu veljal od 22 do 25 tisoč nemških mark. Prav zaradi obsežnosti naložbe bodo zadeve urejali postopoma, po fazah torej.
■(tp)
Na Valentinovo 24 stanovanj dobilo najemnike
Mestna občina Velenje je med tistimi slovenskimi občinami, ki v zadnjih letih sodi v sam vrh po številu zgrajenih novih kvadratnih metrov stanovanj. Lansko leto so dokončno naselili nov blok na Selu, v letošnjem pa, na valentinovo, prejšnji petek torej, razveselili še 24 večinoma mladih velenjskih družin. Te so nov dom dobile v dolgo grajenem in sedaj končno dograjenem bloku ob Cesti talcev v Velenju.
Dobitnike stanovanj so tokrat povabili v sejno sobo mestne hiše, kjer so se poleg njih zbrali še člani upravnega odbora Stanovanjskega sklada, predstavniki investitorjev in izvajalcev. Ključe novih stanovanj je na-
jemnikom podelil župan Srečko Meh, ki je v svojem nagovoru povedal tudi to, da si občina močno prizadeva umakniti težak tovorni promet s ceste, ki vodi mimo njihovega novega doma, na obrobje mesta. V načrtih je tudi širitev ceste do železniške postaje.
Tone Brodnik, predstojnik občinskega urada za gospodarske zadeve, pod katerega okrilje sodi tudi gospodarjenje z občinskimi stanovanji, nam je po podelitvi ključev povedal: »Tako kot za 24 novih najemnikov je to zagotovo velik dan tudi za nas. Gradnja tega objekta je namreč stekla že leta 1989. V začetku je bil investitor Gorenje, gradnja pa seje
zaradi številnih razlogov že po letu dni ustavila. Ob iskanju različnih možnih rešitev je pretek-
Ključe novih stanovanj je najemnikom razdelil župan Srečko Meh.
Študent naj "bo
Študent naj bo (zadovoljen)
Postaje že davno konec in občutljive študentske nosnice že lovijo prve vonje pomladi. Pomladanske misli pa niso najbolj varno mesto za shranjevanje informacij, ki nam jih hočejo še pred diplomo montirati v zapleteni svet možganskih vijug. Zato vam predlagam, da si tole rubriko preprosto izrežete iz časopisa in jo prilepite na vidno mesto, kajti sledeče informacije znajo usodno vplivati na prihodnji potek dogodkov vašega dragocenega življenja. Podatki so namreč dobro preverjeni, izvirajo pa iz najčistejših globin Podzemno Labirintno Alternativnega Centra (PLAČ) ŠŠK-ja.
Zanimivo branje za kratek čas
RIT, vaš najbolj priljubljen časopis, je bil raz-grabljen v tednu dni, kar svojevrstno priča o njegovi kvaliteti. Dober odziv pri bralcih je ugodno vplival tudi na ego gospoda glavnega urednika I. T. Vuka, ki že zbira članke za prihodnjo številko, ki naj bi šla v tisk v aprilu. Če želite, da bi bil vaš članek, literarni prispevek ali zgolj mala misel, razgrablje-na, se obrnite na člane uredniškega odbora.
Koordinirano pumpanje
Zaradi prevelikega zanimanja za SSK rekreacijo vabimo košarkarje in nogometaše, da se udeležijo aerobne vadbe v nadstropju telovadnice. V kolikor bo gneča na igrišču še vedno prevelika, imajo nogometne reprezentance pravico do svojih mundialov samo od 19. do 19.50. Še vedno ob sobotah v P stavbi CSŠ.
Pivo ni dovolj...
Člani vašega kluba smo spoznali, da zgolj pivo ni dovolj za prijetno doživljanje petkovih in sobotnih večerov v Placu, pa naj bo ta še tako lepo prepleskan. Zato se bo ta konec tedna vaš klub odel
v prijetnejšo, kulturnejšo podobo. Za to bo poskrbela Nataša Tajnik, kakšna pa bo oblika in način petkovega spektakla, pa ni hotela izdati niti najzvestejšim konzu-mentom vzhodno od Fotokluba.
Pomladansko obredje
Čeprav	Vesna
nezadržno seje zvončke norice in ostalo pomladansko opravo po poljanah in hribih, se bodo ŠŠK-jevci teti Zimi častno oddolžili v obliki tradicionalnega Zimovanja, ki bo letos potekalo v Bohinju od 28. 2. do 2. 3. Vsakoletni ritual vsebuje dvakratno prenočitev, polpenzionsko prehranjevanje, študentski zimski triatlon z "rolfšmutzungom", prevoz v obe smeri in za najbolj pogumne tudi "krokar-ijo". Cena rituala je 5.000 tolarjev, svojo pripadnost študentskim kultom pa lahko prijavite (kje drugje) kot v Placu!
Čaga No. 1
Ob 23. uri v prostorih kulturno umetniškega društva B 51 na Gerbičevi v Ljubljani, 5. marca, se bo zgodil ŠŠK Bunker. Vse, kar ste do sedaj doživljali v Placu in Stiskami, sedaj tudi v državni prestolnici.
Čaga No. 2
Vse kaj drugega se obeta prvo pomladansko soboto, 22. marca, v hotelu Toplice (Dobrna). V najboljših večernih toaletah, ob dobri hrani in pijači, v prijetnem ambientu plesne glasbe, se bo zopet zbrala akademska elita Šaleške doline. Prireditev nosi ime Akademski ples 97, nadrobne informacije pa bodo sledile prihodnjih ŠNB.
Radost pjesme
ŠŠKZ opozarja potencialne umetniške vodje, da je do konca zbiranja prijav (28. februar) še dober teden. Premislite in se oglasite. Naš naslov: Šaleški študentski klub - ŠŠKZ, Titov trg 4, 3320 Velenje.
■Peter
Spomini na težke čase naše preteklosti še niso zbledeli!
6. februarja davnega leta 1944 je pri vasi Sedlarjevo na Kozjanskem prestopila na štajerska tla slavna partizanska enota XIV. divizija. Čeprav je od takrat minilo že 53 let, je ta dogodek in vse, kar je temu dogodku sledilo, še vedno v živem spominu ne samo takratnim pohodnikom, od katerih je še danes živih preko dvesto, ampak tudi mnogim, ki so v tistem nič kaj prijaznem, tedaj okupiranem slovenskem ozemlju, živeli.
V mnogih knjigah je opisana težka, naporna, polna presenečenj prehojena pot XIV. divizije. Pot, ki je vodila od Kozjanskega preko Pohorja, Kozjaka, Graške gore, Smrekovca do Zgornje Savinjske doline, je bila za takratne razmere enkraten podvig.
To je bil čas in dogodek, ki ne zbledi. Še mnogo bolj živ pa ostaja v spominu preživelih udeležencev tega pohoda. Spomin na neprespane noči, mraz in sneg ter neprestane boje z mnogo močnejšim,
sodobno	oboroženim
sovražnikom, ki si je tiste čase prisvajal ta del slovenskega ozemlja.
V	tem mesecu potekajo številne spominske svečanosti, posvečene spominu na to prehojeno pot, prepleteno z mnogimi edinstvenimi dogodki. Eden takih edinstvenih dogodkov je prav gotovo "živi zid" šolarjev, katerega si je nemška vojska poslužila za boj s partizani XIV. divizije. Na ta barbarski in nečloveški dogodek ravnanja okupatorske soldateske se vsako leto spomnijo v Gračnici pri Rimskih toplicah, kjer se je to tudi dogajalo in zgodilo.
V	Ravnah nad Šoštanjem je vodstvo nemške soldateske z gotovostjo napovedalo popolno uničenje enot XIV. divizije. Partizanske enote so bile prav tu več dni vkleščene v sovražnikovem obroču. Z junaškim prebojem za ceno mnogih mladih življenj se je diviziji uspelo izviti iz sovražnikovega obroča in se preko Osreških peči umakniti
v Zavodnje in Šentvid.
Prav tu, v Osreških pečeh, bo pri spomeniku 22. februarja ob 16. uri spominska slovesnost, ki bo znova obudila spomin na nadčloveške napore ter junaštva in žrtve, ki so bile žrtvovane zato, da slovenski človek ostane na svoji zemlji.
V spomin na tragična doživetja in junaška dejanja pripadnikov XIV. divizije prireja Lovska družina Velenje že od leta 1983 tradicionalno streljanje na glinaste golobe za pokal XIV. divizije. Tega tekmovanja, ki bo letos 23. februarja ob 10. uri pri lovskem domu v Zaloki, se udeležujejo predvsem lovci in ljubitelji narave iz celjske in slovenjgraške regije, kajti na teh območjih je divizija, ki ji posvečajo to prireditev, bojevala najtežje boje.
Izjema pa niso tudi pripadniki zelene bratovščine iz drugih delov Slovenije in sosednje Hrvaške, ki so že uspešno zastopali svoje lovske družine. Da je zelena bra-
tovščina tista, ki se na tak način spominja in ohranja žive dogodke naše polpretekle zgodovine, ni zgolj slučaj. Borce XIV. divizije je v neenak spopad vodila ljubezen do domovine in rodne grude, gozd pa jim je nudil varno zavetje. Pripadnike zelene bratovščine pa v gozd vodi ljubezen do lepote, ki je le-ta in narava nudita. Vedo pa tudi, da ni tako daleč nazaj čas, ko preprostemu slovenskemu človeku ni bilo mesta v izbrani lovski družbi, ko je bil lahko le gonič divjadi, da se je gospoda izživljala in zadostila svojim lovskim strastem.
Tudi prihod XIV. divizije na Štajersko je dodal delček v mozaik, da so se razmere spremenile. Z negovanjem spominov na preteklost zavračamo težnje, da bi se dogodki iz preteklosti ponovili. Prav zato gre veliko priznanje in zahvala Lovski družini Velenje, ker vzporedno svoji obveznosti do narave skrbi tudi za ohranjanje izročil iz naše bližnje preteklosti.	M Slavko Brglez
Sožitje Velenje, medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim
VDC se bo zgodil!
V prostorih šole Šmartno v Velenju so se minuli petek popoldne zbrali fia občnem zboru člani Sožitja - Medobčinskega društva za pomoč duševno prizadetim Velenje.
"Vsako leto postajate v Velenju boljši," je v minulem letu poko-mentiral delo društva, ki danes združuje približno 200 članov, podpredsednik zveze tovrstnih društev Slovenije Bruno Kocbek.
To, da se ni zmotil, potijujejo aktivnosti. Vsak mesec so organizirali kakšno dejavnost. Po besedah predsednika velenjskega Sožitja Mirana Kropuška so se v veliko zadovoljstvo vseh lani kar nekajkrat družili in vedno jim je bilo prijetno. Tako so navijali na Specialni olimpiadi v Mariboru, 14 družin je poleti skupaj letovalo v naših obmorskih in gorskih krajih, jeseni so se popeljali na izlet na Dolenjsko in se srečali na vikend seminarju v Zrečah. 90 članov pa je uživalo na tradicionalnem družinskem pikniku v Bevčah. Med drugim so pripravili še okroglo mizo, se trudili, daje v okviru varstveno-delovnega centra začela dejavnost pomoč na domu, precej pozornosti pa so namenili prizadetim osebam, ki niso vključene v nobeno obliko varstva.
Andrej Grebenšek, dolga leta vodilni mož v velenjskem Sožitju, je v razpravi poudaril, da se je v času od lanskega do letošnjega zbora marsikaj dogodilo in da razlogov za pesimizem ni. To pa zato, ker člani društva vedo, kaj hočejo, že vrsto let. Vztrajni so, dovolj uporni, z voljo, ob idejah in podpori okolja ter z zvrhano mero hotenja jim je do sedaj uspelo narediti marsikaj. "Nismo sanjači, naše sanje postajajo resničnost !" Pri tem je imel v mislih predvsem prizadevanja za razširitev dejavnosti VDC-ja oziroma rešitev vprašanj prizadetih oseb od zgodnjih otroških do zrelostnih let. Župan mestne občine Velenje Srečko Meh je zbranim obljubil, da bo lokalna skupnost naredila vse, kar je v njeni moči, za potrebe te populacije. Že sedaj so ocenjevali, da je bilo tako, vendar ob opozarjanju na težave spoznali, da so bili o vsem premalo obveščeni, druga stran pa pri reševan-
Ze vrsto let vedo, kaj hočejo, zato rezultati njihovih prizadevanj niso zanemarljivi.
ju določenih problemov premalo konkretna. Opozoril je na vprašanje starejših duševno prizadetih oseb, ki ga bodo, vsaj tako kaže, v občini rešili zelo kmalu. Obljubil pa je tudi pomoč pri načrtovani naložbi -prizidku k Centru za vzgojo in usposabljanje Velenje. "VDC se bo zgodil!" je bila v razpravi prepričana Marija Kovačič, ravnateljica šole Šmartno Velenje. Seveda ne čez noč, ampak s strpnostjo, razumevanjem in pomočjo republiškega ministrstva za družino, ter občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Projekt za izgradnjo prizidka k Centru, s katerim bodo pridobili približno 1000 m2, že imajo, letos pa naj bi imenovali tudi že gradbeni odbor.
Čprav jim je podpredsednik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije povedal, da se invalidskim organizacijam v Sloveniji v prihodnje ne obeta nič dobrega, člani velenjskega Sožitja upajo, da jim bo uspelo uresničiti zadane naloge. Poleg že vseh utečenih aktivnosti razmišljajo o ustanovitvi kluba staršev, svoja prizadevanja pa nameravajo usmeriti tudi v tvorno sodelovanje pri izgradnji VDČ-ja ter za pridobitev še enega kombija.	■ (tp)
Turistično društvo Velenje
Presegli so delovne načrte
#
MESTO VELENJE
Velenjsko turistično društvo je bilo ustanovljeno leta 1958, danes šteje preko devetdeset članov in veliko društvenih simpatizerjev. V društvu dobro delujejo tri komisije in sicer za urejanje in varstvo okolja, ta prireditve, soorganizacijo in spremljanje raznih prireditev v Velenju ter komisijo za informativno dejavnost. Vse tri komisije so lani in v preteklih letih uspešno delale, kar najlepše potrjuje opravljeno delo.
Nas je predvsem zanimalo kako je z dosedanjim delom zadovoljen predsednik društva Jože Zakošek.
Zadovoljstva ni skrival, povedal pa je: »Ocenjujem, da smo lani presegli naša pričakovanja in lani tudi naredili več, kot smo načrtovali. Ena izmed nenačrtovanih nalog je bilo sodelovanje na 1. Mednarodnem srečanju turističnih društev objezerskih mest v Mostu na Soči, kjer sta naši ekipi tudi sodelovali na športno-rekreativnih tekmovanjih. Prav tako smo sodelovali na sejmu GOSTOR v Mariboru. To je mednarodni sejem gostinstva in turizma, na katerem so svojo ponudbo iz Velenja predstavili Gost, APS
- Turistična agencija, TRC Jezero in podjetnik RR računalniške storitve. Zal je lani Velenje po urejenosti in gostoljubnosti pri ocenjevanju slovenske turistične zveze v skupini večjih mest padlo s prvega na četrto mesto. Zato si bo turistično društvo v sodelovanju z vsemi ostalimi dejavniki letos močno prizadevalo ponovno vrniti sloves najbolj urejenega in gostoljubnega mesta v Sloveniji,« je poudaril Jože Zakošek.
Sicer velenjske turistične delavce tudi letos čaka veliko dela, ki ga bodo skušali zgled-
no opraviti. Kaj kmalu bodo razpisali tekmovanje za najbolj urejeno mestno in primestno krajevno skupnost ter tekmovanje v urejenosti objektov in okolja osnovnih šol v Mestni občini Velenje. Prav tako bo od pomladi do
Sejmi v središču mesta so vsako leto bolj obiskani
jeseni potekalo ocenjevanje urejenosti zasebnih stanovanjskih hiš in delovnih organizacij. Posebno pozornost bo TD Velenje posvetilo
letošnjim kulturnim prireditvam, saj je leto 1977 imenovano »leto kulture v turizmu.«
V Sloveniji bo letos 2. mednarodno srečanje turističnih društev objezerskih mest, ki se ga bo velenjsko društvo udeležilo s svojimi tekmovalnimi ekipami. Prav tako se bodo udeležili 4. srečanja objezerskih krajev Slovenije, ki bo konec junija v Mariboru.
Poleg tašnega delovnega programa bo velenjsko turistično društvo od marca do vključno decemabra organiziralo vsakomesečne sejme v središču mesta. Omenimo le Jožefov sejem v marcu, Jurjev v aprilu, cvetlični v maju in božično-novoletni v decembru.
■ B.Mugerle
20. februarja 1997	NAŠI KRAJI IN UUDJE	NAŠ tAS 7
Braslovče
Predstavili knjigi
Krajevna skupnost, Prosvetno društvo in Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek iz Braslovč so v soboto zvečer pripravili v dvorani Lovskega doma Braslovče predstavitev dveh knjig svojih rojakov, Franca Puncerja - Duhovnik v taborišču smrti in Konrada Raka - Kolesje usode.
Predstavitve se je udeležilo veliko krajanov, ki so s pomočjo moderatorke pogovora, Jožice Ocvirk, in obeh avtorjev zvedeli mnogo zanimivega iz vsebine in o času, ki se ga knjigi dotikata. Franc Puncer je upokojeni duhovnik, živi pa v Gornji Radgoni. Tudi Konrad Rak je že upokojenec, po poklicu pa je pravnik in živi v Mariboru. Njuna mlada leta so minevala v Braslovčah, dokler jih ni presekala druga svetovna vojna. To sta doživela povsem različno, Franc Puncer kot interniranec v taborišču smrti, Konrad Rak pa kot mobiliziranec v nemški vojski. V svojih knjigah sta opisala svoje doživljanje in videnje tistega časa, ki je bilo enako doživljanju in videnju mnogih drugih, ki pa so spomine zaprli vase in niso imeli moči ali želje jih obelodaniti.
Pogovor je z glasbenimi vložki popestrila z igranjem na cit-re Marija Završnik.
Franc Puncer, voditeljica Jožica Ocvirk in Konrad Rak.
-er
Podružnična osnovna šola Paka Pri Velenju
Društvo upokojencev Šmartno ob Paki
Krajevna skupnost Kokarje
Ne drobljenje, ampak povezovanje
Prijazna šola brez zvonca
V ospredju skrb za dobro počutje
Razmišljanje prebivalcev Kokarij, da bi med krajevnima skupnostima Šmartno ob Dreti in Nazarje ustanovili še lastno, sega že precej let nazaj, otipljive možnosti za uresničitev te želje so razumljivo nastale z ustanovitvijo občine Nazarje, krajani Kokarij pa so jih izkoristili. »Namen in bistvo takšnega dejanja sta seveda jasna - ljudje najbolje poznamo probleme in želje v naši neposredni okolici in jih zaradi tega lahko tudi najbolj učinkovito razrešujemo oziroma uresničujemo,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Kokarje Peter Koren. Sam ni bil med najbolj zagretimi pobudniki nove krajevne skupnosti, je pa takšne težnje vseskozi in vztrajno podpiral.
»Že dolga leta sem vpet v podjetništvo, zato pretirano veliko časa nimam, nekaj za svoj kraj pa vendarle moram storiti,« pravi Peter Koren. Družabno življenje je v Kokarjah zamrlo že pred dobrim desetletjem, skupaj z zanemarjenim zadružnim domom in zlasti dvorano v njem. Prav ta dvorana in nogometno igrišče ob njej sta bila v preteklosti središče vsega dogajanja, športnih in družabnih aktivnosti. Ena najpomembnejših nalog v Kokarjah bo torej prav ob-
Peter Koren: »Kokarjam in vsem zaselkom v krajevni skupnosti bomo znova zagotovili pravo mero družabnega življenja«
nova dvorane, ki pa v pravem pomenu ne bo zaživela, če ji ne bodo dodali prizidka s sanitarijami, garderobami, predvsem pa bi novi prostori služili gostinskim storitvam ob večji družabnih in podobnih prireditvah. »Z razmeroma majhnimi sredstvi bomo tako znova dobili prostor za najrazličnejše prireditve	krajevnega,
občinskega in širšega značaja,« dodaja predsednik sveta krajevne skupnosti, v zadružnem domu pa bodo uredili tudi prostore krajevne skupnosti. Čeprav zajetna naloga, je vseeno kratkoročnega značaja, na malo daljši rok pa v Kokarjah računajo na ureditev športnega in rekreacijskega prostora na Lazah, kjer sedaj
Na obrobju mestne občine Velenje, na poti proti Koroški, stoji šola, v kateri si danes nabira potrebno znanje 66 učencev od 1. do 4. razreda. Šola v Paki pri Velenju je bila pred 38 leti, ko sojo zgradili in jo predali svojemu namenu, celo osemletka, danes je to podružnica matične šole Šalek Velenje. Od tod prihaja v šolo v Pako vsak dan približno 40 učencev. Tako so se odločili pred tremi leti iz povsem znanih razlogov: da ne bi učilnice tu preveč samevale, na matični šoli pa so se s tem izognili prostorski stiski. Vodja podružnice Marjana Bračič pravi, daje njihova šola med osnovnimi šolami nekaj posebnega. Posebnega zaradi miru, okolja, v katerem delajo, ljudi, ki jih obdajajo, nenazadnje tudi otrok, ki so marljivi in tudi kadar so sami v razredu, naključni obiskovalec tega ne ve, tako so namreč tiho.
»Smo kot velika družina. Imamo se res lepo, razpoloženje je pri nas povsem drugačno kot na matični šoli Salek. Naša posebnost je tudi ta, da v šoli zvonca sploh ne poznamo. Ko je pouk, se učimo, razrede pa zapustimo samo med malico. Vemo, kdaj je ura osem, ko začnemo pouk, in kdaj 12.30, ko zapustimo našo hišo učenosti,«je povedala Marjana. Poleg učnih obveznosti v tem času opravijo zastavljene aktivnosti še v 5 interesnih dejavnostih, v dopolnilnem pouku, folklorni krožek pa učenci te šole obiskujejo na matični šoli v Velenju. Pred časom so šolarji skupaj s tremi učiteljicami (poleg Marjane Bračič poskušata učencem potešiti njihove potrebe po znanju še Anica Mrak in Zlatka Gradišnik) ter kuharico urejali svoj vrt. Tega danes ne počnejo več, skupaj z agronominjo pa še vedno skrbijo za svoj sadovnjak.
Dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo Paka se zrcali v skupnih prireditvah. Prejšnja leta so jih pripravili sicer več, zdaj organizirajo dve na leto. Še zgledneje sodelujejo s Peskokopom Paka, ki jih je ob lanskem novem letu obdaril z računalnikom in tako prispeval k prizadevanjem za pouk, podprt s sodobnimi učnimi pripomočki. » Ce nas ne bi tako skrbela varnost naših učencev v cestnem prometu, se prav nad ničemer se ne bi pritoževali. Opozarjamo na ta problem že kar nekaj časa, vendar ni pravega
Ob koncu so pripravili razstavo izdelkov: kulinaričnih in izdelanih pustnih mask.
posluha pri odgovornih, da bi težavo rešili. Izgovorov je veliko, mi pa ocenjujemo, da postavitev semaforja za pešče, označen prehod za pešce ni nekaj nemogočega.»
In ob kakšni priložnosti smo izvedeli o vsem tem, kar smo zapisali? Odzvali smo se namreč povabilu učiteljic ter učencev, da jih obiščemo ob koncu aktivnosti projektnega učnega dela z naslovom Običaji na Slovenskem. Vsako leto pripravijo kakšno večjo in odmevnejšo zadevo. Tokrat so se odločili za pusta, predvidene aktivnosti pa so opravljali od 1. do 12. februarja. Ta dan so medse povabili svoje starše in jim vse, kar so počeli v sklopu tega projekta, tudi predstavili: učenci 1. in 2. razreda so zbirali ljudske pesmi in recepte značilnih pustnih jedi. Flancate so crvli dan pred predstavitvijo v šoli. Tretješolci so obdelovali pusto-vanje v dolini nekoč in danes. Pri tem so jim v precejšnji meri pomagali starši. Sami so maske iz različnih likovnih materialov tudi izdelali. Četrtošolci so imeli na skrbi pustne običaje v Sloveniji -značilne maske po posameznih zemljepisnih področjih in odnos učencev do kulturne dediščine. Marjana Bračič nam je povedala, da je projekt lepo uspel, da so bili otroci in njihovi starši navdušeni. Veseli so tega, saj si želijo za vse prijazno šolo.
*(tp)
"Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je kljub finančnim in ostalim težavam uspelo uresničiti glavnino načrtovanih nalog," so pri pregledu opravljenega dela v letu 1996 ugotavljali na redni letni konferenci člani Društva upokojencev iz Šmartnega ob Paki. Opravili so jo minulo nedeljo dopolne v prostorih šmarškega gasilskega doma. Poleg predstavnikov društev upokojencev in Medobčinske zveze DU Velenje so se je udeležili še vodilni občinski možje ter predstavniki nekaterih društev v občini.
V društvu, ki šteje več kot 490 članov, so osrednjo pozornost namenili aktivnostim, s katerimi so pripomogli k dobremu počutju članov. Sploh bogata je bila športna dejavnost, bero priznaj pa so lani obogatile predvsem njihove članice z dobrimi uvrstitvami na najrazličnejših društvenih in regijskih tekmovanjih. Tudi na nekaj izletov so se podali šmarški upokojenci lani, se aktivno vključili v prireditve ob tednu upokojencev prej omenjene velenjske Zveze, bili soorganizatoiji srečanja starejših občanov. Kar veliko truda so vložili še v ureditev društvenih prostorov ter okolice slednjih. Po besedah predsednika društva Franca Korberja njihovo delo ni ostalo neopazno. Na zaključku tedna upokojencev na Rogli je namreč Zveza društev upokojencev Slovenije ob praznovanju svoje 50-letnice podelila šmarškemu društvu priznanje za njegovo uspešno delo.
Tudi za letos so predvideli dokaj bogato društveno dejavnost, znova pa bo v ospredju skrb za boljše zdravstveno in psihično počutje članov. Menijo namreč, da imajo na raznih delovnih področjih še veliko rezerv in možnosti, le nosilce aktivnosti bo potrebno poiskati. Z dobro voljo in s skupnimi močmi zagotovo tako njihove potrebe in želje ne bodo nedosegljive. Franc Korber je izrazil prepričanje, da lepo urejeni društveni prostori in okolica ne bi smeli samevati. Ob predvideni pestri športno-rekreativni in izletniški dejavnosti si bodo prizadevali še za primerno kulturno dejavnost. Ze dalj časa si namreč želijo ustanoviti literarni krožek, svoj moški, ženski ali mešani pevski zbor, pa krožek ročnih del. Ob tednu upokojencev Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje bodo znova obiskali bolne in nepokretne
Prepričani so, da njihove želje in potrebe niso pretirane. Kos jim bodo z dobro voljo, skupnim dialogom ter ob tvornem sodelovanju vseh.
člane, v program pa so med drugim zapisali predavanje o pravilni uporabi zdravil ter o vplivu zdravil na zdravje. Seveda bodo storili vse, da bi bilo sodelovanje z društvi v občini in s samo občinsko upravo ter ostalimi sorodnimi društvi v preostalih dveh občinah Šaleške doline kar najbolj plodno.
Ob koncu redne letne konference so se seznanili še z novim statutom društva oziroma društvenimi pravili ter opravili volitve v organe društva. Kdo bo vodil šmarške upokojence v prihodje, bodo člani izvedeli po prvi seji novo izvoljenega 15-članskega upravnega odbora.
*(tp)
pretežno »domujejo« taborniki, pa tudi slovenska vojska občasno koristi ta čudovit prostor. Pri tem je zanimivo, da Peter Koren ob načrtovanem urejanju tega prostora, v več etapah seveda, razmišlja tudi o gradnji atletske steze, »saj je atletika vendarle kraljica športov, v vsej Zgornji Savinjski dolini pa ni niti ene atletske steze, ki razumljivo ni namenjena le atletom,« z zanosom
predsednik pa trdi, da jih člani sveta ne bodo razočarali. Marsikaj bodo seveda postorili v navezi z občino Nazarje, s katero resnično dobro sodelujejo, Peter Koren pa k temu dodaja: »Nobenega »lokalpa-triotizma« ali birkokracije ne zganjamo, v nobenem primeru se ne bomo osamili od drugih, naša osnovna želja je sodelovanje med društvi znotraj krajevne skupnosti in prava mera
»Oživiti« bo treba tudi prostore v zadružnem domu, posebej dvorano
dodaja pravi športnik.
Pomembna naloga sveta krajevne skupnosti je seveda usklajevanje potreb vseh ljudi in zaselkov z možnostmi. Prebivalci Kokarij, Lačje vasi, Pustega polja, Potoka in Črete seveda veliko pričakujejo,
sodelovanja z nazarsko občino in širše, kar je za podeželje še posebej pomembno, že izkušnje razmeroma kratkega delovanja naše krajevne skupnosti pa potrjujejo, da smo na pravi poti.«
■j P
KULTURA
20. februarja 1997
Pogovor z razlogom
Edi Mavrič: »Ljubiteljske kulture ne poznam!«
Mnogo ljudi pa pozna Edija Mavrica, Savinjčana iz Gornjega Grada. Prisoten je povsod, tako ali drugače, njegov svet pa je gledališki oder. Ob tem, da je predsednik gornjegrajskega kulturnega društva, je tudi umetniški vodja njegove dramske skupine, ki se po svojih stvaritvah uvršča v slovenski vrh amaterskih gledališč, da o stoletnem izročilu ne razpredamo. Torej Edi Mavrič vse svoje moči, znanje in voljo namenja ljubiteljski kulturni dejavnosti?
»To pa ne. Namreč izraza »ljubiteljsko« ne priznavam. Mogoče bi bil sprejemljiv, če ne bi bilo treba v kulturo, ki jo v tem primeru gledam kot celoto, vložiti toliko znanja, dela in odrekanja. Kakšno ljubiteljstvo torej! Pri tem je treba vedeti, da so profesionalci za svoje delo dobro plačani in samo po tej logiki naj bi bili mi »ljubitelji,« ker namreč vse delamo zastonj, naš vložek v predstavo pa je vsaj enak vložku profesionalcev. Ti za svoje projekte dobivajo
toliko in toliko, mi, amaterski kulturni ustvarjalci, to je po moje pravilen izraz, pa smo prepuščeni samim sebi, svoji iznajdljivosti zvezam in tudi razvezam,« je trden in oster Edi Mavrič.
Svoje razmišljanje takoj poveže z državnimi in občinskimi ustanovami, ki po njegovem v tej in takšni kulturi vidijo le pripomoček za lastno uveljavitev. »Poslužujejo se je le, kadar jo potrebujejo, sicer pa imajo do nje silno mačehovski odnos. Zakaj? Zato, ker kultura ni dobičkonosna, ker sama po sebi ne da nič, ker pa so moralne, etične in še kakšne vrednote v naši družbi ničeve in povsem razvrednotene, je tak odnos tudi razumljiv. Kulturo rabijo le za lastne, ozke potrebe, ker ne znajo, nočejo, včasih morda tudi ne morejo drugače ukrepati. To je linija najmanjšega odpora in takrat smo po potrebi pri roki kulturniki. Tako je, pa naj bo to »ljubiteljska« ali profesionalna kultura, lažji pa je seveda takšne »odnos« do nas amaterjev, ker nas ni treba plačati. Zato tudi obupno nizka sredstva, ki jih kulturi namenjajo država in posledično
občine. Prav v občinah je potem vse odvisno od posluha za kulturo, od tega posluha pa je odvisno kolikšen košček si posamezno društvo uspe odrezati od že sicer nadvse borne pogače, ki jo kulturi nameni proračun,« pravi Edi Mavrič Savinjčan.
Naj bo dovolj o tem, gornje-grajski amaterski kulturni ustvarjalci in Edi Mavrič imajo svojstven odnos tudi do kulture in povezovanja te dejavnosti v ožjih logih, v Zadrečki in Zgornji Savinjski dolini, torej do Zveze kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline, kot se prav imenuje. Gotovo bi bilo ime predolgo, če bi dodali še »in Zadrečke doline,« pa to sploh ni problem in tudi treba ni, saj pretežni del te doline z občino Gornji Grad v sedanji ZKO ni vključil in se ne bo.
»Veliko smo o teh povezavah pisali in še več govorili po uveljavitvi nove lokalne samouprave in novih pet občin. V Gornjem Gradu smo si zelo prizadevali, tudi jaz osebno, da bi se otresli vodenja kulture iz enega središča, da bi povezavo postavili na drugačne in bolj zdrave temelje.
Edi Mavrič: »Vemo kaj hočemo in zmoremo«
Kulturo moramo voditi kulturniki, ustvarjalci in poustvarjalci, nikakor birokrati. Nismo bili uslišani v naših razmišljanjih in prizadevanjih in šli smo svojo pot. Navsezadnje smo odvisni od naše občine, kije dolžna skrbeti za nas in smo se torej organizirali samostojno. Kakorkoli vzamem, levji delež stroškov v vsakem primeru nosijo društva sama s pomočjo naše občine. Smo samo kritični do ZKO in malo »ob strani«, sicer pa še naprej vzorno sodelujemo z društvi v obeh
dolinah, vse se je mogoče dogovoriti brez kakršnegakoli posiljevanja,« nedvoumno vztraja Edi Mavrič.
Malo »po strani« so torej, vendar so v občini Gornji Grad zelo tesno povezani in imajo tudi zelo jasne načrte in visoke cilje. Svojo organiziranost so utemeljili na bogatem izročilu dosedanjega dela kulturnih društev v posameznih krajih, najpomembnejša naloga pa je, da vse to oplemenitijo in nadgradijo. Zborovsko petje bo osnova delovanja v Bočni. Osnova vsega je bogato izročilo, nadgradnjo pa pomeni vsakoletno srečanje pevskih zborov iz obeh dolin, Slovenije in zamejstva. To nikakor ne pomeni posnemanja različnih revij, ampak je to pravo prijateljsko srečanje pevcev od blizu in daleč. Lanska prva izvedba je presenetila vse in ni razloga, da bi bilo letos in prihodnja leta drugače, kvečjemu lepše bo.
Nova Štifta tudi ima lepo pevsko in dramsko izročilo in razpostranjena hribovska vas si zaradi tega zasluži resnično priznanje, kljub vsem naporom pa
kakovostno ostalima društvoma ne more biti enakovredna, zato naj bi v Novi Štifti razvili in okrepili ples in folkloro. Za Gornji Grad je znano, da je dramska skupina v slovenskem vrhu amaterskih gledališč. To želijo in hočejo ohraniti in dodati nove razsežnosti. Prva naj bi bila letno gledališče v čudovitem prostoru ob graščini in katedrali, kjer naj bi že letos postavili avtorsko predstavo iz zgodovine Gornjega Grada. Tudi sicer je njihov cilj več avtorskih projektov in lastnih dramatizacij, saj znanje in sposobnosti imajo in še se usposabljajo. Pravijo, da je dovolj preigravanja že preigranega.
Problem seveda .je in bo denar, ne glede na stroko, voljo in delo. Edi Mavrič pravi, da posluh za kulturo v gornjegrajs-ki občini je, vendar je to premalo in bo najbrž treba stopiti malo tudi v Ljubljano. »Če bo denar, bomo stalnica v vrhu slovenske amaterske kulture, to trdim brez zadržkov,« je sklenil svoja razmišljanja Edi Mavrič Savinjčan.
Mjp
Odprta prva zasebna prodajno-razstavna galerija v Velenju
Prvi umetniški »vihar« v Karaki - Tisnikar
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje PROGRAM PRIREDITEV
Velenje že dolgo ni več majhno mesto, v njem pa zagotovo živi veliko ljubiteljev umetnosti. Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bomo v mestu dobili prvo zasebno prodajno galerijo. V petek zvečer smo jo. V kletnih prostorih Doma krajanov v KS Šmartno, pod bistrojem Karaka bar, sta galerijo Karaka odprla Iztok Valenčak in Bogdan Dolenc. Že prva razstava v njej obeta, da bo to galerija, ki bo hitro prerasla ime in potrebe mesta. Kot prvi namreč v Karaki razstavlja vsem dobro znani slikar Jože Tisnikar.
Otvoritve so se udeležili številni ljubitelji umetnosti in prijatelji obeh galeristov. S svojim prijetnim nastopom sta jo popestrila učenca kitarskega oddelka velenjske Glasbene šole. Predstavila sta se s programom, ki ga bosta igrala na bližnjem državnem tekmovanju. Umetniško pot in delo slikarja Jožeta Tisnikarja pa je predstavil njegov rojak, koroški likovni kritik Marko Košan.
»Izoblikovanje končne sodbe o tem nenavadnem ter sugestivnem slikarstvu se zdi neuresničljiva in morda prav zaradi tega mikavna naloga, zlasti še, ker razmišljanje o doslednem humanističnem sporočilu teh podob povsem sovpada z življenjskim slogom ljudi ob koncu tisočletja, ko smo se po obdobju hlastajočega modernističnega odkrivanja novih svetov vrnili k iskanju kontinuitete duhovnih vrednost naše civilizacije. Tisnikarjev prvinsko neposredni in spontani nagovor bistva človeške eksistence nekako celo pooseblja to občutje. V ozadju vsake od Tisnikarjevih podob tiči zgodba iz življenja, svojega lastne-
ga ali pa iz življenja tistih, ki jih je v letih svoje nenavadne službe pospremil na zadnji poti. A travmatski naboj teh človeških dram je znal povzdigniti v sfero absolutnih simbolov bivanja in nehanja. Predanost ustvarjanju in in-stiktivna zavezanost svojemu motivnemu svetu je kljub pomanjkanju klasične slikarske izobrazbe, a ob osupljivem tehnološkem znanju, rodila podobe, ki so na svoj poseben način popolne,« smo slišali.
Nekaj več o novi galeriji pa smo izvedeli tudi od lastnikov. Iztok Valenčak nam je na kratko povedal, od kot ideja in želja po zasebni galeriji: »Približno eno leto sva se s prijateljem Bogdanom pogovarjala o tem, da Velenje kot mesto potrebuje tudi prodajno galerijo. Potem sva našla prostor in do uresničitve najinih načrtov ni bilo več daleč. Najin cilj je, da to ne bo navadna galerija, ampak da že po prvi razstavi v njej pokaževa, da bo Karaka na nivoju. V letošnjem letu bova pripravila vsaj 5 razstav zelo znanih umet-
nikov.«
Nedvomno je bilo za mnoge res presenečenje, da se v galeriji kot prvi predstavlja prav Jože Tisnikar , ki ima že tolikšen sloves, da lahko sam izbira razstavni prostor, vabijo pa ga takorekoč povsod. Bogdan Dolenc nam je o izboru na kratko povedal: »Jože Tisnikar je zagotovo v naši bližnji okolici najbolj priznan, očesu najbolj nenavaden slikar in mislim daje prav, daje on prvi.« Sicer pa bodo v zimskih mesecih tri
do štiri razstave priznanih umetnikov, ena do dve pa še jeseni.
V novo velenjsko prodaj no-razstavno galerijo ste seveda vabljeni vsi ljubitelji umetnosti, ne le tisti, ki imate resen namen kakšno umetnino tudi kupiti. Karaka je odprta vsak dan dopoldne od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Lastnika galerije si želita, da bi si razstave ogledalo čim več mladih -osnovnošolcev in srednješolcev. Zato se bosta že v kratkem povezala tudi z likovnimi pedagogi na bližnjih šolah.
■ Bojana Špegel
Sobota, 22.2., ob 19.30, Dom
kulture Velenje
Beli gledališki abonma (4)
Ponedeljek, 24.2. ob 19.30,
Dom kulture Velenje Rumeni gledališki abonma (4) Slovensko stalno gledališče Trst
Maurizio Costanzo:
IZPRAZNJENO VRNI
Režija: Jaša Jamnik. Igrata: Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
Z gledališčem je tako kot v življenju: je preveč resno in minlji-
vo, da bi ga jemali čisto zares. Zato je tu komedija znanega italijanskega avtorja Maurizia Constanza. Vstopnice 1.500 SIT!
Četrtek, 27. februarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje Rumeni gledališki abonma (5) Petek, 28. februarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje Beli gledališki abonma (5) Slovensko narodno gledališče Maribor Ivan Cankar:
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR-JANSKI
Režija: Samo Strelec Igrajo: Nenad Tokalič-Nešo, Mirjana Šajinovič, Zoran More, Iztok Bevk, Vlado Novak, Peter Ternovšek, Minu Kjudrova in drugi. V tej drami je ansambel SNG Maribor skušal preveriti, kaj Cankarjevo besedilo danes še zmore povedati sodobnim gledalcem, kaj je narobe z besedilom in kaj s Slovenci. Ali je leta 1997 sploh še mogoče koga pohujšati? Se Slovenci še vedno ne moremo prepoznati v Sentflorjancih? Vstopnice 1.500 SIT!
Lastnika galerije Karaka z umetnikom Jožetom Tisnikarjem v
sredini.
Zgodilo se je...
20.svečana
Leta 1958
V rubriki "Mala kronika" so v Večeru objavili nekaj krajših vesti iz naših krajev. Kot prvo povzemamo novico z naslovom "Filmske
predstave za rudarje": "V velenjskem rudniku so uvedli pred začetkom dela in po delu filmske predstave za mdarje. Filmi, kijih vrtijo, so predvsem strokovnega značaja. Taka oblika izobraževanja delavcev ni samo koristna, temveč tudi zelo privlačna. Zato bi bilo priporočljivo, da bi po zgledu velenjskega rudnika uvedli podobne izobraževalne metode tudi v ostalih podjetjih."
Našo rubriko nadaljujemo s povzemanjem članka "Otroška maškarada": "V okviru Društva prijateljev mladine so v torek priredili v Velenju in Šoštanju pustno maškarado za otroke. Maske so obšle ves Šoštanj in se nazadnje poveselile v domu Partizana. Otroško maškarado sta priredila tudi oba vrtca v Šoštanju in Velenju."
"Pretekli teden so v Velenju cepili vse učence 1. in 2. razreda osnovne šole proti otroški ohromelosti. V tem tednu pa cepijo otroke v Šmartnem ob Paki in v Pesju. Tako je v Šoštanju in Velenju ta akcija dobro uspela. Nad 90 odstotkov vseh otrok je cepljenih. To kaže, da so se starši zavedali, da je ohromelost največji sovražnik naše mladine." Tako so zapisali v prispevek z naslovom "Učence so cepili proti ohromelosti".
"Knjižnica v Velenju" pa je naslov zadnjega prispevka rubrike Večera "Mala kronika":
"Poleg knjižnice Svobode uspešno deluje tudi javna knjižnica v starem delu mesta. Knjižnico uspešno vodi že ves čas po osvoboditvi upokojeni učitelj tov Mlinšek. Knjižnica ima 1500 knjig in dovolj starih in mladih bralcev. Ker je knjižničar izkušen pedagog in dober poznavalec ljudi, zna vsakomur svetovati, kaj naj bere. Menimo, da je tako urejevanje knjižnice in delo z bralci vredno pohvale."
"Velenjski čudež" so z velikimi črkami v naslovu, na isti strani Večera, zapisali tudi naslednji članek: "Tam, kjer so bili pred pol leta še močvirnati travniki in nekaj njiv čudovito hitro raste središče novega Velenja. Nebotičniki se dvigajo drug za drugim tudi tostran (levi breg) na novo regulirane Pake. Vmes rastejo še druge raztegnjene mogočne stavbe, ki bodo dale pečat temu prvemu slovenskemu mestu, ki od tal raste po sodobnih urbanističnih načrtih."
Uredništvo Večera je članek pospremilo s precej veliko fotografijo nastajajočega mesta, mi pa danes objavljamo fotografijo središča Velenja iz srede šestdesetih let.

M Damijan Kljajič

KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO
VIKTORJI '96
Viktor
Ime in priimek:
VIKTORJI '96
Viktor
Ime in priimek:
Moj naslov:
Moj naslov:
Moj naslov:
posnel uspešnico "lt's only love", lani pa skupaj z znano country ročk izvajalko Bonnie Raitt skladbo "Ročk Steady".
AMERICAN MUSIC AVVARDS
Konec januarja so že 24-ič podelili ameriške glasbene nagrade najbolj priljubljenim izvajalcem. Te nagrade podeljujejo na podlagi najbolje pro-
dajanih plošč posameznih izvajalcev, neglede na to, kako jih sicer sodi kritika. V lanskem letu so tako za najuspešnejšega izvajalca proglasili Erica Claptona, za najuspešnejšo pevko pa Alanis Morissette. Za najbolj uspešno skupino so izbrali Hootie And The Blovvfish, za naj album pa ploščo Alanis Morissette 'Jagged Little Pili"
I/M/C
20. februarja 1997	107,8 MHz__MAS tAS 9
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 16. februarja:
1.	ŠTAJERSKIH 7:	Štajerc v Londonu 9 glasov
2.	ČRNA MAČKA:	Rododendron 8 glasov
3.	ŠTRK:	Moj prelepi gvant 5 glasov 5. HOČEVAR: Prva kupica... 4 glasovi 5. SLAKI: Sezidal sem si... 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 23. februarja: ,
1.AVSENIKI:	Pozdrav s Pohorja
2.BRAJK0:	Oj, ti presneta reč
3.FLERE:	'	Rdeči nageljni
4.G0RENJCI:	Janez in Micka
5.ZEME:	Ostani z nami, muzikant
• • ' •	. ... ■ ■ vili Grabner
	VIKTORJI '96
	
Viktor	Ime in priimek:
M	Izvajalec:
	
SOIIL FINGERS & FUNK YOU
Rdeča dvorana Velenje, 15. 2.1997
Pretekli sobotni večerje v Velenju spet minil v znamenju soul glasbe. Tokrat prvič v Rdeči dvorani, smo bili ponovno priča nastopu dveh, po vrsti glasbe, ki jo izvajajo, precej sorodnih skupin. Prvič sta namreč skupaj nastopili skupini Soulfingers iz Zagreba in domači Funk You. Obe skupini sta številnim ljubiteljem tovrstne glasbe že tako dobro znani, da se je pred koncer-
tom upravičeno postavljalo vprašanje, ali bosta skupini še dovolj zanimivi, da bosta pritegnili pozornost zadostnega števila obiskovalcev. Kot se je izkazalo kasneje, je bila bojazen odveč. Obisk je bil popolnoma zadovoljiv, čeprav se obiskovalcev v prepolovljeni hali ni ravno trlo. Bilo pa je med njimi opaziti precej neznanih obrazov, takih, ki so se na koncert pripeljali od drugod, nekateri tudi iz relativno oddaljenih krajev, kar je zelo vzpodbudno in hkrati dokaz, da je bilo, kar se informiranja in obveščanja tiče narejeno dobro delo.
Organizacija koncerta je bila v rokah Max cluba, ki je pravzaprav prvi v Velenju na svojem odru že pred leti predstavil obe skupini in jih v zadnjih dveh letih na nastope povabil še večkrat. Tokrat so dogajanje prestavili v večji prostor, kar je odprlo možnost obiska večjega števila ljubiteljev obeh skupin, po drugi strani pa je občinstvo prikrajšalo za enkratno in pristno klubsko vzdušje, ki smo ga bili vajeni iz nastopov v Maxu in ki so vsaj piscu teh vrstic ljubši in bolj simpatični. Tako se kljub temu, da je bilo ljudstvo navdušeno, ni bilo mogoče izogniti občutku, da v stiku med nastopajočimi in občinstvom nekaj manjka. Velik oder, kakršen po vseh predpisih za take nastope mora biti, se je zdel kar prevelik in člani skupine Funk You so se vsaj od začetka nastopa na njem zdeli kar nekoliko izgubljeni. Glasba ki jo oboji izvajajo pač bolj sodi v klube. Tudi zaradi zvoka, ki predvsem ko gre za trobila in pihala, bolj lepo zveni v manjšem prostoru. V velikih in neakustičnih prostorih, kot je športna dvorana, pa se zvok hitro izgubi in občutka, da je vse skupaj nekoliko pretiho, se ni bilo mogoče znebiti tudi v soboto.
Kljub vsemu so bili po koncertu lahko zadovoljni tako organizatorji, kot obiskovalci, ki so za ceno dveh kino vstopnic dobili dobre tri ure in pol dobre glasbe (resda z eno nepotrebno in eno potrebno, a predolgo pavzo). Soulfingersi pa tudi Funk You pa so še enkrat dokazali, da je zadosten garant za dober obisk in dober koncert že njihovo ime.
■ MiČ
BOYZONE
Člani irske skupine Boyzone, ki bo v kratkem nastopila tudi pri nas, v
priljubljeni oddaji "Planet In", so pred kratkim doživeli hudo neprijetnost in le za las ušli nesreči, ki bi se za njih lahko tudi tragično končala. Med poletom nad avstralsko puščavo je namreč odpovedal motor njihovega letala, tako da so morali zasilno pristati. Razen tega, da so bili dobro pretreseni, se na srečo nikomur ni zgodilo nič hudega. Po nesreči so kar nekaj ur morali čakati na reševalce, ki so jih nato rešili iz neobljudene puščave. Kljub takemu pretresu, so člani skupine hitro nadaljevali z delom, zaradi katerega so se pravzaprav tudi mudili v avstralski puščavi. Tam so namreč bili zaradi snemanja videa za eno svojih najnovejših skladb.
SEPULTURA
Kljub številnim govoricam, povezanih z razpadom brazilske speed metal skupine Sepultura, le ta po zagotovilih nekaterih njenih
članov ne bo razpadla. Skupino je menda res zapustil njen pevec in vodja Max Cavalera, ki se je za ta korak odločil po tem, ko so preostali člani skupine z mesta man-agerja skupine odpustili njegovo ženo. Ostali trije člani zagotavljajo, da bodo z delom nadaljevali sami, da pa še vedno puščajo na stežaj odprta vrata Maxu, če bi si ta morebiti le premislil. Seveda pa bo moral upoštevati njihove pogoje dela.
JOHN TRAV0LTA
Filmski igralec, pevec in plesalec John Travolta, ki je zaslovel v sedemdesetih letih predvsem s filmoma Grease in Saturday Night Feverter precej let kasneje ponovno
zasijal v filmu Pulp Fiction, je odkril novo strast. Začel je namreč pisati kratke otroške zgodbice. Svoje zgodbice otrokom sam tudi prebira in tako je v neki knjižnici v Los
Angelesu ob taki priložnosti izjavil, da ima otroke precej raje kot odrasle, ker so bolj neposredni in odkriti. Sicer pa je velike simpatije do otrok pokazal že pred leti, ko je nastopil v filmski uspešnici Look Who's Talking.
BRYAN ADAMS &
BARBARA
STREISAND
"I Finally Found Someone" je naslov skladbe, ki jo je Bryan Adams napisal po naročilu znane pevke in igralke Barbare Streisand. Barbara je Bryana prosila, da skladbo napiše, nato pa ji jo pomaga tudi posneti. Skladba je namenjena Barbarinemu najnovejšemu filmu "The Mirror Has Two Faces", kot
kaže pa se bo dobro uvrstila tudi kot single na lestvicah. To sicer ni Bryanov prvi duet s kakšno pevko. Leta 1986 je skupaj s Tino Turner
Viktorji 96
Akcijo, ki jo pripravljamo skupaj z revijo Stop sedaj že dobro poznate, zato ne bomo več razglagali pravil. Le še enkrat vas vabimo, da nam pošljete izpolnjene kupone in nanje napišete, kdo je v minulem letu na vas naredil največji vtis na radijskem, TV in glasbenem področju. Kupone še vedno lahko pošljete kar na naš naslov, torej Naš čas, Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom »Viktorji«.
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Športni zanesenjak
Samo pravi športni zanesnjaki, med katere nedvomno sodi urednik Našega časa Stane Vovk, so se pripravljeni s »svojo« ekipo z avtobusom voziti debelih 18 ur (v eno smer jasno), da si ogledajo nekaj, kar je že v naprej izgubljeno. Sredi minulega tedna se je z rokometaši velenjskega Gorenja podal v nemški Flensburg k istoimenski ekipi na povratno četrtfinalno tekmo za pokal Evropske rokometne zveze. Velenjčanom seveda ni kaj očitati, saj moštvo Flensburga sodi v vrh nemške rokometne lige, ki je gotovo med najmočnejšimi, če ne najmočnejša na svetu. Stane se je vrnil očaran nad prijaznostjo, zlasti pa nad korektnostjo nemških navijačev. V dvorani je bilo, to so pedantni Nemci takoj izračunali 3.225 navijačev, ki so znali Velenjčane prav tako prijazno pozdraviti kot svojo ekipo. Iz Flensburga, mesta daleč na severu Nemčije, se je Stane tudi oglašal v program Radia Velenje. Za Staneta pravimo v tem primeru, da je zanesenjak tudi zato, ker ga že prihodnji teden čaka operacija kolena, posledica poškodbe, ki jo je »pridelal« na lanski veselih igrah ob krajevnem prazniku vCirkovcah. Osupnila nas je namreč njegova izjava, zakaj se je za operacijo odločil tako hitro, ko ga vendar poznamo kot tistega, ki se za kaj takega odloči zelo zelo oklevajoče, po dolgem pre-
»Poglejmo zdaj še nekatere druge rezultate naših športnikov«. Stane med pregledom športnih dogajanj ob koncu tedna za Ponedeljkov šport. V programu Radia Velenje je sleherni ponedeljek ob 17. uri, pripravlja pa ga skupaj z Janezom Plesnikom.
mišljevanju in zelo previdno: »Hočem biti pripravljen na začetek nogometnega prvenstva. Marca začnemo.« Torej Stane, hitro okrevanje ti želimo!
■ mkp
l
10 KAK ČAS
NAŠ KRAJI IN LJUDJE
20. februarja 1997
Vinska Gora še vedno malo tu, malo tam
Zakaj se v Vinski Gori držijo za glavo?
Naj uvodoma obudimo zgodovino. Vinska Gora je z novo lokalno samoupravo iz občine Žalec »prestopila« v mestno občino Velenje. Tako so se odločili krajani, ker jih večina sem hodi na delo, pa tudi bližje jim je. Venda ločevanje še vedno poteka. In krajane to, da so še vedno malo v Žalcu, malo v Velenju, jezi in moti. Zato smo v pogovoru z novim predsednikom sveta KS Viška Gora Francem Speglom najprej želeli izvedeti, kako je natančno s tem. Se prej pa naj povemo, daje novi svet, ki se je prvič sestal decembra lani, sestavljen iz 8 članov. Vsak prihaja iz svoje vasi. S sprejemom statuta bodo na naslednjih volitvah to sestavo spremenili, kajti nekatere vasi so majhne, druge velike. Tako bodo manjše imele enega, večje pa dva predstavnika v svetu KS.
Ali ste pričakovali, da bo rezrešili najkasneje v dveh
ločevanje od Žalca potekalo hitreje?
»Ko smo se odločali, kje bomo v novem obdobju lokalno, je zagotovo bilo pri odločitvi za Velenje najpomembnejše to, da bodo krajani lahko stvari urejali na bližnji lokalni enoti. Žal pa se je zataknilo. Še vedno večino upravnih zadev urejamo v Žalcu. Nekatere lahko rečem da zelo, zelo s težavo, saj mislimo, da upravna enota v Žalcu nima več takšnega posluha za nas, kot prej, ko je bila uradno naša. V zadnjem času smo uredili nekaj osnovnih zadev: novo štem-piljko, prestavili smo finančno službo, žiro račun... Začeli smo znova, kot bi ustanavljali novo krajevno skupnost.«
Ali vaše krajane to zelo moti?
»Mislim, da je to eden največjih, res največjih problemov naših krajanov. Zato bomo napeli vse sile in s pomočjo prvakov MO Velenje poskušali na nek način stvar pospešiti. Upamo, da bomo težavo
letih.«
Na razvoj kraja to verjetno ne vpliva bistveno, saj ste v lanskem letu postorili marsikaj. Kakšna je vaša vizija razvoja Vinske Gore?
»Po moje je najpomembneje, da čim prej dobimo prostorsko ureditvene akte, ki jih potrebujemo predvsem zaradi drugačne zasnove, kot je bila predvidena v žalski občini. Prepričan sem, da bomo v najkrajšem času, v prvi polovici leta, zasnovali prostorsko zasnovo Vinske Gore. Želimo si, da bi imeli izdelan plan, ki bi veljal vsaj 20 do 25 let. Želimo si vizijo Vinske Gore leta 2020.«.
Kako pa je na področju vzo-je in izobraževanje. Vaša podr-ružnična šola je že nekaj časa zelo tesna?
»Tudi tu nas preganja čas. Kot veste leta 2000 prehajamo na devet letno osnovno šolstvo. Vsaj do takrat v Vinski Gori moramo nekaj narediti. Število otrok se povečuje, za normalno
Predsednik sveta KS Franc Špegel
popolno osnovno šolo še ne bomo imeli dovolj otrok. Želimo pa si imeti v kraju šest razredov. Tu bomo postorili vse, da bi čim prej pričeli graditi prizidek k osnovni šoli. Trenutno imamo na šoli dva oddelka, zaradi prostorske stiske ima eden pouk v Večnamenskem domu. To pa vemo, da niso ustrezni prostori.«
Vaši krajani živijo na zelo razgibanem področju, kjer so plazovi nekaj čisto običajnega, imate pa tudi zelo veliko lokalnih cest. Ttodi zato imate kar nekaj komunalnih težav. Katere si želite najprej razrešiti?
»Največja težava je zagotovo oskrba s pitno vodo. K razreševanju te problematike bomo pristopili že marca, potem pa računamo, da bo v letu, največ treh, ta problem razrešen. V zahodnem delu Vinske Gore je že skoraj popolnoma rešen. Na vzhodni strani pa je drugače; od
Janškovega sela, do Prelske in tudi delu Vinske Gore nas delo še čaka. Drugi problem je še ne-saniran večji plaz v Janškovem selu. Vsako leto poskušamo asfaltirati tudi vsaj kilometer cest; ali so to novoasfaltirane ali pa gre za obnovo starih. Vinska Gora ima toliko lokalnih cest kot skoraj vse ostale KS v MO Velenju. Če bi jih popolnoma zanemarili, bi to z leti postal nerešljiv problem.«
Skozi vaš kraj teče magis-tralka proti Celju. Varnost v prometu je že nekaj časa tudi ena od črnih točk. Želite si novo avtobusno postaje in še marsikaj.
»Ob prometnih konicah se lahko ob pogledu na naše otroke, ki domov hodijo ob cesti, skorajda po cestišču, primem le za glavo. Tudi prečkanje v centru Vinske Gore je težavno. V nekaj letih bomo morali zgraditi novo Avtobusno postajo in to izven magistralne ceste. Na sami magistralni cesti pa bomo morali med priti do novega križišča pri Obircu. To bi bilo zelo pomembno za naselja Janškovo selo, Lopatnik in Pirešica, ki se v celoti vključujejo v in iz prometa na tem področju.«
V kraju dobro delujejo številna društva, nekako izstopa pa Turistično. Kaj nam lahko poveste o nadaljnih perspektivah razvoja turizma v kraju?
" Turistično društvo je morda navzven najbolj vidno, saj Vinsko Goro po njem pozna vsa Slovenija. Marsikaj pripravimo
in tudi letos ne bomo stali križem rok. 5 aprila pripravljamo Slovensko polko-valček skupaj z RTV Slovenija. Tudi ostala društva so zelo delovna. Sicer pa je Vinska Gora zagotovo ena najbolj idealnih za razvoj turizma, je razgibana ima veliko kulturnih znamenitosti. Poskušali jih bomo obnoviti in urediti turistično pot po kraju. Krajani so že pričeli odpirati
kmetije odprtih vrat, pripravljamo še marsikaj.«
Letos bodo, po tem, ko ga lani niso, v kraju zagotovo pripravili tudi praznovanje krajevnega praznika. Franc Špegel je prepričan, da bodo konec junija že imeli kaj proslavljati in se veseliti novih pridobitev v kraju.
M Bojana Špegel
TO
Upanje
V velenjskem premogovniku so ob razpisu štipendij zapisali, da sta rudar in rudarski tehnik poklicni usmeritvi, iskani danes in v prihodnosti.
Upajmo, da je slednje tudi res!
Vsakemu svoje
Šolarji so ta teden na počitnicah. Da si starši naberejo novih moči za nadaljevanje šolskega leta.
Drama
Na celjskem gledališkem odru so se končali dnevi komedije. Na odru žalskega doma kulture bi se skoraj dogodila tragedija. Ne v igri, zaradi odpadlega stropa, kar v stvarnosti.
Po velenjsko
Za dogajanje okoli nastajanja novega velenjskega nakupnega centra bi lahko tudi porekli: in vendar stoji in (že
skoraj) obratuje.
Karambol
Gostinca iz Logarske doline in Savinjske doline sta trčila ob Sloveniki na Lopati pri Celju.
Čudež
V	Velenju je še vedno hiša, ki še nima vodovoda. Pa čeprav stoji ob Ljubljanski cesti.
Kadrovska
Eso oprema ima novo opremo.
Verjamejo
V	Šoštanju res verjamejo, da bodo pline iz Termoelektrarne kmalu resnično ukrotili.
Saj se drugače verjetno ne bi odločili, da bodo nov stanovanjski blok gradili tik ob Tešu.
Mir
Tudi Slovenci naj bi šli pomagat vzpostavljati mir v BiH. Ga ne bi najprej vzpostavili doma?	■
					
	81		%		
februar je štartna številka KOVINOTEHIME
Z največjo ponudbo tehničnega blaga bomo zasedli svoje mesto v spodnji etaži Nakupovalnega centra Velenje!
©W©^QWlil GENE1 DARILO Wh	5
^eMoOoče(J\e tAO°oče
ŽREBANJE dijd še om i Zato ne zamudite največje priložnosti na dan otvoritve 28. februarja!
□ a □

20. februarja 1997
ZANIMIVO
NAŠ vas 11
Etnološka paberkovanja 6
O sv. Valentinu In ljubezni
Piše: mag. Jože Hudales
Sv. Valentin, ki je godoval 14. februarja, je sicer že za nami, a smo ga zaradi pusta in posta, ki sta bila v letošnjem letu zelo zgodaj, nekoliko zanemarili. Glede na to, da se iz zahodnoevropske in ameriške kulturne tradicije sv. Valentin k nam vse bolj prebija tudi kot "zaščitnik" zaljubljenih, prijateljev in vseh tistih, ki se imajo radi, pa je vendarle prav, če mu namenimo nekaj besed.
V slovenskem ljudskem izročilu je imel sv. Valentin povsem drugačno vlogo. Poznali so ga kot "prvega spomladina" - zgodnjega znanilca pomladi. V Beli krajini so npr. rekli: "Sv. Valentin ima ključ od korenin", drugje so na njegov god začeli obrezovati sadno drevje, v okolici Ljubljane so na valentinovo začenjali prva dela na vrtovih itn. Sicer pa so sv. Valentina tudi Nemci in Francozi prej poznali v bolj "prozaičnih" vlogah. Nemcem je bil zavetnik zoper padavico in zobobol, v Bretanji so ga poznali kot zavetnika zoper močan veter in šele ko je valentinovanje v 18. stoletju vzcvetelo v Ameriki, se je od tam vračalo, sicer že močno skomercializirano, nazaj na stari kontinent.
Edino, kar v našem izročilu morda le nekoliko spominja na anglosaksonskega zaščitnika ljubeznive izročilo o ptičji svatbi na valentinovo, kije bilo zapisano v okolici Krškega, v Slovenskih goricah in Prekmurju, kjer so otroke na ta dan pošiljali oprezovat okoli živih mej za ostanki ptičje svatbe. Podobna izročila o ptičji svatbi na valentinovo najdemo tudi drugod po Evropi že v srednjem veku. Mnogo bolj pa je pri nas razširjena vera v ptičjo svatbo na gregoijevo - 12. marca, ki je bil pred uvedbo gregorijanskega koledarja v resnici na prvi spomladanski dan.
Vendar pa čisto brez zveze z ljubeznijo sv. Valentin tudi pri nas ni bil. Običajno namreč goduje v predpustnem času (pust se lahko praznuje od 1. februarja do 7. marca), torej v času, ki je bil nekoč tudi pri nas namenjen "srčnim zadevam". V tem pač lahko vidimo skupne korenine anglosaksonskega sv. Valentina, na
katerega dan so si npr. v Angliji zaljubljenci in prijatelji že pred petimi stoletji izmenjevali pisemca in darilca, ki so jih imenovali kar "valentini". Oboje odseva mnogo starejše predkrščanske rituale in obredja plodnosti in rodovitnosti.
In kaj lahko sploh zapišemo o naši - slovenski "dediščini ljubezni"? O tem so slovenski proučevalci preteklosti komaj kaj zapisali, saj je ljubezen veljala bolj za predmet literature in pesnikov kot pa resnega raziskovalnega pristopa. In vendar bi se dalo o ljubezni in o tem, kako so jo doživljali in izražali naši predniki, napisati toliko zanimivega. Imenitnih virov za tako raziskavo je dovolj; že raziskava številnih sporočile, ki so jih medičarji lepili na znamenita lectova srca, bi nam lahko veliko povedala. V nekaterih naših božjepotnih cerkvah (npr. na Brezjah) so še ohranjeni stari zapisi o ljubezenskih željah in prošnjah takratnih Slovencev in Slovenk. Od srede 19. stoletja dalje, ko je pismenost naših prednikov začela postajati običajna, so se pojavili tudi (tiskani) "slovenski spisovniki in ljubavnih in snubilnih pisem". V njih so "tebi do groba zveste" Marije ali Ane in "tebe iskreno ljubeči" Janezi dobile(i) potreben poduk o "začetnih ljubezenskih pismih z odgovori", o pismih "srečne in nesrečne ljubezni" o "snubilnih pismih", o "ljubavnih pesmih in spomeničicah" itn.
In za konec še mnenje Janeza Trdine o dolenjski ljubezni v 19. stoletju: "Fantje in dekleta ljubijo se samo z grehom na Dolenjskem. V Straži npr. so vse lepše punce ali noseče ali pa že matere. Fant ljubico najpred upijani, potem pa naongavi... če ljubi kdo po naključju deklico res čisto, ter jo ne svari samo ne dati zapeljati se drugim, ampak se varuje greha in njene sramote tudi sam, zdi se tako ravnanje in zdržanje Dolenjcem strašno čudno, čez vse sumljivo in neverjetno. TUdi o njej raznaša se kmali glas, da se je skurbala kakor druge vrstnice, ki ne morejo biti brez šo-celjnov. Dolenec v pravo čisto ljubav ne more verjeti, kajti je premesen in živinski sam in sodi vse druge po sebi."	■
Pod južnim križem
Piše: Marjan Marinšek (4)
V nekem smislu so argentinski gauči nadomestili pampaške Indijance. Lovili so proste črede govedi. Vse je bilo v redu in prav, dokler je bilo veliko živine in malo ljudi. Ko pa so si konec 19. stoletja veleposestniki zemljo razdelili in postavili ograje, je bil to začetek konca njihovega brezskrbnega in lahkotnega življenja. Ostala jim je samo njihova telesna moč in spretnost ter preživljanje z govejim mesom.
Gauči so postali poceni delovna sila, ki sojo izrabili v tovarnah za predelavo mesa. Držati so se morali haciend, ki jim tu pravijo estencias. Konec je bilo svobodnega gibanja naokrog. Če so kakšnega zalotili, na nepravem mestu, so ga vtaknili v vojsko.
Gauči niso bili več sami svoji gospodarji. Postali so najeta delovna sila, vendar so nekatera manj vredna dela prepuščali italijanskim priseljencem - gringo-som.
Argentina je odkrila vrline gaučev šele, ko so začeli izginjati iz resničnega življenja.
Gaučo je ostal samo še romantični literarni lik.
Gauči
Gauče sem srečal na ha-ciendi našega rojaka Jožeta Pipana. Jože sije, bolj za zabavo kot zares, kupil vikend kmetijo s 170 hektarji zemlje. To seveda ni nič v primerjavi s tem, da so nekatere argentinske haciende velike tudi do tri tisoč, največje pa do sto tisoč hektarjev.
Jožetova kmetija leži nekako osemdeset kilometrov severozahodno od Buenos Airesa.
Že od daleč zagledam ogromno kolo vetrnice za zajemanje vode, brez katere ni nobene pampaške haciende. Dvoje ograj in že sem na notranjem dvorišču, ki bi mu pri nas rekli kmečko dvorišče, le da je to veliko kakšne štiri hektarje. V sredini je bela lesena hiša in gospodarska poslopja. Sedimo pod velikim evkalip-tusom in srkamo tople žarke zimskega sonca. Dan počasi ugaša. Gauči že zganjajo živino v ograde, da se bo stiskala
Zaleščanske zgode 9
ŠPAROVČEK
Nekje v porečju bistre Save, sredi severnoslovanske državice se širi čudovito jezero. Ob njem leži nekaj prijetnih naselij, največje med njimi Zalesje imenovano, središče Zaleščanske doline. V Zalesju, pod toplim plaščem boga Velesa, živijo različni ljudje; prav malo je sinov Stanimira in Gojimira, več je potomcev drugih severnih plemen, nemalo pa je tistih, ki so pripotovali iz južnih slovanskih krajev in se za vedno priklenili za zaleščansko ognjišče. Zalesje je polno skrivnostnih in manj skrivnostnih zgodb.
Pa smo Zaleščani končno kakovosti pa nič. Po logiki, da
le dočakali Spar! Sredi Zalesja je zrasla na oko prav všečna zgradba, velik nakupovalni center, ki so mu nekateri prebivalci brž nadeli ljubkovalno ime Šparovček. Že Spar diši po enkratni priložnosti, po nakupu, s katerim varčujemo, Šparovček pa je pravzaprav prostor (hranilnik, prašiček, skrinjica), kamor odlagamo di-narčke malo nižje vrednosti in ki na koncu, ko so lepo zbrani, pomenijo kar čeden kupček denarcev - nekak božji, nenadejan dar. Saj vemo: Zrno na zrno pogača, dinar na dinar palača! No, ja če bi bilo res... V resnici pa je Šparovček vsaj iz dveh razlogov prevara stoletja.
Prvič zato, ker tako zelo reklamirane nižje cene niso vedno pravi prihranek. Dostikrat ima namreč blago različno kakovost in zato različne cene. Mnogo kupcev vidi samo tolarček ali dva nižjo ceno, pri tem pa prezrejo, da kupujejo stvari, ki so za tolar, dva manj okusne, za tolar ali dva manj obstojne, za tolar ali dva občutljivejše, za tolar ali dva... Ko blago vržejo v košarico, so srečni, bentijo šele potem doma, ko blago začnejo uporabljati. So pa tudi trgovci, ki takšne kupce poznajo in reklamirajo samo ceno, o
zamolčano pač ni laž.
Po drugi strani pa je prevara že sam sistem velikih nakupovalnih centrov. Nekoč je šel človek v trgovino na fasngo, ko mu je zmanjkalo večine osnovnih dobrin. Doma si je bil poprej skrbno zapisal, kaj vse potrebuje in potem več ali manj domov prinesel ravno to, kar je zapisal. Časi so bili seveda drugačni, denarja manj in treba se je bilo obnašati varčno. Danes je denarja vedno več, smisel potrošniške družbe (ki smo se ji nekoč znali vsaj v besedah upirati) pa je ravno v tem, da je treba denar trošiti! Številne reklame prepričujejo kupca, da je narejeno vse prav zanj in da mu je prav vse dosegljivo (in da pri trošenju seveda ne sme zaostajati za sosedi!). Tako pride človek v prekrasen Šparovček, v čudovit svet predmetov, ki vabljivo pogledujejo s polic: "Micka, Janezek! Poglej ta, kako sem lep, kako sem mehak Prav za vaju. In poglejta na ceno pod mano! Ali je to sploh kak denar! Splačalo se vama bo..." Micka poželjivo pogleduje razstavleno blago, pogleduje na ceno in izdavi: "Janezek, poglej tole, a ni krasno? Pa veš kako se splača, mi je Francka rekla, da je tole v Nami 37 tolarjev dražje!" To rekši, porine nakupovalni voziček pred polico in začne basati... Janezek, ki se z babnico sredi trgovine pač ne bo prepiral, tako ure in ure
rine voziček po Šparovčku in končno na blagajni odšteje ceho. "Porkaduš, pa še tri tedne je do plače" si misli, ko se prijazno smehlja neusmiljeni bla-gajničarki (ki si je ta trenutek v njegovih mislih nadela podobo Matilde s koso) in vleče tisočake iz denarnice. Šele potlej, ko ata, mama in mulari-ja zvlečejo domov vse vrečke in zavoje, začnejo ugotavljati, da imajo marmelade doma še za pol leta, da se sladkarije potikajo po omarah še od božiča, da bi z novokupljenimi čistili lahko očistili vsaj Rdečo dvorano in da tudi hakeljčkov za zavese in tranzistorčka s kukavico niso ravno potrebovali. V tem trenutku jih razsvetli žalostno spoznanje, da so bili nategnje-ni. Da so bile le oči lačne in so zato nakupili kup stvari, ki bi jih lahko mirne duše pogrešili. Pravzaprav so se pustili nategniti. Povrhu vsega jih še prisilil ni nihče v nakupe, samo tako zelooo se je splačalo!
Skratka, Šparovček se spremeni v Enorokega Jacka, ki s svojo bleščečo zunanjostjo kraljuje nad prenapolnjenim in neurejenim parkiriščem, kjer se kot za stavo prerivajo ljudje in avtomobili. Žaleščani se imajo zdaj končno priložnost v lastnem mestu obnašati tako kot nekoč v Trstu in Lavamundu!. Tako! Da Zalesje končno ne bo več imelo provin-eialnih kompleksov. Pa naj košta kar hoče! UStojan Z.
in ji bo bolj toplo. Ponoči se živo srebro sputi do nič stopinj. Toda, ker je junija čas za sejanje pšenice bodo gauči orali vso noč.
Jožetova žena Silvia postreže z večerjo: bife de lomo, ledvena pečenka, dolce pata-ta, sladek krompir, zelena solata in vino tinto, temno vino, ki je tu izredno dobro. Po večerji nas povabi v lovsko sobo. Na obisk pride Jožetov gaučo Carlos in skupaj pijemo zeleni čaj yerba mate. Porcelanasta bučka z aluminijasto cevko kroži iz roke v roko, od ust do ust. Takrat se Jože razgovori in pripoveduje o svojem življenju.
Rodil se je leta 1933 na Vipavskem, v Berijah pri Komnu. V Argentino je prišel leta 1947 in od očeta prevzel že uveljavljeno pizzerijo na Aveniji San Martin de voto v Buenos Airesu. To so bila leta največjega garaštva. Ni mu ušlo
tudi do šestnajst ur dela na dan. S pizzerijo je sčasoma zaslužil toliko, da si je kupil garažo. Sedaj je lahko dohodek nekam vtaknil in izbral sije to farmo, na kateri se z ženo zelo dobro počutita.
Ko konča s pripovedjo, je zunaj jasna zimska noč. Ozrem se v zvezdnato nebo. Južni križ sije točno nad mojo glavo. Že kot desetletni deček sem prebiral Jules Verna in od takrat sem si želel videti ta pojav na južnem nebu. Sedaj je nad mojo glavo. Tako jasen in tako blizu, da se uležem na Jožetovo zemljo in ga fotografiram.
Asado
Španska beseda carne pomeni meso, a Argentinci imajo pri tem v mislih samo govedino. Jagnjetina, divjačina, perutnina in vse drugo spada v drugo
kategorijo. Najbolj priljubljen je asado, govedina opečena na žaru v posebnih pariljah. Pečejo jo na pokončnem ražnju, nad plamenom. Pariljo ima tako rekoč vsak lokal, vsako slovensko društvo v Argentini in tudi restavracije v shopping centrih ponujajo kratko pljučno pečenko, rebra, bife de chorizo (debeli, sočni zrezek), pa tudi razne vrste klobasic.
Argentinec za zajtrk poje malo, zato pa si za kosilo privošči ogromne obroke mesa, prav tako za večerjo. Mislim, da se zavedajo, da uživanje tako velikih količin mesa ne more biti ravno zdravo.
»Ali mislite, da je kaj narobe, ker jemo tu toliko mesa?« me vpraša gospa Rosa Polh, odvetnica	v
Rosariu.
»Ne vem,« rečem po pravici, takrat, ko mi je asado že začel ugajati. V restavracijah najprej [»nudijo malo zapečeno meso ju-goso in te vprašajo, če ga opečejo še močneje. Zraven ponudijo ocvrt krompir in solato, ki jo Argentinci pojedo pred mesom. Toda če nisi ravno obseden z asadom, lahko naročiš tudi kaj iz italijanske kuhinje, ki je tu zelo popularna: testenine, špageti, lazan-ja, caneloni, ravioli, pasta, gno-ki - vse za 5 dolarjev, medtem ko je asado dražji, od 10 do 15 dolarjev.
Lahko se pohvalim, da sem v
Buenos Airesu odkril kitajsko restavracijo Parilla al carbon li-bre, gril nad odprtim ogljem, z asadom, tudi drobovino, navadnimi in polnjenimi piščanci pol-lo, klobasicami ter petdeset vrstami različnih kitajskih jedi, kjer si za bore 3 dolarje jedel, kar si hotel, kolikor si hotel in kakor dolgo si želel, a že za navadno kokakolo si moral odšteti 2 dolarja.
»Mi pojemo veliko govedine. Se vam zdi to kaj narobe?« me spet vprašajo v Bernalu, kjer igram na citre in mi pripravijo asado. Nobenega slovenskega kluba v Argentini ni brez paril-
je.
»Seveda ne!« sem odvrnil že bolj prepričljivo kot v Rosariu. »To je vaš način življenja.« Treba je vedeti, da je govejo meso v Argentini drugačno kot pri nas. Govedo je vse leto na prostem, na zraku in ob naravni hrani. Zato je meso zdravo, mehko in okusno. Zrezki so debeli in veliki. O norih kravah in holesterolu ne vedo veliko. Asado se mi v dveh tednih tako priljubi, da se še ob odhodu z letališča razveselim, ko zaradi zamude z odhodom letala, ponudijo por-cijo asada.
V čem je skrivnost asada?
Charles Darvvin, ki je argentinsko pečeno govedino poskušal leta 1830, se ni mogel načuditi gaučem, ki niso jedli drugega kot meso:
»Gauči mesece in mesece živijo skupaj v pampi in ne poskusijo drugega kot govedino. So kot druge mesojede živali, ki zaradi takšnega mesnega režima zdržijo dolgo časa brez hrane.«
Pa recite, da govedina ni koristna!	■
I—^■
12 KAS VAS
REPORTAŽA
20. februarja 1997
Velenjski LAS v »boju« z drogami
»Epidemija« drog nas
Ce za LAS še niste slišali, boste kmalu. Medobčinska lokalna akcijska skupina za preventivo odvisnosti bo namreč po nekaj sestankih v Velenju v kratkem pričela s konkretnimi akcijami. Ker v Dolini tudi uničujoče trde droge (da o mehkih ne govorimo) že nekaj let niso več neznanka, ker se tisti, ki stvari malo bolj poznajo, že krepko bojijo, kolikšno je konkretno število uživalcev v Dolini, je bila ustanovitev LAS-a pravzaprav samo vprašanje časa. Tako se je Velenje pridružilo 40 slovenskim občinam, ki že imajo svoj LAS.
V skupini, ki deluje pod okriljem Urada za negospodarske javne službe, je trenutno 14 (končno število bo 16) strokovnjakov različnih poklicev in obenem predstavnikov različnih področij in ustanov. Za presedtiico so izvolili Zdenko Jerič, socialno delavko, ki se z zasvojenci poklicno ukvarja v velenjskem zdravstvenem domu.
Zdenka Jerič se je poklicno pričela ukvarjati z zasvojenci lani aprila, ko so ob odprtju metadonskega centra v Zdravstvenem domu Velenje formirali celo strokovno skupino, v kateri so poleg nje zdravnik (dr. Stupar), medicinska sestra, psiholog in psihiater. Ledje prebijala počasi, a sedaj odvisniki, večinoma tisti, ki vsakodnevno prihajajo po svoj odmerek metadona (ponavadi ob isti uri), prihajajo tudi k njej. Trenutno je takih, ki se v Velenju zdravijo z metadonom, 30, kar nekaj je Korošcev, kjer metadonskega centra nimajo. Zasvojencem v njej tudi redno kontrolirajo urin, mnogi pa čutijo potrebo po pogovoru. Ugotavljajo, da tudi v dežurni ambulanti nimajo več toliko težav z njimi, odkar je zaživela metadonska ambulanta. Zdenka Jerič nam je o svojem delu povedala: «Če imajo socialne probleme, večina pa jih ima, prihajajo k meni. Zelo težko se odprejo. Včasih vse skupaj izpade kot igra sestavljanja in podiranja kock. Pot iz odvisnosti je izredno strma in težka. Po številu tistih, ki prihajajo v našo metadonsko ambulanto, lahko sodimo, da število odvisnikov v našem okolju stalno narašča. To so večinoma zasvojenci, ki so že obelodanjeni, za katere okolica že ve, da to so. Dokler ne pride do tega, se ponavadi ne odločajo za zdravljenje.« Tudi konkretne primere njene pomoči nam je predstavila in pri tem dodala: »Odvisniki se na poti iz omame velikokrat zgubijo, ker imajo občutek nemoči. Ne znajo razmišljati pozitivno. Zal jim zaenkrat lahko ponudimo le metadonsko terapijo, v Sloveniji terapevtskih skupnosti še ni. V tujini so trenutno v komunah zdravijo 4 mladi iz Velenja. Vsi pa za uspeh potrebujejo tudi močno oporo doma, veliko ljubezni. Mislim, da drugače boj z zasvojenostjo ni uspešen.«
Kako pomagati ne-
gotovi, prestrašeni generaciji?
Vprašanje je, kdaj je treba pričeti s preventivo pri preprečevanju poti, ki vodi do zasvojenosti. Strokovnjaki so prepričani, da čim prej. Že v vrtcu. In potem ves čas. Pri tem starši ne morejo računati, da bo vse namesto njih opravila družba, zato brez njihovega sodelovanja ne gre. Če imajo otroci v družini ljubezen in podpore ter če prebijejo s starši veliko časa, je verjetno pot v omamo bolj težka, če ne celo nemogoča. Starostna meja odvisnikov pa se žal niža tudi pri nas. O vsem tem so se na dosedanjih 4 sestankih veliko pogovarjali v LAS-u, saj je njihova glavna naloga prav uvajanje preventivnih oblik, namenjenih preprečevanju zlorabe drog.
In kako je do ustanovitve LAS-a sploh prišlo? Župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so na kolegiju županov meseca julija 96 sprejeli sklep o imenovanju medobčinske skupine LAS. Septembra lani so se tako člani sestali na prvi seji, kjer so pregledali delo Odbora za koordinacijo aktivnosti v zvezi z reševanjem problemov drog v Velenju (vodila ga je mag. Jelka Fužir), ki so jo z us-
Zdenka Jerič, predsednica LAS-a.
tobru so člane LAS-a informirali o novostih 1. konference slovenskih lokalnih akcijskih skupin, ki je bila septembra v Portorožu. Udeležila se ga je tudi Zdenka Jerič in tam izvedela marsikaj, predvsem o novostih, ki se obetajo. Predstavili so tudi projekt WHO - nizkoproračunski program v Sloveniji, ki zajema poulično delo t. i. trojk, ki narkomanom delijo čiste igle... Zdenka Jerič je bila za to, da se trojke formirajo tudi v Velenju. Novembra so izvedli delavnico za vse člane LAS-a ter vse šolske svetovalne delavce na temo Izobraževanje o drogah. Predaval jim je dr. Ščuka iz Nove Gorice.
Kmalu bodo zaživele skupine za samopomoč zasvojencev, ki jih bo vodila Zdenka Jerič. Še prej morajo namreč najti ustrezne prostore. »Odvisniki, ki so v nenehnem stiku z drogo, so že čustveno otopeli za človeške vrednote, red, obzirnost ... S pomočjo skupinskih terapij bi jim lahko pomagali, da se motivirajo in ponovno vključijo v normalno življenje.« Zagotovo je ta del, tudi tistim, ki se us-
tanovitvijo LAS-a nasledili. Že ti pa so v preteklih štirih letih naredili kar nekaj na področju preprečevanja zasvojenosti. Tako Center za socialno delo že nekaj časa izvaja Mladinske delavnice za sedmo- in osmošolce prav na temo zasvojenosti. Policija se s problematiko srečuje že vsaj 10 let, zadnja leta dobro sodelujejo z zdravstvom, po njihovem mnenju pa premalo s starši ogroženih otrok in tistih, ki so že zasvojeni, pa doma o tem še nič ne vedo. S problematiko se veliko ukvarjajo na Rdečem križu, na osnovnih in srednjih šolah ... A nikoli ni dovolj.
Na drugi seji v mesecu ok-
pejo izvleči iz objema omame, najhujši. V velenjskem meta-donskem centru so trenutno »čisti« kar štirje, a so še vedno negotovi vase. Kako ponovno normalno zaživeti v okolju, kjer so najboljši prijatelji morda še vedno tam, kjer so bili sami? Začaran krog, ki mnoge tudi po uspešnem zdravljenju ponovno potegne v vrtinec omame. Zato je prav, da imamo LAS, in da ta res zaživi. Da ne bo le samemu sebi v namen, kar se kaj rado zgodi z dobrimi nameni in idejami, če nimajo zadostne podpore družbe; tako finančne kot moralne.
■ Bojana Špege
Albina Videtič, predsednica Upa in mama zasvojenca:
»Aljoša je odvisnost dolgo uspešno skrival«
Ni ji bilo težko javno spregovoriti o drogah in njenem sinu, kije trenutno na zdravljenju v eni izmed La Mirageovih komun v Franciji. Ker si srčno želi, da bi bilo zgodb, kot je njuna, čim manj. Čeprav si sedaj, ko ve, kaj so droge, sploh trde droge, ne zatiska več oči. Tudi v Velenju je tega zla preveč. »Sedaj jih vidim. Ko jim pogledam v oči, vem vse. Preden sem izvedela, da je Aljoša odvisen od heroina, sem bila prepričana, da se to dogaja v Ameriki, Nemčiji, ne pa v Velenju. Bila sem naivna, ali pa sem pre-
malo vedela. Danes vem o drogah zelo veliko. Toliko, da sem bila pobudnica ustanovitve velenjske podružnice Upa, društva za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem, ki sem ga spoznala v Ljubljani, ko sem želela pomagati sinu pri ozdravitvi. Vedela sem, daje v Velenju še veliko otrok, ki bi potrebovali pomoč, prav tako njihovi starši,« je pričela pogovor Albina Videtič.
»Čeprav se nekateri svojih otrok bojijo, prepovedujejo jim celo, da bi prihajali na naše sestanke. Veste, imeti
narkomana v družini je lahko grozno. Nekateri starši si ne priznajo, da se to dogaja njihovim otrokom. Nekateri se zgubijo, drugi zberejo moč in poskušajo pomagati. Ker ni lahko. Glavna želja nas v društvu je, da bi tudi v Sloveniji ustanovili terapevtski center za zdravljenje zasvojencev. Urediti bi morali plačevanje zdravljenja tistim, ki se sedaj zdravijo v tujini, ker se pri nas pač ne morejo,« je nadaljevala. V društvo je včlanjenih 12 staršev, na sestanke jih hodi okoli 6. Vsi z isto željo - da bi lahko poma-
Velenjski policisti droge »poznajo« že 10 let
Število narkomanov narašča, kaznivih dejanj pa tudi
Govoriti o zasvojenih in o drogah je še vedno tabu. Zato, ker je z njo povezan strah. Tistih, ki so zasvojeni in si ne želijo, da to izvedo njihovi domači, in tistih, ki o trgu mamil vedo preveč. Vemo pa, da tega nadzorujejo organizirane skupine, saj gre za velike denarje. Govoriti zato o številu zasvojenih je lahko le dvoje; ugibanje ali pa špekulacije. Strokovnjaki pravijo,. da je Velenje po številu tistih, ki zlorabljajo droge, ki naj bi jih bilo v Sloveniji od 3 do 7 tisoč, med prvimi.
Tudi če prisluhnemo ulici, ki ve marsikaj, je to kar verjetno. In ta v Velenju pravi, da je tistih, ki uživajo trdo drogo intravenozno, da si jo torej vbrizgavajo, od 150 do 200. Število »vikend drogerašev«, torej takih, ki še niso telesno zasvojeni in si omamo »privoščijo« le tu in tam, je veliko višje. Če pa govorimo o mehkih drogah, kakršna je marihuana ali pogovorno trava, lahko o razširjenosti zapišemo le eno: daje ogromna. Res pa je tudi, da marihuana ne povzroča odvisnosti, vendar je marsikomu odskočna deska v svet omame trdih drog. In zato nikakor ni nedolžna.
Na Policijski postaji Velenje se 's problematiko drog in z njo povezanih kaznivih dejanj najdlje ukvarja Jože Ograjenšek. Skupaj s pomočnikom komandirja Francem Tajnikom sta nam izdala nekaj uradnih podatkov o kaznivih dejanjih, povezanih z uživanjem in uživalci drog. Število tovrstnih kaznivih dejanj je v lanskem letu glede na
Jože Ograjenšek: »Narkomane, pa tudi preprodajalce, večinoma dobro poznamo.«
leto prej zelo poraslo. Pa so upoštevana le dejanja, kjer lahko podajo kazensko ovadbo zoper storilca. Tudi število kriminalnih dejanj, kot so tatvine, vlomi, kraje, ki jih izvedejo narkomani, je iz meseca v mesec večje. To mnogokrat ugotovijo šele, ko določen primer raziščejo. Ocenjujejo, da je bilo lansko leto 50 % vseh storjenih kaznivih dejanj povezanih prav z narkomani in njihovo sceno, ob tem pa približno 40 % primerov še ostaja neraziskanih. Lani so podali 11 predlogov sodniku za prekrške. V večini primerov je šlo za posest mamil, kar sodi med prekrške in ne kazniva dejanja. Jože Ograjenšek nam je še povedal: »Policisti dobro poznamo uživalce drog, pa tudi preprodajalce. Do podatkov vseeno pridemo zelo težko, saj trdno držijo skupaj. Takoj, ko zoper storilca napišemo kazensko ovadbo ali predlog sodniku za prekrške, pri čemer gre za neupravičeno proizvodnjo, promet ali uživanje mamil, je storilec že registriran. V zad-
njem času ugotavljamo, da kljub velikemu številu »travčkarjev«, močno narašča prav število uživalcev trdih drog. Razlogi so različni, največji je v ceni trdih drog, ki že nekaj časa pada. Cena za 1 gram heroina se giblje okoli 200 DEM, iz česar si lahko odvisnik začetnik pripravi tudi do 5 doz. Zgodi se tudi, da trave v določenem obdobju na trgu ni dovolj ali pa je draga. V naši zakonodaji mehke in trde droge niso ločene - vsi prekrški, povezani z drogami, pa naj gre za travo ali heroin, so izenačeni. Vendar - če zasežemo travo, ji moramo izmeriti vsebnost THC-ja in šele, če je ta prisoten, ukrepamo.«
Izvedeli smo še, da po podatkih policije starostna meja uživalcev pada, po neuradnih se droge pojavljajo tudi v osnovnih šolah. V Velenju menda ni težko priti do droge. Prav vse naj bi bile na voljo. »Narkomani se med sabo poučijo, kako naj odvisnost skrivajo doma, zato je starši velikokrat zelo dolgo ne opazijo. Šele ko začnejo izginjati stvari in denar, nekateri postanejo pozorni,« nam je še povedal Jože Ograjenšek. V lanskem letu so policisti opravili kar nekaj hišnih preiskav, v katerih so bili uspešni. Zabeležili so tudi posamezne primere, ko so uživalci zaužili preveliko dozo mamil. Vendar prav zaradi prevelikega odmerka droge v Velenju, Šoštanju ali Šmart-nem ob Paki še niso zabeležili smrtnega primera. Če pa držijo podatki, ki jih prinaša ulica in ocene, ki jih imajo strokovnjaki, morda tudi ta črni dan ni več daleč.
M Bojana Špegel
ni
gali svojemu otroku najti pot iz brezna zasvojenosti.
Bil je 13. oktober 1995. Aljoševa sestra Suzana je izvedela za bratovo zasvojenost. Ko je povedala mami, je bil to šok. Takoj sta odšli do stanovanja Aljoševe prijateljice. »Zdelo se mi je, da ne more biti res. Ves čas sva se tako razumela, da bi mi to že povedal. Edino, kar sem opazila, je bilo to, da so izginjale velike žlice. Kasneje tudi male. Ko sva prišli v stanovanje, je takoj priznal. Želel je, da mu pomagamo. Aljoševa prva želja je bila, da bi šel na zdravljenje v komuno. Verjetno je o tem že nekaj časa razmišljal. Sploh nisem vedela, kaj je to. Velenjska zdravnica nas je napotila na Up v Ljubljano, tam pa so nas usmerili v Italijo, v Verono, kjer smo ga prijavili, za kar sem odštela 1300 DEM. Lahko je izbiral državo. Želel sije nekam ob morje. Po mesecu dni je bil sprejet v komuno na Palma de Malorci, še prej pa je moral opraviti številne zdravniške preglede. Bilo gaje zelo strah. Preživljal je res strašne krize.« Mama je morala plačati tudi letalsko karto, sedaj pa vsak mesec nakaže lastniku komune po 500 DEM. »Čeprav težko, jih rada dam. Tistemu, kije pripravljen pomagati mojemu sinu in meni. V Sloveniji ga ni!« Velik strošek so tudi oblačila in zdravniške usluge, ki jih mora Aljoša plačevati sam, saj naša država
Prebivalci komune (Aljoša v sredini)
nima sporazuma z vsemi evropskimi državami.
»Ko je odšel, je bilo grozno. Cel mesec se sploh nisva slišala, popolnoma so ga osamili. Takrat je doživljal hude telesne in duševne stiske. Veliko, veliko so morali delati. V komuni so bili skupaj fantje in dekleta, delali pa so na prašičji farmi. Meni je še vedno prva in zadnja misel vsak dan Aljoša. Ne razumem staršev, ki si ob novici, daje njihov otrok narkoman, zatisnejo oči in rečejo, da z njim ni nič narobe. Tak otrok bo propadel. To je bolnik, ki mu moraš dati možnost,« je med pripovedovanjem razmišljala Albina. »Po treh mesecih je doživljal najhujšo krizo. Pozneje mi je priznal, da verjetno brez moje podpore in misli name ne bi zmogel. Poleti sem ga obiskala.
Aljoša (levo) med bivanjem v komuni
Kar verjeti nisem mogla, kako lepa je bila komuna. Na rajskem mestu, čista in urejena. V kopalnici diši, vsak ima svojo brisačko. Vsi kadijo, pa ni na tleh nobenega čika. V komuni sem preživela 14 dni. Z njimi sem jedla, se pogovarjala, bila njihova gostja. Skoraj polovica jih je okuženih z AIDS-om. Moj odnos do te bolezni seje popolnoma spremenil. Veliko jih ima v komunah svoje otroke. Ibdi ti so drugačni. Odprti in sproščeni. Vsi pa so se tam naučili delati. Boli me, če slišim, kako jim je v komunah hudo. Jaz sem tako dobro jedla le redko. Vendar je njim to terapevstki center, daleč od doma.« Aljoša žal ni bil dolgo v tej komuni. Trije Slovenci, ki so bili z njim v njej, so namreč pobegnili. Zato so ga kazensko prestavili v manjšo francosko vas, kjer je še sedaj. Tam pase 3000 gosi, zbirajo tudi perje, ga predelujejo... In se predvsem veliko pogovarjajo. To je del terapije. »Jeseni so recimo čistili gozd. To bi lahko počeli tudi naši narkomani, tu, doma. Ne razumem, zakaj naša država nima posluha, da bi naredila nekaj za njih. Metadon je zame pesek v oči. Lahko ga uporabljajo, a le prehodno, da bo morda manj kriminala, vendar z njim nihče ne ozdravi. Tako žal mi je teh mladih ljudi. To, kar preživljajo, ni mladost, to je pekel,« je zaključila.
Potem mi je pokazala Aljoševo pismo, ki ji je pomenilo prelomnico, zato bomo delček (ob njegovi vednosti) tudi objavili. Zelo se namreč boji, kako bo, ko bo prišel nazaj. Tega se boji tudi Aljoša. Ga bodo obsojali? Bo dobil delo? Ga bo stara klapa potegnila? Bo zmogel reči ne, če bo naletel na priložnost, da se spet zafiksa? Koliko vprašajev in koliko strahov. Trenutno je močan, čeprav ve, da se še ne sme vrniti. Ko pa se bo, mu tudi osebno želim, da bo zmogel. Včasih sva bila sodelavca. In če je hotel, je bil dober fotograf, vedno pa dober človek. Zato krepko držim pesti zanj!
^ Bojana Špegel
Neodvisen od hudiča
Odlomki iz Aljoševega pisma mami, napisanega lani novembra:
»...Velikopremišljujem o svojem življenju. Ki sem ga že doživel in ki me čaka, predvsem pa o življenju, ki ga živim sedaj. Leto dni je že, odkar sem v Patriažu. In premišljujem, koliko se je v tem času že spremenilo in koliko se še mora, koliko še moram dograditi svojo osebnost, ki je nikdar nisem imel dovolj močne. Osebnost, ki jo še kako potrebujem za normalno življenje. Verovanje in prepričanje v samega sebe, v svoje zmožnosti, v svoje življenje. To je tisto, kar najbolj manjka vsakemu narkomanu. ...
Šele v Franciji sem se pričel ukvarjati z analizo samega sebe, svoje osebnosti, iskati zapreke in jih počasi, počasi odpravljati. Z voljo, predvsem pa s potrpežljivostjo reševati in odpravljati. Razvozljavati vozle. Na čase sem prav utrujen, misli mi odnese domov, želja po vrnitvi je včasih zelo močna. Kar je povsem normalno. Ampak tudi to nekako mine in tudi utrujenost me mine.
Vesel si, ko začneš opažati razlike, neke uspehe, ko se za določene probleme počutiš tako poln energije, tako svež, tako mlad in tako vesel, da si živ. Čeprav spreminjanje samega sebe zelo počasi opazuješ. Pa vendarle ga!
In če se vrnem v preteklost. Kaj sem počel pred letom dni? V begu pred samim seboj, bežeč pred svojimi problemi v prekleto luknjo, kije postajala vedno globlja. V umetnih iluzijah, ki so se iz minute v minuto spreminjale.
In kje sem zdaj, kaj počnem zdaj? Živim normalno življenje, brez preklete droge, ki sem jo včasih še kako potreboval, da sem sploh lahko rekel »Dober dan«. In zdaj sam proti sebi, z burjami in mrazom, ki mi meštrata glavo. Z veselimi in manj veselimi trenutki, ampak živ in neodvisen od hudiča. Odvisen od samega sebe, od svoje volje do življenja. In kaj si želim v življenju? Želim najti svoj notranji mir, svojo izgubljeno osebnost, postaviti se na trdne noge. In živeti brez droge. Ne samo trde, ampak tudi ostalih poživil, kot sta alkohol in trava. Ker na koncu imaš vedno enak problem. Izgubiš samega sebe, tako v steklenici, tako v igli...Že vidim svojo luč, ki sem jo tako dolgo iskal, ampak še vseeno si tako blizu. Ampak vidim jo!
Obvestilo članom, simpa-tizerjem in vo-lilcem SLS
V nedeljo 16. februarja je v Ljubljani zasedal Glavni odbor Slovenske ljudske stranke, ki je odločal o vstopu naše stranke v vlado. Seje sva se udeležila tudi predstavnik podružnice Šmartno ob Paki Leopold Pečnik in podpisani, predstavnik podružnice Velenje. Zdi se mi potrebno sporočiti članom in simpatizerjem SLS v Velenju, da sva oba omenjena glasovala PROTI vstopu SLS v vlado, čeprav je treba priznati, da si je SLS v bodoči vladi "izpogajala" dober položaj. Veseli bomo, če bo našim predstavnikom v vladi uspelo uresničevati naše predvolilne obljube. Kot nekdanji kandidat na volitvah pa menim, da moje takratne obljube niso uresničljive v vladi pod vodstvom gospoda Janeza Drnovška. Vesel bom, če se bo pokazalo, da sem se zmotil. Obljubljam tudi, da ne bomo ponovili napak SKD. V Velenju, na ravni občinske politike ne bo koalicije z LDS. V Velenju ostajamo zvesti pomladni koaliciji. Borut Korun, predsednik podružnice SLS Velenje
Mnenja
Naš lepi
Zdravstveni dom Velenje
Že večkrat sem prebrala v Našem času, kako lep zdravstveni dom imamo v Velenju. Toda vse le ni tako lepo, kot pišejo. Zdravniki imajo svoje nove ordinacije, toda pozablja se na najvažnejše prostore, ki jih mora imeti zdravstveni dom. To je seveda laboratorij, ki je že več kot 30 let v zelo slabih prostorih. Nihče se ne spomni na to, da bi tudi moral biti v novem zdravstvenem domu. Kakšen prostor! Zdravniki pošljejo svoje paciente v laboratorij, in to v tak prostor, da ne veš, ali bi stopil noter ali ne. WC ni podobno WC-ju, prostor, kjer moraš dati urin, je zastarel in zelo neprimeren ter majhen, da se v njem niti prav obrniti ne moreš. Le kje je inšpekcija, da tega ne vidi in vsi tisti ljudje, ki toliko pisarijo o lepem Zdravstvenem domu Velenje.
Upam, da se bodo našli lepši prostori tudi za laboratorij. Pa čeprav ne tako razkošni kot jih imajo zdravniki, ki imajo zraven ordinacije še garderobe, in čeprav bi se laboratorij selil v boljše prostore po tiho, tako kot se je selila ginekološka ambulanta, da so jo morale ženske iskati. Našli ga bomo tudi tisti, ki ne hodimo v ginekološko.
Pa še to: Zelo žalostno je, da hodijo v takšne prostore tudi mamice z otroki. Menim, da bi morale imeti svoje.
UJ.L.
HOROSKOP
Oven od 21. marca do 20. aprila
Veliko načrtov vam bo rojilo po glavi, nikakor pa se ne boste mogli odločiti, kateremu dati prednost. Premislite, kaj najbolj vpliva na vaše dobro počutje in začnite kartam, če so partnerski odnosi v krizi, pričnite vleči poteze tu, če so težave na delovnem mestu, pa jih poskušajte odpraviti ali vsaj kaj spremeniti. Nikar ne mislite, da se bodo stvari razrešile same, brez vašega sodelovanja.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Ko boste že mislili, da vas virusi ne marajo, vas bodo vsaj malce obiskati. Ja, kar nekaj težavic z zdravjem se vam verjetno obeta, a ne bo nič hudega. Le panika naj vas ne zagrabi. Vzemite si čas za počitek in v roke vzemite kakšno dobro knjigo, ki si jo že dolgo želite prebrati. Tudi med ležanjem v postelji lahko naredite marsikaj zase. Vi se v zadnjem času naravnost zanemarjate.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Tudi če ne boste sami tako hoteli, boste ves čas v gibanju, eleli si boste vsaj malo miru in tišine, a čas še ni zrel zato. Sedaj morate izkoristiti vse priložnosti, ki se vam ponujajo na poslovnem področju, saj ne bo vedno tako ugodno. Partner bo imel kar nekaj svojih težav, zato ga vaše ne bodo toliko ganile, kot ponavadi. Vseeno mu pokažite, da ga imate radi. Godilo bo obema.
Rak od 22.
ninija do 22.
Čeprav ste že mislfli, da vas v bližnji prihodnosti ne čaka prav nič lepega, ne bo čisto tako. Kar nekaj lepih dogodkov vam bo v prihodnjih dneh polepšalo življenje. Pustite se mu presenetiti in zadovoljni boste bolj, kot ste še pred kratkim lahko verjeli, če boste še vsaj nekaj malega naredili za svoje zdravje, bo teden skoraj popoln. Pa nikar ne pozabite na
prijatelje, oni tudi niso na vas.
Lev oa 23. julija do 24. avgusta
Počasi se boste umirili in si
si prišli na jasno, kdo je vreden vaše energije in kdo ne. Vse preveč je namreč izgubljate za ljudi, ki si tega sploh ne zaslužijo. Ko boste spoznali, kdo so vam resnični prijatelji, za kar bo priložnost že v prihodnjih dneh, boste vedeli tudi, kako morate ukrepati. Nekdo vas bo opazoval bolj, kot si boste sami želeli. Zato pazite, da v odločilnem trenutku ne naredite kakšne napake.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Pomlad se bo počasi prikradla v vaše razpoloženje. Naenkrat boste porabili več časa za svojo zunanjost, pa tudi notranje se boste želeli očistiti, če se boste pogosteje kot doselj odločali za dolge sprehode, boste naredili veliko dobrega duši in telesu in oba vam bosta to krepko vračala. Počutje bo namreč odlično, z njim pa bodo povezani tudi vsi ostali uspehi, ki jih v naslednjih dneh res ne bo manjkalo.
Tehtnica od 24. septembra do 23.oktobra
če bi vedno poslušali le druge in tisto, kar vam povedo o kakšnem človeku, bi že dolgo imeli okoli sebe več sovražnikov kot prijateljev. Tako pa je ravno obratno. V enem od bežnih znancev, ki so vam ga vedno slikali v čudni luči, boste odkrili zelo zanimivo osebo. Spoznanje ne bo kratkotrajno, saj se lahko iz tega hitro razvije tudi kaj več. Pazite le pri izdatkih. Ti so bili v zadnjem času večji ,,£jd prihodkov.
Škorpijon od 24.oktobra do 24. novembra
Kar nekaj misli^ki so se počasi prelevile v dejanja, je bilo pravih. Se več pravih potez boste potegnili v prihodnjih dneh, ko vam bo Šlo vse kot po maslu. Zelo spočiti boste in polni energije, zato boste ves čas v gibanju. Sodelavci vam ne bodo privoščili čisto vsega, kar se vam bo dogajalo, zato nekatere stvari raje zadržite zase. Partner pa bo vesel vsakega vašega uspeha, zato srečo delite z njim.
Strelec od 24. novembra do 22. decembra
Trudili se boste, da bi pozabili na nekatere neprijetne dogodke iz bližnje preteklosti. Ne bo šlo zlah-ca, saj vam tega niti pustili ne bodo. Konec tedna bo naporen, kot že dolgo ne. A hkrati naelektren in zanimiv, saj boste spoznali osebo, ki vam bo dala krepko misliti. Tudi domišljija, predvsem erotična, bo zato bujna..Dobili boste tudi težko pričakovan denar.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Poljub tokrat ne bo le prijateljski in to boste vedeli tudi sami. A si ne boste pustili blizu. Vprašajte se, kaj je krivo temu, da si vedno najdete partnerja, ki sploh nima takih kvalitet, kot si jih želite, če se boste poskušali spremeniti tudi sami, se bo morda spremenilo tudi to. Prijateljica vam bo zaupala kar nekaj stvari, ki vam bodo vsaj rahlo odprle oči. Dobro bi bilo, če bi jih že v kratkem popolnoma.
Vodnar od 21. januarja de 19. februarja
-—--V precepu boste, saj vas bodo prisilili, da se odločite
o stvari, o kateri ste sicer že razmišljali, a ste jo vedno povezovali z daljno prihodnostjo. Stvari so se zapletle in sedaj bo treba najti pravo nit, da klop-ko čim manj boleče odpletete. Tokrat vam bodo drugi težko svetovali. Odločitev mora biti le vaša, da vam ne bo kasneje žal. Morda si vzemite kakšen dan, ki ga boste preživeli čisto sami kje v tišini. In morda boste potem znali odreagirati.
Ribi od 20. februarja do 20. Marca
Preskočili ste še eno ovirico, verjetno že pregnali prehlad in sedaj lahko greste naprej. Najprej poskrbite za svoj izgled; seveda le za tisto, kar vam ni več všeč. Potem ne pozabite na partnerja, ki vas je v zadnjem času precej pogrešal, če imate otroke, jim nikar ne pustite, da bi vam spili preveč živcev na račun vaše dobrote. In vsekakor si kupite kakšno majhno darilce. Morda že danes!
ilustracije:Pia
nrnn
14 NAS vas
TV SPORED
_
20. februarja 1997
ČETRTEK, 20. februarja
SLOVENIJA i
09.00	Pri Periskopovih, 4. del
09.35	Očividec, 4. del
10.30	Caroline v velemestu, 17/23
10.55	While the city sleeps, amer. film
12.35	Podobe narave, 12/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
13.35	Made in Slovenia
15.05	Novice i2 sveta razvedrila
15.30	V vrtincu
16.00	Dosje J.K., 2. del
17.00	Obzornik
17.10	Santo Žužkito, 7/13
17.35	Hugo, tv igrica
18.00	Po Sloveniji
18.30	Sejem moda
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	šport
20.05	Tednik
21.00	Napovedniki
21.05	Forum
21.20	Pokončni policaji, 7/7
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Omizje
00.05	Tednik, pon.
01.00	Forum, pon.
01.10	Videoring
SLOVENIJA 2
10.10 Karaoke
11.10 List in cvet, 3. oddaja
11.40 Evropsko tekmovanje
mladih glazbenikov 13.45 Posadka, 1/25 13.45 Vikarka iz Dibleyja, 6/6 14.15 Šport
15.45 Ljubezen, dokum.oddaja 16.15 Ellen Cleghorne, 13/15 16.40 Echo Point, 9/65 17.10 Podeželski utrip, 3/10 18.05 Šport
18.50 Resničnost resničnega, oddaja o računalništvu 19.25 Echo Point, 10/65 20.00 Bix, ital. film 21.50 Sejem moda 22.00 Pisave 22.30 Clive Barker, dokum. oddaja
23.20 Alica, evropski kulturni
magazin 23.50 Pisave
mmg
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
11.00	Gasilci, pon.
12.00	POP kviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Obraz tedna, pon.
13.30	Nikolaj in Aleksandra, film
15.00	Prigode Ani in Nejčka
Krpice
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	Na zdravje!, nan.
18.00	POP kviz
18.30	Ugledna četrt, nad.
19.30	24 ur
20.00	Evita Peron, 1/2
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Argument
23.00	Gasilci, nan.
00.00	Na jug, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.30	POTVAVONLEA, pon. 32.
dela nadaljevanke
10.20	EPP /Vabimo k ogledu
10.25	VIDEO T0R pon.
12.00	Videostrani
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	Otroški program: RISANKE
19.30	TV IZLOŽBA
19.40	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	VEČER Z DR. SUSMANOM: NARAVA VRAČA UDAREC; Gost v studiu: Anton Komat
21.50	NEUNIČLJIVI, akcijski film
22.20	REGIONALNE NOVICE
22.25	HOROSKOP
22.30	TV IZLOŽBA
22.35	NAJ SPOT DNEVA
22.40	VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK,
21. februarja
SLOVENIJA i
09.00 Pri Periskopovih, 5. del Očividec, 5. del Podeželski utrip, 3/10 Bix, ital. film Poročila
Kolo sreče, tv igrica Omizje Mladi virtuozi Gore in ljudje Obzornik
Lahkih nog naokrog Po Sloveniji Aerobika Podarim dobim Risanka Dnevnik, vreme Planet IN
Raziskovalci national geographica, 7/12 Odmevi, vreme, šport Murphy Brown, 7/25 Prava stvar, amer. film Resnična resničnost, oddaja o računalništvu Videoring
SLOVENIJA 2
11.10 Mostovi
Resnična resničnost, oddaja o računalništvu Clive Barker, dokum. oddaja
Alica, evropski kult. magazin Pisave Forum
Zgodbe iz školjke Sladka naivnost, amer. film Pokončni policaji, 7/7 Echo Point, 10/65 Italijanska restavracija, 7/8 SPv nordij. disciplinah, 15 km (Ž), posnetek 18.50 Znanje je ključ 19.25 Echo Point, 11/65 20.00 Poletje *42, amer. film 21.40 Sejem moda 21.50 Trend, oddaja o modi 22.50 Retrospektiva 23.50 Jazz
09.35 10.05 11.20 13.00 13.05 14.00 15.30 16.00 17.00 17.10 18.00 18.30 18.50 19.15 19.30 20.05 21.35
22.30 23.00 23.25 01.20
01.50
11.40
12.10
13.05
13.35 14.05 14.15 14.45 16.15 16.45 17.15 18.05
•s
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
11.00	Gasilci, nan.
12.00	POP kviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Roseanne, nan.
13.30	Napad, film
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	Na zdravje!, nan.
18.00	POP kviz
18.30	Ugledna četrt, nad.
19.30	24 ur
20.00	Na prvi strani, nan.
21.00	Dosjeji X, nan.
22.00	Mrtev in pokopan, film
00.00	Lovec na glave, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 VEČER Z DR. SUSMANOM, pon.
10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 NEUNIČLJIVI, film, pon. 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SVET ŽIVALI 20.50 SMRTONOSNO ODKRITJE,
akcijski film 22.20 GOST ODDAJE DOBRO
* JUTRO 22.50 REGIONALNE NOVICE 22.55 HOROSKOP 23.00 TV IZLOŽBA 23.05 VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 22. februarja
SLOVENIJA l
07.45	Radovedni Taček
08.05	Male sive celice, kviz
08.50	Zgodbe iz školjke
09.50	Italijanska restavracija, 7/8
10.40	Hugo, tv igrica
11.05	Tednik
12.00	Trend, oddaja o modi
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Policisti s srcem, 15/26
15.05	Sprehodi v naravo
15.20	Brave little toaster, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Poslednji divji losos, poljudnoznan. oddaja
18.00	Na vrtu
18.25	Ozare
18.30	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Deep Cover, amer. film
21.45	Za tv kamero
21.55	Avtocesta prek Trojan
22.30	Poročila, vreme
22.40	Šport
23.00	Mali oglasi
23.40	Upravnica, 6/6
SLOVENIJA 2
08.50 Poletje *42, amer. film 10.30 Roka ročka 11.30 Echo Point, 11/65 11.55 SP v alp.smuč. smuk (M),
prenos 13.15 Podarim dobim 13.35 SP v nord. disciplinah 17.00 Življenje v računalniški
dobi, 12/13 17.25 Košarka NBA action 17.55 DP v rokometu 19.30 Echo Point, 12/65 20.00 Slovenski izbor za
Eurosong 20.10 Cousteau ponovno odkriva
svet, dokum. serija 22.00 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 23.00 V vrtincu 23.30 Sobotna noč sledi Chateau, koncert
08.00 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris.serija 08.30 Junak akcije, mladinska serija
09.00 Maska, risana serija 09.30 Max Glick, mladinska serija 10.00 Dogodivščine brenčeče
čebelice, ris.serija 10. 10.15 Flipper, serija 11.00 Vesoljski bojevniki, nan. 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, nan. 13.00 Rdeča reka, film 15.30 NHL hokej 16.00 Evita Peron, nad. 18.00 Prijatelji, nan. 18.30 Varuška
19.00 Računalniški guruji; nan.
19.30 24 ur
20.00 Moja punca, film
21.45 Teksaški mož postave, nan.
22.30 Zaznamovan za umor,
amer. film 00.00 24 ur, pon.
	OTROŠKI MIŠ MAŠ,
09.30	
	ponovitev
10.30	EPP / Vabimo k ogledu
10.35	SVET ŽIVALI, ponovitev
11.20	SMRTONOSBO ODKRITJE,
	film, pon.
12.50	Videostrani
18.00	ŠKL
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	Otroški program: RISANKE
19.30	TV IZLOŽBA
19.40	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	559. VTV MAGAZIN,
	regionalni informativni
	program
20.30	THE KELLY FAMILY : LIVE
	AT L0RELEY, pon. koncerta
21.20	MESTO UPANJA, film
22.50	HOROSKOP
22.55	TV IZLOŽBA
23.00	NAJ SPOT DNEVA
23.05	VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA,
23. februarja
SLOVENIJA l
08.20	Skrivnost sedme poti
08.45	ŽIVŽAV
09.35	Dodojeve dogodivščine
09.40	Na vrtu
10.05	Koncerti za mlade
11.05	Podobe narave, 13/13
11.30	Obzorja duha
12.00	Pomagajmo si
12.30	Nedeljska reportaža
13.00	Poročila
13.05	Ljudje in zemlja
13.35	Planet IN
14.55	Skopuh, franc. film
17.00	Obzornik
17.10	Popolna tujca, 7/22
17.35	Po domače
18.30	Domače obrti na
slovenskem
19.05	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.20	Loto
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Zoom
21.20	Rondo kviz
21.40	Očetje in sinovi
22.30	Poročila, vreme
22.40	Ženski magazin
22.55	Gospa Bu se smeje, nemški film
SLOVENIJA 2
08.00 Mali oglasi
08.40 Lahkih nog naokrog
09.25 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 10.25 Sp v nord. disciplinah, 5 km (Ž)
11.55 Sp v alp. smuč. SVSL (M) 14.25 Echo Point, 12/65 14.55 Atletika, prenos iz
Birminghama 19.30 Echo Point, 13/65 20.00 Kruh in vrtnice, 2/4 20.55 Alpe Jadran 21.25 Žive legende iz daljnih
dežel, 8/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Koncert popularne glasbe 23.40 Alpe Jadran
08.00	Pink Panter, risanka
08.30	Peter Pan, risanka
09.00	Kapitan Zed in Zee Zone
09.30	Kasper in prijatelji, risana serija
10.00	Maček Fellix, serija
10.30	Dogodivščine Ani in Nejčka
Krpice, risana serija
11.00	Srečni Luka, nan.
12.00	Argument
12.30	Poslednja meja, nan.
13.00	Varuška, nan.
13.30	Princ parka, film
15.00	Glavni kuhar, nan.
15.30	Gorski zdravnik, nan.
16.30	Prstan. 2/4
17.30	Zaljubljeni, franc. film
19.30	24 ur
20.00	Športni krog
20.30	Mož, ki bi bil kralj, film
22.45	Hokej
00.30	24 ur, pon.
PONOVITVE ODDAJ: 08.15 MINI 5 otroška glasbena
lestvica 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40 558. VTV MAGAZIN 10.05 ŠPORTNI TOREK 10.30 ŠPORTNA GOSTJA:
KATARINA SREBOTNIK 10.50 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.20 559. VTV MAGAZIN 11.50 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 12.20 EPP
12.25 MED INDIJANCI V
PARAGVAJU 12.55 THE KELLY FAMILY 13.45 GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 14.15 Videostrani 15.00 POTVAVONLEA, 31. del
nadaljevanke 15.50 VEČER Z DR. SUSMANOM 16.50 NEUNIČLJIVI, film 18.20 SVET ŽIVALI, gostja:
Tatjana Čuden 19.05 VIDEO TOP 20.05 POTVAVONLEA,-32. del nad.
20.55 HOROSKOP
21.00 VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 24. februarja
SLOVENIJA
08.55	Pri Periskopovih,1. del
09.35	Očividec, dokum. oddaja
10.05	Popolna tujca, nan.
10.30	Gospa Bu se smehlja,
nemški film
12.00	Za tv kamero
12.10	Utrip
12.25	Zrcalo tedna •
12.40	Rondo kviz
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
14.05	Zoom
15.05	Ljudje in zemlja
15.35	Očetje in sinovi
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.25	Skrb za zemljo, 7/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	O naravi in okolju
18.40	Lingo, tv igrica
18.15	Risanka
19.20	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Svet na zaslonu
20.55	Napovedniki
21.00	Homoturisticus
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Visoka družba, 8/13
22.55	Kraljica razbojnikov, ang. film
00.50	Osmi dan
01.20	Videoring
SLOVENIJA 2
11.50	Na potem po spominu...
12.50	Znanje je ključ
13.20	Šport v nedeljo
14.05	Euromuzika, 2. del
14.35	Raziskovalci National
geographica, 7/12
15.25	Obzorja duha
16.00	Kruh in vrtnice, 2/4
16.50	Echo Point, 13/65
17.20	Viper, 8/13
18.05	Sedma steza
18.50	Recept za zdravo življenje
19.25	Simpsonovi
20.00	Angel varuh moj, 13/13
20.50	Stoletje ljudstva, 7/10
21.50	Roka ročka
22.50	Brane Rončel izza odra
00.20	Recept za zdravo življenje
mm
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30
09.00 09.45 09.50 12.00 18.55 19.00 19.05 20.00 20.05
20.45
21.35
22.05 22.10 22.15 22.20
Dobro jutro,Slovenija Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, pon. POP kviz, pon. Veterinarka, nad. Prstan, pon. Flipper Športni krog POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz
Ugledna četrt, nad. 24 ur
Kritična točka, film Športna scena Gasilci,nan. Na jug, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO
EPP /Vabimo k ogledu
559. VTV MAGAZIN, pon.
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
ŠKL - ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU
SPOZNAJMO JIH - METKA
TRDIN, iz produkcije
Združenja LTV
POTVAVONLEA, 33. del
nadaljevanke
GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00

TOREK, 25. februarja
SLOVENIJA i
08.40	Pri Periskopovih, 2. del
09.20	Očividec, dokum. oddaja
09.50	Viper, 8/13
10.35	Lesenjakova nevesta,
tajvanski film
12.30	Domače obrti na
slovenskem
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.20	Po domače
15.15	Svet na zaslonu
16.05	Homoturisticus
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Skrivnost sedme poti,
12/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	90 let Pina Mlakarja
21.00	Studio city
21.50	Odmevi, vreme, šport
22.30	Umori, stopnje, 19/23
23.20	Svet poroča
23.55	Studio city
00.40	Videoring
SLOVENIJA 2
10.05	Sobotna noč
12.05	Pomagajmo si
12.35	Recept za zdravo življenje
13.05	Nedeljska reportaža
13.30	Murphy Brown, 7/25
13.55	Osmi dan
14.25	Stoletja ljudstva, 7/10
15.15	Alpejadran
15.45	Potrošnikov kažipot
16.00	Angel, varuh moj, 13/13
16.45	Simpsonovi 17.15 Vesoljska policija, 8/24
18.05	Šport
18.50	Prisluhnimo tišini
19.25	Echo Point, 14/65 20.00 Match factory girl, finski film
21.05 Napovedniki
21.15	Opus 21.45 Resna glasba 23.15 Opus
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Gasilci, pon.
12.00	POP kviz, pon.
12.30	Kritik, risana serija
13.00	Kaspet in prijatelji, pon.
13.30	Športna scena, pon.
14.30	Zaznamovani, nan.
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Na zdravje!, nan.
18.00	POP kviz
18.30	Ugledna četrt, nan.
19.30	24 ur
20.00	Usodna zdravila, film
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
23.00	Gasilci, nad.
00.00	Na jug, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.30 SPOZNAJMO JIH - METKA
TRDIN, pon. 10.15 EPP / Vabimo k ogledu 10.20 POT V AVONLEA, pon. 33.
dela nadaljevanke 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MLADI UPI, otroški
zabavnoglasbeni program 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 560. VTV MAGAZIN 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.05 POSNETEK TEKME 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 26. februarja
SLOVENIJA i
09.00 Pri Periskopovih, 3. del 09.30 Očividec, dokum. oddaja 10.15 Oglejmo si, 7/12 10.40 Vesoljska policijska
postaja, 8/24 11.25 Match factory girl, finski film
12.35 Žive legende 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.20 EMA - evrovizijska melodija *97
15.30 Poslednji divji losos 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja
18.40 19.15 19.30 20.05 20.55 22.00 22.25 22.35 23.00
Kolo sreče
Risanka
Dnevnik
Dosje J.K., 3. del Parlamentarna križpotja Odmevi, vreme Šport
Posadka, 2/25 Thing, amer. film
00.55 Videoring SLOVENIJA 2
10.25
11.05 11.35 12.05 13.35 14.05 14.30
15.20 16.05 16.50 17.20
17.45 18.50 19.25 20.00
21.35 22.05
23.10
SP v nord. discipl. NK skoki 90 ekipno Svet poroča Prisluhnimo tišini Resna glasba Opus
Visoka družba, 9/13 Cousteau ponovno odkriva svet, 12/12 Studio city
Umori, stopnje, 19/23 Echo Point, 14/65 Caroline v velemestu, 18/23
Koncerti za mlade List in cvet Echo Point, 15/65 Košarka: kvalifikacije za ER MADŽARSKA:SLOVENIJA, prenos
Zavrtimo stare kolute Ljubljanski madrigalistiv Stockholmu List in cvet, pon.
inija d
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Gasilci, nan.
12.00	POP kviz 12.30 M.A.S.H., pon. 13.00 Maček Felix 13.30 Newyorška policija, pon. nan.
14.30 Bolnišnica upanja, nan. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad.
17.30	Na zdravje! nan.
18.00	POP kviz
18.30	Ugledna četrt, nan. 19.00 Na zdravje!, nan. 19.30 24 ur
20.00 Dolga pot domov, film 22.00 M.A.S.H., nan. 22.30 Obraz tedna
23.00	Gasilci, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.00 DOBRO JUTRO 09.45 560. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTI GOST, pon. 10.50 POSNETEK TEKME 12.05 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 NEMOGOČE JE MOGOČE TUDI V VELENJU-PRODAJNI CENTER KOVINOTEHNA POT V AVONLEA, 34. del nad.
NAJ SPOT
GOST ODDAJE DOBRO
20.35
21.20 22.20
22.50 22.55 23.00 23.05
JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00 _
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3. za katere se plačuje 5% prometni davek.	_
20. februarja 1997
MODRO BELA KRONIKA
NAŠ ČAS 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Delovna nesreča v ESO Opremi
V	četrtek, 13. februarja, se je ob 9. uri v obratu priprave dela v ESO Opremi Velenje pri delu hudo poškodoval 29-letni Vincenc S. iz Klanca pri Dobrni, ki je na hidravlični stiskalnici ravnal kovinski del. Pri stiskanju je prišlo do zdrsa kovinskega sornika, ki ga je zadel v predel trebuha. Zdravniško pomoč poškodovanemu delavcu so nudili v bolnišnici Celje, kjer je ostal na zdravljenju.
V Šiliha po orodje
V	noči na torek, 11. februraja, je neznanec obiskal osnovno šolo Gustava Šiliha v Velenju. Iz priročne delavnice v kleti je odtujil nekaj orodja in električnih aparatov. Z dejanjem je osnovna šola oškodovana za približno 120.00 tolarjev.
Kje je Audi A6?
Prejšnji teden, v dneh do torka, 11. februarja, je nekdo s parkirnega prostora na Stantetovi cesti v Velenju odpeljal osebni avto Audi A6, tip 1.8, sive kovinske barve, registrskih oznak LJ 89-75T. Podjetje Porshe Leasing iz Ljubljane je oškodovano za približno 4.500.000 tolarjev.
Sneg s streli na avtomobile
Zasnežene strehe lahko v času, ko se dnevne temperature že zgledno dvigujejo, predstavljajo precejšnjo nevarnost, ne samo za avtomobile, kot se je to primerilo na treh mestih v minulem tednu, ampak tudi za koga, ki se v nepravem času znajde na »nepravem mestu«.
Sneg, ki je v sredo, 12. februarja, zdrsnil s strehe pri Merxu v Šoštanju je prekril štiri avtomobile, povzročil pa tudi precej škode, na nekaterih je razbil tudi vetrobranska stekla. Na Šlan-drovi cesti v Velenju se je podobno zgodilo istega dne popoldne še enemu avtomobilu. V nedeljo, 16. februarja, pa je zdrs snega s strehe na Koroški cesti v Šoštanju ponovno poškodoval en osebni avtomobil.
Pobeg ni rešitev
Da se s kraja nesreče ne »splača« pobegniti, kažejo podatki iz minulega leta z območja Policijske postaje Velenje, ko so od 87 primerov pobegov ostali neraziskani samo štirje. Običajno policisti kaj hitro ugotovijo, kdo je bil udeležen v nesreči in kje ga lahko poiščejo. Tako se pobeg tudi ni izšel A. A. iz Andraža, kije zaradi prevelike hitrosti povzročil prometno nesrečo z materialno škodo 13. februarja na Jenkovi cesti v Velenju. Še isto popoldne so povzročitelja nesreče policisti izsledili doma in »odkrili« tudi avto, čeprav je že bil varno shranjen v garaži.
Nočni nemir pred tovarno
V soboto, 15. februraja, okoli poltretje ure zjutraj, je bila skupina mladih zelo glasna, menda pa tudi močna, pred tovarno Gorenje v Velenju. Policisti, ki so jih poklicali, so ugotovili, da so javni red in mir kršili E.Z., M.B., D.S. in S.P., vsi štirje iz Velenja. Eden od njih, S.P., si ni dal reči, da se tega, kar počne, pač ne počne, zato so mu policisti skušalo to dokazati s pridržanjem.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Lačni in žejni vlomili v hladilno omaro
V sredo, 12. februarja, okoli 4. ure zjutraj, so se 20-letni
Srečko Ž., 19-letni Boštjan J. in 18-letni Stojan C., vsi trije iz Domžal, pripeljali z osebnim avtomobilom na bencinski servis Petrol v Šentrupertu in vlomili v hladilno omaro. Ukradli so nekaj alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter hrane. Niso pa imeli sreče, ker ukradenega sploh niso mogli použiti. Med vračanjem proti Ljubljani so jih blizu Trojan zaustavili ljubljanski prometni policisti. Ti so pri kontroli ugotovili, da imajo fantje pri sebi predmete, ki izvirajo iz hladilne omare v Šempetru.
POLICIJSKA POSTAJA SLOVENJ GRADEC
Rekorder napihal več kot 3 promile
V	soboto, 15. februarja, so na območju UNZ Slovenj Gradec izvedli poostren nadzor prometa s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov.
Od 597 ustavljenih voznikov so jih 160 preizkusili z alkotestom. Pri 41 voznikih so ugotovili, da so vozili pod vplivom alkohola. Rekorderju je alkotest pokazal 3,03 promile alkohola v izdihanem zraku. Štirje vozniki so preizkus z alkotestom odklonili. Pri 53 voznikih je bila prisotnost alkohola v organizmu sicer ugotovoljena, vendar ni presegala 0,5 promil.
Policisti so skupaj ugotovili 120 kršitev prometnih predpisov, zaradi hujših kršitev pa bodo 48 voznikov predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, 29 so jih denarno kaznovali, 43 pa zaradi lažjih prekrškov opozorili.
V	času akcije so opozorili tudi 11 pešcev, ki ponoči niso uporabljali odsevnih teles pri hoji po cesti.
Vinjen divjal okoli in razgrajal
V torek popoldne je objestnež razbil večjo šipo na objektu Sodobne opreme v središču Velenja. S kraja dogodka je seveda pobegnil. Po obvestilu sta odšli na prizorišče dve policijski patrulji in objestneža našli pred velenjsko Namo. Policisti so ugotovili, da gre za H.F iz Velenja. Vinjen naj bi divjal okoli KSC-ja, v bližini predajalne Mladinska knjiga in ustvarjal »čuda« s svojim osebnim avtomobilom jugo. Policisti so popisali potrebne podatke in ga napotili domov. Pot pa je H. F. namesto tja vodila k nekdanjemu dekletu. Tudi ona jo je skupila. Po ponovnem posredovanju so ga policisti še enkrat napotili domov. Tokrat je njihov »ukaz« sicer upošteval, vendar je namesto spanca, tudi doma razgrajal po stanovanju. Policiste je tako čakalo še eno srečanje z njim. Tokrat so ga odpeljali s sabo in noč je preživel v primernih prostorih na policijski postaji. Zoper H.F so napisali kazensko ovadbo in predlog k sodniku za prekrške.	(tp)
POOBLAŠČENI SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Marjan Karlovčec, Topolšica 115, Tel.: 063/892-023 Mob.: 041/663-601
KMETJE - VRTICKARJI!
Strokovno vam popravimo vso
pokvarjeno mehanizacijo na vašem domu ali v delavnici.
IIII1II1MM
Bo sojenje bombašem v Velenju
• •»••»•••••••••••••••••••••a
Prometa z orožjem naj ne bi bilo
V petek bi se na okrožnem sodišču v Celju morala pričeti obravnava proti 27-letnemu velenjskemu podjetniku in lastniku butika Bronx Robertsonu Djerdji, 20-letnemu Robertu Novačiči in 18-letnemu A. M., ki naj bi bili krivi dveh bombnih napadov na lokal Saloon v Velenju.
Prvič, 4. septembra lani, je ročna bomba eksplodirala, vendar na srečo ni ranila gostov in osebja lokala, poškodovala pa je nekaj avtomobilov in poslopje. Druga bomba pa 21. septembra v zgodnjih jutranjih urah ni eksplodirala. Sojenja v petek ni bilo, saj je okrožno sodišče sklenilo, da po opisu dogajanja ni osnov, da bi Robertsona Djerdjija sumili tudi kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem in razstrelilnimi snovmi (310. člen KZS). Mogoča je le obtožba po 309. členu, ki govori o pridobivanju orožja ali
razstrelilnih snoveh, namenjenih za kazniva dejanja, ali omogočanja komu, da pride od njih. Ker pa je za tako kaznivo dejanje zagrožena kazen le do treh let zapora (za promet z orožjem pa do pet), zadeva ne sodi na okrožno sodišče, ampak na okrajno. Zato so primer odstopili okrajnemu sodišču v Velenju. Obravnava pa je seveda preložena za nedoločen čas.
Obtožnica, na sodišču je bil okrožni državni tožilec z oddelka v Velenju Dušan Roš, je Robertsonu Djerdji očitala kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem in dve kaznivi dejanji napeljevanja h kaznivemu	dejanju
povzročitve splošne nevarnosti. Storitve slednjih kaznivih dejanj sta bila obtožena Robert Novačič in starejši mladoletnik A. M. Robertson naj bi bil lani pridobil razstrelilne snovi ali pa omogočil drugemu, da je dobil tako stvar. 4. septembra
naj bi bil dal ročno bombo M-75 mladoletnemu A. M., Robertu Novačiču pa omogočil, da je tako bombo dobil od neznanca v kletnih prostorih bloka na Stanetovi 11 v Velenju. Obema pa naj bi bil naročil, za kaj naj ju uporabita in kdaj. Odvrgla naj bi jo bila pred lokal Saloon, katerega najemnik je Bojan Šalam-on, za to pa dobila ustrezni nagradi. Mladoletniku naj bi bil obljubil 500 nemških mark in odpis dolga za kupljeno blago v njegovem butiku, drugemu naj bi bil obljubil 150 nemških mark. Oba sta bombi res tudi odvrgla, vendar je eksplodirala le tista 4. septembra, druga pa ne.
Kot smo zvedeli, se bo tožilstvo nad takim sklepom okrožnega sodišča v Celju pritožilo. Ce bodo uspeli, bo obravnava znova na okrožnem sodišču v Celju, sicer bo primer obravnavalo stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče v Velenju.
p| KREKOVA BANKA
Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak?
V življenju so obdobja, ko zaradi nepredvidenih dogodkov ali preprosto zato, ker nam stanje na računu ne dovoljuje nobenih izdatkov, potrebujemo takojšnjo finančno pomoč.
V KREKOVI BANKI, d.d., Vam ponujamo široko paleto GOTOVINSKIH KREDITOV, ki našim komitentom in tudi nekomitentom omogočajo različne možnosti gotovinskega kreditiranja z odplačevanjem tudi do 4 let.
Izhodiščna obrestna mera že TOM + 9,5%.
Dobrodošli, več informacij Vam bomo z veseljem posredovali v poslovalnici Šoštanj, Ulica Lole Ribarja 2, tel. 063/883-020.
bo gU^-S V Jt^žbi č fo vž^d-
Na kratko
Rokometaši Gorenja so se poslovili od Evrope
Proti njim tudi virus
Flensburg, 15. februarja -Rokometaši velenjskega Gorenja so v soboto končali letošnji nastop v Evropi. Uvrstili so se v četrfinale pokala Evropske rokometne zveze, tu pa jih je zaustavil izvrstni Flensburg, kije trenutno v nemškem prvenstvu na drugem mestu. Tako so bili Velenjčani letos za "mesto" slabši kot pred dvema letoma, ko jih je v istem pokalu izločil ruski Polyot, in za dve boljši kot lani, ko je bil zanje v pokalu pokalnih zmagovalcev usoden Lemgo, trenutno vodilna ekipa nemšega državnega prvenstva. Znova pa so bogatejši za nadvse koristno evropsko izkušnjo.
Na prvi tekmi je bila ekipa Flensburga iz istoimenskega mesta, ki leži le osem kilometrov od danske meje, boljša za devet zadetkov. Rokometaši Gorenja so po pričakovanju izgubili tudi povratno tekmo. Kljub veliki prednosti, ki sojo Nemci prinesli iz prve, je tamkajšnje časopisje zelo spoštljivo pisalo o nasprotniku, v njem in tudi ne v nobenem pogovoru s predstavniki tega kluba ali trenerjem ni bilo podcenjujočega odnosa do gostov oziroma trditve, da bo druga tekma zanje zgolj formalnost. Le njihov trenerje na novinarski konferenci sicer priznal, da se je malce bal, da bo težko motivirati igralce po "presežku" devetih golov v Velenju, vendar je takoj dodal, da so to vendarle pravi profesionalci, ki so tudi drugo tekmo odigrali, kot da prve sploh ni bilo. Zato je vsem igralcem javno ( na konferenci so bili navzoči poleg predstavnikov obeh klubov tudi mnogi povabljenci - predstavniki pokroviteljev itd), zahvalil za nadvse zavzeto in odgovorno igro.
Trener Velenjčanov Tone Tiselj je na kratkem sestanku
pred tekmo spodbujal igralce, da nimajo kaj izgubiti, torej lahko zaigrajo sproščeno kot najbolj znajo in zmorejo. Gotovo pa se je že vnaprej zavedal, da se Nemcem ne bodo mogli bolj upirati kot v Velenju, čeprav "niso imeli več kaj izgubiti ." Razlog, nad njimi je začel krožiti vročični val. Sašo Himtchenko je že takoj po odhodu iz Velenja dobil vročino in je vseh osemnajst ur (ali nekaj več kot 1400 km) preležal na zadnjih sedežih, znake prehlada je kmalu začel kazati tudi Marko Ojsteršek, tudi Marko Cvetko se ni najbolje počutil, Brane Bedekovič prehlad vleče že nekaj časa, drugi vratar Joži Stropnik pa sije že na prvem treningu v četrtek zvečer po prihodu v Flensburg rahlo poškodoval gleženj. Vseeno
Prisrčen stisk roke obeh trenerjev. Tone Tiselj (desno) je Dancu Nielsenu zaželel osvojitev pokala
Srečanje s Prulami preložili
Včeraj bi bili morali velenjski rokometaši odigrati prvenstveno tekmo s Prulami v Ljubljani. Ker je v ponedeljek kar devet igralcev namesto na trening odšklo k zdravniku in nato v posteljo, je tekmovalna komisija preložila tekmo na poznejši datum.
V soboto pa bodo v Rdeči dvorani gostili prav tako v prvenstveni tekmi Sevnico (19.00), v predtekmi (pričetek ob 17.00) pa se bosta sestali v prvenstveni tekmi druge lige ekipi Gorenja B in Šmarja iz Litije.
so vsi stisnili zobe in zaigrali, vendar niso mogli igrati s polno močjo.
Tamkajšnja "Foerdhalle" je resnično sodoben športni objekt.
Škoda, da načrtovalci Rdeče dvorane ali nove šoštanjske dvorane niso imeli priložnosti, da bi jo bili videli. Šprejme 3500 gledalcev. Kljub veliki velenjski rezul-tatski prednosti se je v njem zbralo natančno 3225 gledalcev, kot so povedali na novinraski konferenci.To je razumljivo, saj je rokomet pri njih šport številka ena, drugi pa po kakovosti zelo zaostajajo. Pač niso obremenjeni s tem, da "morajo" imeti (v prvi
ligi) vse športe kot marsikje pri nas-„
Čeprav je bila naša ekipa zdravstveno načeta, je v prvih minutah vnesla ob prav tako bučni podpori svojih najboljših navijačev (kot pravijo rokometaši), ki so prišli v soboto za njimi, v kosti domačih igralcev, verjetno pa veliko bolj gledalcev, nekaj zaskrbljenosti, ali vsaj čudenja ob presenetljivem začetku Slovencev. Po dobrih podajah soigralcev je krožni igralec Marko Cvetko "zakrivil", daje v 4. minuti na semaforju pisalo 0 : 2(1). Še nekaj minut si domači niso opomogli, saj je bila v 7.
minuti razlika po zadetkih Boruta Plaskana in Braneta Bedekoviča enaka -2:4. Toda nato se je začel nemško - skandinavski ples. Vratar Aleš Anžič je sicer branil (dvanajst obramb) veliko bolje kot v Velenju (pet), vendar so bili soigralci slabši zaradi prej navedenega razloga in s hitro igro je Flensburg ob polčasu imeli že enajst zadetkov prednosti. Zaslužen za visoko vodstvo je bil tudi odlilčni Jan Holpert, ki je v prvem polčasu imel prav toliko obramb kot Anžič, v drugem polčasu ga je zamenjal Bulei in tudi on se je jima pridružil po številu obramb (prav tako dvanajst). V nadaljevanju so domači zaigrali z mirneje, Velenjčani so jim bili enakovrednejši, saj je bil Flensburg v drugih tridesetih minutah boljši le za zadetek.
Gorenje: Anžič, Krejan, Bedekovič 4, Ojsteršek, Plaskan 3(1), Khimtchenko, Sovič, Tome X Semerdiev 1, Ilič 2, Cvetko 4, Stropnik.
Flensburg: Holpert, Kjendalen 2, Skerka 1, Fegter 7, Momsen 1, Hjermint 6, Hahn 2, Leidreiter, Christiansen 8(6), Schneider 2, Mau, Bulei
■vos
Nogomet
Rudarji spet ob morju
Velenjski prvoligaš je v ponedeljek spet zamenjal kraj priprav in se preselil v Strunjan. V moštvo so znova vrnili že odpisanega Simona Oblaka, saj so spet tanki v obrambi. Najbolj nezado-voljnio s tem so bili vsekakor v šmarskem drugoligašu, saj so s tem izgubili dobro moč v svoji obrambni vrsti. Vodstvo Rudarja seje namreč odločilo, da za sedaj ne bo iskalo drugega igralca.
Na obali bodo rudarji predvidoma odigrali dve prijateljski tekmi, danes popoldne ob 16.30 na igrišču v Dekanih z
drugoligašem Zagorjem, v soboto pa prav tako z drugoligašem Goriške opekarne iz Renč.
Pred odhodom so v nedeljo popoldne v Mozirju odigrali prijateljsko tekmo z ERO Šmartno. Imeli so nekaj lepih priložnosti, med njimi je je bila gotovo enajstmetrovka v 58. minuti, vendar je vratar Kališek strel Komarja odbil v kot. Nekaj prilik so imeli tudi Šmarčani, ki so od 40. minute igrali brez Irmana, ki ga je zaradi ostrega prekrška izključil sodnik Raukovič ■vos
Špela Bukovec in Jure Primožič
Plavanje
Gorenje ■ Delmar Izola 34 : 20 (15: 8)
Anžič ni pozabil braniti
Pred odhodom v Nemčijo so rokometaši Gorenja v sredo prejšnji teden odigrali prvenstveno tekmo z Izolani. Nasprotik jim ni bil dorasel in domači so jim obilno napolnili mrežo. Po dolgem času je bil znova pravi Anžič (18 obramb), strelsko pa sta blestela Bedekovič in Semerdiev.
Gorenje: Anžič, Krejan 2, Bedekovič 9, Ojsteršek, Plaskan 4, Khimtchenko 2, Sovič 1, Tome, 4, Semerdiev 8, Cvetko 4, Ilič, Stropnik.	Bvos
Vegrad - Polje 35 :14 (17 : 6)
Priložnost za mlade
V 17. prvenstvenem krogu so velenjske rokometašice gostile zad-njeuvrščene Ljubljančanke. Gostujoča ekipa je pomlajena zato je bila tudi razumljivo velika kakovostna razlika v igri in tudi 21 zadetkov v korist gostiteljic ne preseneča. Če ne bi biler nekaj akcij izvedle tudi za sicer maloštevilne gledalce (le kakšnih petdeset), bi bila ta še višja.
Znova je bila najboljša "mama", kot pravijo soigralke Vujovičevi, ki je bila tudi najboljša strelka tekme. Tudi obe vratarki sta dobro branili, pohvaliti pa je treba tudi nekatere mlade, predvsem Kraljevo, katerim je trener Milan Ramšak dal priložnost za igro. Veliko težje pa bo Velenjčankam v soboto, ko bodo gostovale pri Robit Olimpiji.
Vegrad: Lakič, Notersberg 2, Madjarič, Raukovič 5, Hudej 2 (1), Rodič 7, Kralj 5 (2), Krajnc 3, Stevanovič 2, Ibralič, Vujovič 9, Grudnik	>vos
Šoštanj Topolšica-Fužinar 0:3
Neuspeh po zmagi v gosteh
Po zmagi nad Krko v Novem Mestu so odbojkarji Šoštanja Topolšice v sredo v svoji dvorani gostili ravenski Fužinar in izgubili z 0:3 (-9, -9, -5). Prva domača postava Dimec, Dvornik, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Zulič, Kravcov je v prvem setu dobro igrala do 9:9, nato pa so gostje prevzeli igro v svoje roke in gladko zmagali.
V	soboto so Šoštanjčani gostovali pri najboljši slovenski ekipi Salonit in znova gladko izgubili z 0:3 (-4, -5, -2).
Konec tedna bodo v svoji dvorani odigrali kar dve tekmi. V petek (jutri) bodo gostili Maribor, v soboto pa A Banko Olimpijo.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Mihalinec, Jerončič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal in D. Sevčnikar.	■ /VTonifca Kosarkoska
Snežnik - Elektra 68:59 (40:23)
Pričeli s porazom
V	soboto so košarkarji Elektre odigrali 1. krog razigravanja v B ligi za uvrstitev od 11. do 20. Mesta, v njihovem primeru bo to boj za obstanek. Gostovali so pri Snežniku v Kočevski Reki, domačini pa so bili boljši z 68:59, v prvem polčasu pa so vodili celo za 17 točk.
Danes, v četrtek, bodo v šoštanjski športni dvorani gostili ekipo Radio 94 iz Postojne. Tekmo bodo pričeli ob 20. uri, mladina do 15 let pa ima prost vstop.	•
Nogomet
Šmarčani začeli tekme
V	pripravah na novo sezono so s tekmami pričeli torej tudi nogometaši ERE Šmartno. V nedeljo so z Rudarjem v Mozirju sicer prikazali dobro igro, izboljšati pa bodo morali igro v napadu in učinkovitost.
V	prvi pripravljalni tekmi so v sredo v Šmartnem igrali s šoštan-jskim Usnjarjem in zmagali s 4:0. Zlasti v drugem polčasu so bili popolni gospodarji na igrišču, mrežo Usnjarja pa je na tej tekmi trikrat zadel Marinček, enkrat pa je bil strelec Podgoršek. ■
Atletika
Z RUDARJEVO VSTOPNICO DO POPUSTOV	*0JL4*
Nogometni klub Rudar Velenje je dal v prodajo stalne vstopnice za ogled tekem pomladnega dela prvenstva. Dobite jih na stadionu, v tajništvu kluba, po enaki ceni kot lansko leto.
Novost: lastnik stalne vstopnice ima popust v kemični čistilnici Polak (10%), v urarstvu in zlatarstvu Tamše (5%), v Beli dvorani (za tenis in fitnes 10%), v Turistični agenciji Palma (3 do 5%), pri športno-terapevtskih izdelkih Mueller (30%).
Navedenim podjetjem se bodo pridružila še druga. Postanite član NK Rudar!
Informacije dobite na telefonskih številkah 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro.
Špeli dve bronasti Šesteroboj na Dunaju
medalji
Zimska plavalna sezona je z absolutnim prvenstvom Slovenije dosegla svoj vrhunec. V celjskem bazenu Golovec je tri dni tekmovalo 180 plavalcev in plavalk iz 14 slovenskih klubov, med njimi tudi 8 iz velenjskega, ki tudi tokrat niso ostali brez medalj. Na 100 in 200 m delfin je Špela Bukovec z novima klubskima rekordoma osvojila bronasti medalji, med moškimi pa se je z novim kluibskim rekordom na 200 m prosto izkazal Jure Pirmožič. T\idi nekaj uvrstitev v A in B finale in novi osebni rekordi so za mlade velenjske velenjske plavalce lep uspeh.
Ženske -100 m delfin: 3. Špela Bukovec 1:05,95; 200 m delfin: 3. Špela Bukovec 2:24,02; 100 m prsno: 9. Mateja Udovičič 1:18,91; 200 m prsno: 11. Mateja Udovičič 2:51,53; 200 m mešano: 6. Špela Bukovec 2:28,48.
Moški - 50 m prosto: 13. Mario Petras 26,29,15. Bojan Knez 26,34; 200 m prosto: 8. Jure Primožič 1:59,33; 400 m prosto: 7. Jure Primožič 4:09,25, 12. Ivan Vrhnjak 4:28,35; 1500 m prosto: 4. Jure Primožič 16:41,57, 8. Ivan Vrhnjak 17:48,94; 100 m hrbtno: 11. Mario Petras 1:05,56; 200 m hrbtno: 9. Mario Petras 2:18,67, 16. Peter Rovšnik 2:27,92; 200 m mešano: 13. Bojan Knez 2:27,38. »Marko Primožič
V	soboto je bil na Dunaju šesteroboj, na katerem so sodelovale atletske reprezentance Avstrije, Madžarske, Češke, Anglije, Hrvaške in Slovenije.
V	reprezentanco so bili poklicani tudi atleti Velenja, in sicer: Bahtir, Šalamon in Štor.
Bahtiri je v teku na 3000 m zasedel s časom 8.39 5. mesto, Šalamon je bil 5. na 200 m (22.60), štafeta 4 x 200 v postavi Breznik, Šalamon, Acman, Horvat pa je zasedal 5. mesto, le 12 stotink za državnim rekordom, Štor pa je na 60 m dosegel čas 6.93 in zasedel dobro 5. mesto.	®
Sqaush
Petra krepi samozavest
Kljub nakopičenim problemom in nerazumljivemu odnosu slovenske zveze Petra Vihar dobro igra. Na 4. turnirju za slovensko jakostno lestvico v Ljubljani je zanesljivo zmagala, v finalu pa je po hudem boju premagala najhujšo slovensko tekmico, Ljubljančanko Nado Džekič s 3:0. S tem je okrepila samozavest pred naslednjimi mednarodnimi turnirji, ki se jih bo vendarle udeležila.
Vanja Gril je osvojila 10. Mesto, prav tako Erik Vihar med moškimi.
Sabljanje
Velenjčani odlični z mečem
V nedeljo je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v sabljanju z mečem za člane in kadete. Velenjski kadeti so že pred tednom na mladinskem državnem prvenstvu pokazali, da lahko presenetijo marsikaterega in bolj izkušenega mečevalca, tokrat pa so presenetili tudi sami sebe. Že v predtekmovanju so si priborili dobro izhodišče i n ga v izločilnih bojih dobro vnovčili.
Tine Čas je bil drugi, Matej Gorjan tretji, Lenart Jerbake četrti in Žiga Žuber peti. V članski konkurenci je nastopilo 19 sabljačev, trije Velenjčani pa so bili spet odlični. Agim Kazazi je osvojil bronasto kolajno, kadet matej Gorjan je bil v predtekmovanju najboljši med vsemi tekmovalci, v nadaljevanju pa mu je zmanjkalo moči in izkušenj in je osvojil deveto mesto, mladinec Gregor Gorjan je v predtekmovanju kar s 5:1 premagala kasnejšega zmagovalca Hočevarja iz Ljubljane, na ko ncu pa je bil sedmi.	»hj
Karate
Očko startal z zmago
Na prvem letošnjem S.K.I. turnirju Slovenije v Rušah je nastopilo 176 karateistov iz Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Član KK Velenje in slovenski reprezentant Marko Očko je z zmago napovedal, da želi tudi letos biti najboljši v svoji kategoriji. Na S. in 6. mesto sta se uvrstila Dejan Guberinič in Uroš Ačko. Pri mlajših mladincih je bil Andrej Blaj drugi v borbah in četrti v katah, šesti je bil Davor Tomič in osmi Dejan Kedačič.
Na Vrhniki je bil še prvi letošnji turnir v tradicionalnem karate-ju. Udeležilo se gaje 80 tekmovalcev iz osmih najboljših slovenskih klubov in tudi tu so velenjski predstavniki dokazali, da dobro delajo. Pri mlajših mladincih je bil Jelen drugi, prav tako druga je bila pri malčicah Tamšetova, ekipa starejših dečkov Dejan in Klemen Vačovnik ter Luka Videmšek pa je bila tretja.
Obetaven začetek varovancev Draga Cingesarja torej, svoje znanje pa bodo prikazali že 23. februarja, ko o v Velenju prvo letošnje slovensko pokalno tekmovanje.	■ D. B.
Športni ples
Daša in Aleš druga
Zadnje dni prejšnjega tedna je bilo v Kopenhagnu na Danskem veliko temovanje v športnem plesu, ki se ga vsako leto udeležijo plesalci iz vse Evrope, odlične rezultate pa so dosegli tudi plesalci Koroškega plesnega kluba Devžej.
Pri mlajših mladincih sta Alja Cverlin Pušnik in Marko Soderžnik v standardnih plesih v močni konkurenci uvrstila med 12 najboljših, v latinsko-ameriških pa sta zaplesala kar na stopničke in 3. mesto. Pri mladincih sta se v standardnih plesih med 12 najboljših uvrstila tudi Daša Kotnik in Aleš Cokan, zablestela pa sta z drugim mestom v latinsko-ameriških. Pri starejših mladincih sta se Vesna Soštar in Tomaž Vratar v standardnih plesih prav tako uvrstila med 12, v latinsko-ameriških pa sta v finalu osvojila šesto mesto.	■
Kegljanje
Nesrečen poraz
Kegljači Šoštanja so bili v 14. krogu na pragu presenečenja. Na gostovanju v Litiji so imeli do zadnjih lučajev zagotovljeno točko, žal pa so jih domačini s prav zadnjim lučajem premagali za samo tri keglje razlike -4971:4968 in 6:2.
ŠOŠTANJ: S. Fidej 830 (0), L. Fidej 837 (1), Križovnik 792 (0), Kramer 855 (0), Glavič 809 (0) in Hasičič 845 (1).
Dekleta so gostovala pri vodilnem Miroteksu in po pričakovanju izgubila z 2:6 ali 2299:2367. Soštanjčanke so sicer igrale odlično, vendar so izkušene
Peter Lendero iz Velenja
Državni prvak in igralec turnirja
Prejšnjo soboto, nedeljo in v ponedeljek je bilo v Kranju 1. državno osnovnošolsko prvenstvo Slovenije v šahu. Pri dečkih do 9. leta starosti je bil najboljši učenec 3. b razreda Osnovne šole Livada Velenje Peter Lendero. V devetih igrah je zbral kar 8 točk (izgubil ni nobene igre in le dvakrat je remiziral) in s tem postal - skupaj z dvema deklicama tudi igralec turnirja. Njegov uspeh je dopolnil še Sašo Brusnjak iz Šoštanja, ki je v skupini šahis-tov do 15 let osvojil 15. mesto, kar seveda ni zanemarljiv uspeh.
Za šah je Petra navdušil ati Ladislav, ko je bil star šele tri leta. Še vedno je njegov mentor, pomagata pa mu tudi
Radiša Rajkovič, član Šaleškega šahovskega društva, in na šoli Ignacij Zebec, ki sta oba dobra šahista. Ni dneva, da Peter ne bi sedel za šahovnico ter prestavl-
jal figure po njej. Prijateljev, s katerimi bi lahko svojo igro na črno-belih poljih izpopolnjeval, v Velenju nima veliko. Pravi, da zato ne, ker v tem okolju namenjajo šahu premalo pozornosti.
Peter obiskuje tudi glasbeno šolo v Velenju, kjer se uči igrati na trobento, toda njegov najljubši konjiček je šah. V začetku prihodnjega tedna (24. februarja) bo njegovo šahovsko znanje na novi preizkušnji. V Mariboru bo sodeloval državnem šahovskem prvenstvu, ki bo hkrati tudi kvalifikacijsko za evropsko in svetovno tekmovanje. Ati Ladislav ocenjuje, da Peter na njem nima velikih možnosti, ker bo igral v družbi leto dni starejših šahis-
tov, a obenem ne skriva želje »Seveda si želim, da bi bil sin tudi v prihodnje čim boljši, vendar bo brez trdega strokovnega dela to težko. Tako nadarjenih šahistov, kot je Peter, je v Velenju kar nekaj in ne bi jih smeli pustiti vnemar. Morali bi jim zagotoviti še več strokovne pomoči. Petru jaz svojim znanjem ne bom več dolgo kos. Vse druge pogoje imamo, le denarja za strokovno delo - za plačilo mentorstva ne."
Vsekakor moramo pritrditi Petrovemu očetu, da bi tako nadarjeni otroci morali biti deležni posebne družbene podpore, ne pa daje njihovo napredovanje - tudi v šahu - odvisno le od tega, kako globok je žep njihovih staršev. ■ (tp), foto: vos
Alpsko smučanje
David tretji in četrti
V sklopu koroške turneje za točke FIS so se smučarji v dveh slalomih pomerili na Ravnah na Koroškem. David De Costa je v mednarodni konkurenci obakrat dosegel lep uspeh. V prvem je bil tretji, v drugem pa četrti.
Alpski smučarji so se na Pohorju pomerili za naslov letošnjega državnega prvaka v superveleslalomu. Pri članih sta bila Miran Ravter peti in David De Cošta šesti, pri mlajših mladincih pa je bil peti Bernard Vajdič.	■
Maticu pokal Roka Petroviča
Mladi velenjski smučarji so bili konec minulega tedna spet izvrstni. Posebej Matic Meža, ki je v soboto zmagal na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu za cicibane v Kranjski Gori za pokal Roka Petroviča. Nastopilo je 121 cicibanov, Matic pa sije s startno številko 120 in z odlično vožnjo prismučal sijajno zmago. Pri cicibankah je nastopilo 59 tekmovalk. Špela Osterc je bila 14., Tina Zager 25., Ines Vrabič 26. In Tanja Tomažič 37.
Istega dne so mlajše deklice in dečki tekmovali na Rogli v ve-
leslalomu za pokal vzhodne regije. Prepričljivo je zmagala Ana Drev, ki je dosegla absolutno najboljši čas med deklicami in dečki, Jernej Voršič je osvojil 13. mesto, oba pa tekmujeta med leto starejšimi tekmeci.
V nedeljo so cicibani nastopili na regijski tekmi v SG v Mežici. Matic Meža je bil drugi, Luka Prašnikar 22., Jernej Rošer 26. in Ado Ahmetovič 57. Štiri hitre ci-cibanke se tudi redno uvrščajo v petnajsterico, tokrat pa so bile Tina Zager 3., Špela Osterc 5., Ines Vrabič 8., Tanja Tomažič 13. in Anja Višček 32.	■
o hribih in dolinah
Celjanke zasluženo slavile.
ŠOŠTANJ: Hojan 363 (0), Mihaljev 369 (0), Drev 424 (1), Podbrežnik 382 (0), Lozič 374 (0) in Premlč 387(1).
Naslednji krog bo na sporedu čez 14 dni. Kegljači bodo gostili Radensko z legendarnim Mirom Steržajem na čelu in bodo srečanje pričeli ob 16. uri, kegljačice pa bodo srečanje z Brestom iz Cerknice pričele ob 13. uri.
Druga šoštanjska moška ekipa uspešno keglja v medobčinski ligi. V 10. krogu je gostila celjski Izletnik in se z zmago 5:3 še bolj približala vrhu lestvice.	ML.F.
Namizni tenis
ERA trenutno druga
V	soboto so igralci ERE odigrali 8. krog v drugi SNTL. Dopoldne so igrali z ekipo Škofje Loke, popoldne pa z Merkurjem iz Kranja in bili v obeh tekmah uspešni. Škofjo Loko so premagali z rezultatom 6:1, Kranj pa kar s 7:0. Prihodnji teden bodo igrali derbi z vodilno ekipo Petovie, trenutno pa so na odličnem 2. mestu.
V	nedeljo je bilo v Murski Soboti regijsko prvenstvo za mladince in mladinke. Nastopilo je 5 igralcev ERE. Najbolje sta se odrezala Damijan Vodušek, ki je v igri posameznikov zasedel 3. mesto in Bogdan Simončič, ki je v isti konkurenci zasedel 5.-8. mesto. Damijan in Bogdan sta v igri parov izgubila v finalu s parom Šolar - Kocuvan (Moravske Toplice). Pri dekletih pa se je odlično odrezala Karmen Steblovnik, ki je v igri posameznic zasedla 3. mesto.	B
Prijetno na Peci
V dokaj lepem vremenu in dobrih razmerah za hojo so mežiški planinci minulo soboto pripravili in uspešno izpeljali 9. Matjažev pohod na Peco v zimskih razmerah, ki se ga je udeležilo približno 700 planincev.
Kot na večini podobnih se tudi na tem pohodu za večkratno udeležbo podeljujejo posebne spominske značke, in sicer: za štirikratno udeležbo bronasta, za sedemkratno srebrna, in ko bo pohod desetič, bo organizator podelil zlato značko Kralja Matjaža. Na vseh dosedanjih pohodih je bilo
skupaj podeljenih 300 bronastih in 125 srebrnih. Ker se planinci iz Šaleške doline tega pohoda udeležujemo že od vsega začetka, je kar nekaj takšnih, ki naj bi na desetem prejeli zlato značko, Ko smo že pri našh planincih, velja omeniti, da se tudi letos nismo izneverili. Več ko sedemdeset nas je bolj ali manj prisopihalo do Mihovega doma. Večina se jih je povzpela tudi na vrh, kjer pa je "strupen" veter poskrbel, da se na Kordeževi glavi ni ustvarjala prevelika gneča.
■M. H.
Skupina letošnjih pohod-nikov na vrhu Pece Kordeževa glava 2126 m
Invalidski šport
Uspešni tekmovalci MDI Velenje
Na Ravnah na Koroškem je Zveza društev invalidov Slovenije ob sodelovanju domačega IŠD Samorastnik izvedla tekmovanje invalidov Slovenije v veleslalomu. Nastopilo je 70 tekmovalcev iz vse Slovenije in kar 36 jih je bilo iz Šaleške doline.
Med ženskami so bile najboljše invalidke iz MDI Velenje. Zala Cesarje bila prva med veterankami, Irena Klosternik pa med članicami.
V skupnini moških s poškodbami noge je bil najboljši Roman Kramar, v skupini ostalih poškodb, kjer je bila najhujša konkurenca, pa je bil Jože Koper tretji. Tudi ostali so bili solidni in se jih je tako kar sedem uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo v Kranjski Gori.
»-trii7
Zahvala in obvestilo!
Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline s sedežem v Velenju, Bratov Mravljakov 1, ki združuje vse delovne invalide in druge telesno prizadete osebe v Šaleški dolini, je tudi v letu 1996 bilo deležno pomoči in sodelovanja mnogih posameznikov in podjetij ter ustanov, za kar se vsem lepo zahvaljuje!
Invalide Šaleške doline obveščamo, da smo naše delovanje približali terenu. Tako lahko invalidi, ki živijo v občini Šmartno ob Paki, urejajo svoje zadeve v pisarni odbora invalidov v Šmartnem ob Paki v Domu upokojencev. Invalidi iz občine Šoštanj lahko pridejo v pisarno odbora invalidov Šoštanj vsak petek od 9. do 11. ure v Domu
upokojencev v Šoštanju. Invalidi iz mestne občine Velenje pa se lahko oglasijo v društveni pisarni vsak ponedeljek od 16. do 18. ure.
Za zadeve nudenja pravne pomoči deluje PP pri MDI Velenje in to vsak četrtek od 11. do 13. ure, ko lahko tudi plačate za izlete.
Naši izleti:
-	v petek, 21. marca, enodnevni izlet z vlakom in turističnim vlakcem na Kozjansko,
-	od četrtka, 10. aprila, do ponedeljka, 14. aprila, izlet z vlakom v Fieso,
-	v soboto, 26. aprila, enodnevni avtobusni izlet v neznano,
-	v petek, 30. maja, edinstveni majniški izlet z vlakom Beljak in vožnja z ladjo po Dravi, obisk muzejev.
Prijave in vplačila že sprejemamo!	M MDI Velenje
Streljanje
Veterani najboljši
V	finalnem delu državne strelske lige veteranov v Postojni je med desetimi finalisti ekipa velenjskega Mroža osvojila 1. mesto s 536 krogi, druga je bila Radovljica (524) in tretji Kranj (523). Za velenjsko ekipo so nastreljali: Trebše 178, Rek 175, Žučko 183. Med posamezniki je bil najboljši Kranjčan Kern s 184 krogi, tretji pa je bil Žučko s 183. Med 60-letniki je prav tako 3. mesto pripradlo Velenjčanu Reku s 175 krogi.
V	5. krogu regijske strelske lige v Zidanem mostu je bil Mrož drugi. Med posamezniki je največ nastreljal Velenjčan Žučko (365).
UF.Ž.
Šahovske novice
Prejšnji četrtek seje na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD za leto 1997 zbralo 22 tekmovalcev. Odigrali so 13 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x5 minut. Prepričljivo je zmagal Milan Matko, kije zbral vseh 13 točk. Drugo mesto sta si delila Drago Kristan in Asim Huremovič (9), 4. Radiša Rajkovič (8.5), 5. Aleš Kopač (8), itd.
Danes, v četrtek, ob 17. uri, bo v prostorih ŠŠD v Starem Velenju turnir s tempom 2 x 15 minut.
»Andrej Novak
HTM
n
18 KAS vas
OBVEŠČEVALEC
20. februarja 1997
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Direktne številke, kijih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju: 855-492, otroški dispanzer 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki:
Četrtek, 20. februarja - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Ramšak Petek, 21. februarja - dnevni
dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Kočevar Soboto, 22. februarja in nedeljo, 23. februarja - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Ponedeljek, 24. februarja - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Rus Torek, 25. februarja - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Friškovec
Sreda, 26. februarja - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo:
Nedelja, 23. februarja - dr. Zora Koharovič-Pavlovič (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 21. februarja do 28. februarja -Ivo Zagožen, dr. vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609/ 633-677.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroka: Esudin Hankič, Velenje, Šaleška c.št. 18/d in Enesa Bečič, Gnojnica bb, Republika Bosna in Hercegovina.
50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Albina in Franc Miklavžina iz Topolšice št. 126. Smrti: Alojzij Gaber, roj. 1924, Slovenske Konjice, Slomškova ul. 9; Ivana Stojan, roj. 1922, Legen št. 178; Juliana Holobar, roj. 1899, Migojnice št. 100; Ivanka Grobelnik, roj. 1917, Kasaze št. 61; Ivan Jelenko, roj. 1929, Velenje, Zidanškova c.št. 2; Ivana Hribernik, roj. 1925, Šoštanj, Kajuhova c.št. 3; Ivan Videnšek, roj. 1915, Galicija št. 67; Alojzija Zaljuberšek, roj. 1912, Velenje, Partizanska c.št. 7, Rozalija Šaronja, roj. 1928, Ravne št. 128/a; Alojz Brglez, roj. 1920, Topolšica št.
201; Vjekoslav Halužan, roj. 1936, Rogatec št. 83; Alojzija Venek, roj. 1917, Polzela št. 207; RokVerk, roj. 1912, Mozirje, Cesta v Loke št. 4; Antonius Hochraut, roj. 1917, Šmartno ob Dreti št. 54; Jožefa Petričevič, roj. 1938, Celje, Smrekarjeva ul.št. 6; Roza Mežnar, roj. 1910, Velenje, Špeglova ul.št. 27; Alojzija Florjan, roj. 1928, Zg. Grušovlje št. 27; Marija Krajnc, roj. 1923, Veliki vrh št. 45.
Upravna enota Žalec
Smrti: Marija Petrišič, stara 94 let, upokojenka, Ljubljana, Tobačna ul. 10; Jurij Jelen, star 45 let, rezalec tkanine, Vel. Pirešica 33; Zofija Štefančič, stara 73 let, gospodinja, Pernovo 10; Terezija Hribovšek, stara 87 let, upokojenka, Leveč št. 56; Frančiška Jovan, stara 75 let, gospodinja, Lipje št. 31.
Štrbenkova 1, 3320 Velenje Objavljamo prosto delovno mesto:
VODJA MARKETINGA
Pogoji:
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne, kemijske ali strojniške smeri
-	aktivno znanje angleškega in po možnosti nemškega . jezika
-	delovne izkušnje s področja vodenja komercialnih poslov najmanj 4 leta
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev priložijo okvirni program marketinške strategije. Prijave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Veplas, d.o.o., kadrovska služba, Štrbenkova 1,3320 Velenje.
Kandidate iz ožjega izbora bomo povabili na razgovor.
O odločitvi vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem
izbirnem postopku.
Velenje, Partizanska 12
objavlja
javni razpis ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
z zbiranjem ponudb
1.	Predmet prodaje:
v imenu Gostinstva PAKA, p.o., Rudarska 1, Velenje GOSTINSKI LOKAL Z OPREMO PIVNICA "RUDARSKI HRAM", Cankarjeva 2a, Velenje
v izmeri 172,80 m2 pritličja in 53,00 m2 kleti, nepovezano, po izhodiščni ceni 40.000.000,00 SIT.
2.	Naprodaj je v obstoječem stanju po načelu "VIDENO - KUPLJENO" brez kasnejših ugovorov.
3.	Prijava ogleda razpisanega in vse ostale informacije so možne na telefon 063/864-464 ali 864-436,5 dni od objave oglasa od 8. do 12. ure.
4.	Upoštevale se bodo ponudbe označene z "NE ODPIRAJ - TRGOVSKI LOKAL" ali "NE ODPIRAJ - RUDARSKI HRAM", ki bodo prispele na naslov Gorenje Gospodinjski aparati, Investicije, Partizanska 12, 3503 Velenje do vključno 8 dni od objave.
5.	Pogoji za sodelovanje v razpisu:
-	ponudniki so lahko vse pravne osebe, ki imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji in fizične osebe, če so državljani Republike Slovenije,
-	upoštevane bodo samo ponudbe ponudnikov, ki bodo ponudili enako ali višjo ceno od izhodiščne in vplačali varščino v višini 10 % od izhodiščne cene do roka za zbiranje ponudb na ŽR št. 52800-601-22503 pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet Velenje,
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev iz alineje 1 in 2 pošljite skupaj s ponudbo v zaprtih ovojnicah,
-	varščina se ne obrestuje, varščina ponudnika, ki bo izbran za kupca, se upošteva v kupnini, ponudnikom, ki bodo vplačali varščino in ne bodo izbrani za kupca, bo varščina vrnjena v 10 dneh po izbiri,
-	prispele ponudbe predmeta prodaje bo pregledala komisija ter ponudnike o rezultatu tega razpisa obvestila v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb,
-	ponudnik, ki bo na razpisu izbran kot kupec, mora v 15 dneh po obvestilu o izbiri skleniti pogodbo o nakupu, kupec mora celotno pogodbeno kupnino plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe,
-	kupec mora plačilo pogodbene kupnine pred sklenitvijo pogodbe zavarovati s predložitvijo nepreklicne bančne garancije na prvi poziv izdane pri slovenski banki z veljavnostjo še 10 dni po izteku pogodbenega roka za plačilo celotne kupnine,
-	ponudniku oziroma kupcu, ki je bil na razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik in v roku iz 6. alineje tega razpisa ne sklene pogodbe o nakupu in ne predloži ustrezne bančne garancije, varščine ne bomo vrnili,
-	kupec mora plačati zakoniti prometni davek za promet nepremičnin in opreme in vse druge stroške, povezane s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastništva na ime kupca.
Gorenje Gospodinjski aparati generalni direktor Jože Stanič
Franšizing -Vaša pet de uspeha
Kaj je franšizing?
Franšizing je pogodbeno razmerje ali dogovor, v katerem franšizor odstopa pravico franšiziju, da lahko na osnovi licence vodi posle pod trgovskim imenom, blagovno znamko franšizorja. Skratka franšizor posreduje know - how.
Kaj vam nudi franšizing?
*	poslovno tehnično know-how (znanja, metode, recepture, formule)
*	uveljavljeno blagovno znamko
*	skupen nastop pri pospeševanju prodaje
*	skupna promocija in propaganda
*	svetovanje pri tehničnih, pravnih in organizacijskih vprašanjih
*	skupne nabave vhodnih elementov
*	kontinuirana izmenjava izkušenj
*	permanentno šolanje
*	svetovanje pri izbiri kadrov
*	enoten informacijski sistem
*	urejeno poslovanje
*	pomoč pri oskrbi finančnih sredstev
*	manjši riziko.
SAMO Vam omogoča globalno povezovanje med različnimi panogami kjerkoli na svetu'
Lahko postanete: dajalec franšize -franšizor, prejemnik franšize - franšizij, SAMO je Vaša pot do uspeha!
Kdo Vam pomaga do uspeha?
Samo
kralj svojega časa know-how transfer company
Pridružite se projektu SAMO - kralj svojega časa!
V katerih
dejavnostih?
*	prehrana
*	avtomobilizem, dodatna oprema
*	akustika
*	poslovni servisi
*	maloprodaja
*	logistika
*	grafika, kopiranje
*	čistilni servisi
*	zdravje, lepota
*	obnova hiš, stanovanj
*	turizem, moteli, hoteli.
Zaupajte nam svoje želje, zato nas pokličite ali obiščite:
SAMO, Partizanska 13/a, 2000 MARIBOR, tel. 080-19 29
Udeležite se prodajnega seminarja, ki bo 28. februarja ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze v Velenju.
Prijave sprejemamo do 27. februarja na brezplačnem telefonu 080 - 19 29,
kotizacijo v znesku 3.000,00 SIT lahko poravnate na ŽR: 51800-601 -105027 s pripisom: seminar Dadas - Samo, Partizanska 13/a, Maribor ali pa poravnate kotizacijo uro pred pričetkom seminarja.
I
ČETRTEK, 20. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 21. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Viktorji - izbor Najmedijskih osebnosti v sodelovanju z revijo Stop; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 22. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 23. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 24. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto her-cov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 25. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto mto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu 855 963 in 851 044; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 26. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Gostinsko turistična ponudba Gosta Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Žn žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
KINO
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 21. i. ob 20. uri Nedelja, 23. 2. ob 20. uri LEPE VASI LEPO GORIJO - vojna drama
Režija: Srdjan Dragojevič
Vloge: Dragan Bjelogrlič, Velimir-
Bata Živojinovič
Dolžina: 140 minut
Film, ki vas iz dvorane ne bo spustil
ravnodušne!
POČITNIŠKI PROGRAM
Četrtek, 20. 2. ob 10. uri otroški igrani film OSTRŽEK Petek, 21. 2. ob 10. uri komedija SPACE JAM
Nedelja, 22. 2. ob 10. uri komedija SPACE JAM
Nedelja, 23. 2. ob 16. uri otroški igrani film OSTRŽEK Nedelja, 23.2. ob 18. uri komična melodrama JACK
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 22.2 ob 20. uri LEPE VASI LEPO GORIJO - vojna drama
POČITNIŠKI PROGRAM
Četrtek, 20. 2. ob 10. uri TRČENI PROFESOR
Petek, 21. 2. ob 11.30 uri SPACE JAM
Sobota, 22.2. ob 16. uri OSTRŽEK Petek, 21. 2. ob 18. url JACK
KINO ŠMARTNO OB PAKI
POČITNIŠKI PROGRAM
Četrtek, 20. 2. ob 16. uri TRČENI PROFESOR Petek, 21. 2. ob 16. uri OSTRŽEK Nedelja, 23. 2. ob 15. uri JACK Rezervacije vstopnic: vsak (telovnik samo na št. 856-384 od 8. š 14. ure!
Množični smučarski tek
Podjetje Logarska dolina d.o.o., EPSI Nazarje in Športno društvo Solčava bode v nedeljo izvedli 12. po vrsti množični smučarski tek Logarska dolina 97. Na
8 km bo najprej trim tek za vse kategorije, prav tako na 8 km se bodo pomerili dečki in deklice do vključno 14 let, na 30 km pa ženske do vključno 30 let ženske nad 30 let, moški do vključno 40 let in moški nad 40 let. Prijave bodo v hotelu Plesnik sprejemali v nedeljo do 10.30, štartnina je 2.9 tolarjev, za dečke in deklice pa 1.000, vanjo pa sta všteta čaj in enolončnici Teke bodo pričeli ob 11. uri, informacije pa so na voljo na telefon (063) 846-111 do 14. ure.
Rekreator leta 1997
V Skalah so že pričeli letošnja tekmovanja za rekreatorja leta 1997, i izvaja poseben odbor pri KMN Fori Škale. Najprej so se pri Mravljaku
pomerili v smučanju, v posameznih kategorijah pa so zmagali: pri deklicah do 15 let Vesna Glinšek, pri ženskah od 15-25 let Mojca Stainer, od 25-35 Mateja Repnik in od 35-45 Renata Zupančič; pri dečkih do 15 let Jernej Rošer, pri moških od 15-25 let Peter Grm, od 25-35 Mirko Meža, ki je bil s časom 38,86 tudi obsolutno najhitrejši, od 35-45 Franc Rošer in nad 45 let Jure Kovač. Naslednje bo na vrsti tekmovanje v pikadu, ki bo v soboto od 17.00 do 20.00 v prostorih GD Škale.

MALI OGLASI
MANJŠO HIŠO Z VRTOM blizu Velenja, zamenjam za manjše ogrevano stanovanje v Velenju. Samo pisne ponudbe pošljite pod šifro "Nižje nadstropje".
IŠČEM SODELAVCE ZA PRODAJO
računalniške literature na terenu. Informacije po telefonu 062-825-191 in 0609-646-129.
GOSPODARSKO POSLOPJE Z GOZDOM PRODAM.Mobitel 0609-635-931. BIKCA IN TELICO 200 kg za nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-458. NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero. Telefon 893-367 od 16. do 19. ure.
CERTIFIKATE še vedno lahko vložite pri nas! Telefon 062-631-164 po 16. uri.
ŠTIRISOBNO STANOVANJE v Velenju, prvo nadstropje v izmeri 85 m2 prodam. Telefon 856-238.
R-5 CAMPUS, letnik 93, registriran do 6/97,36.000 km, bele barve, prodam. Telefon 854-601.
STAREJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ob cesti Šmartno -Paška Vas, prodam. Telefon 885-821 po 19 uri.
V	GAVCAH PRODAM PARCELI
primerni za vikend. Na eni je že starejša zidanica z elektriko. Telefon 885-821. TRISOBNO STANOVANJE PRODAMO. Telefon 850-924.
V	MOZIRJU PRODAM PARCELO in
hišo. Telefon 832-756.
AVTO SHOP PODGORŠEK d.o.o.
Cesta Talcev 3, 3325 Šoštanj, obvešča cenjene stranke, da bomo s 24.2.1997 spremenili delavni čas in sicer pon.-pet. od 7.30 do 19. ure in sob. 8. do 13. ure in ned. 10. do 11. ure.
R-4 GTL, ugodno prodam. Škrbič, Jenkova 1, Velenje.
BIKA SIMENTALCA170 kg in 400 kg,
prodam. Telefon 854-783. ZAMRZOVALNO OMARO, poceni prodam. Telefon 861-027. KARTO ZA PREMOG, prodam. Telefon 858-412.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE za trosobno z odkupom v razliki m2 ali ga v celoti kupim. Telefon 858-190 popoldne od 15. ure dalje. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, prodam, (3 čeke). Telefon 854-901. V VELENJU PRODAM 4 SOBNO STANOVANJE, 105 m2 za 75.000 dem. Telefon 069-83-446. PRODAMO ALI ODDAMO V NAJEM 500 m2 površin, možna vsakršna obrt. Naslov v uredništvu. ZAMRZOVALNO SKRINJO, zgoraj s steklom, prodam. Telefon 856-603. POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA, staro največ 11 let, lepo ohranjeno ter starinske predmete in starinsko pohištvo, potrebno obnove, kupim. Telefon 063-484-550 ali 451-695. ŠTIRI SIVORJAVE TELICE, A contro-la, 2,8,24 in 29 mesecev stare, prodam. Telefon 063-841-302. TELICO SIMENTALKO težko 300 kg, cena po dogovoru. Telefon 851 -906. KOZO ZA ZAKOL PRODAM. Telefon 856-593.
KRAVO SIMENTALKO in teleta 140 kg, prodam. Telefon 855-713. KARTO ZA PREMOG PRODAM
Telefon 852-899.
FORD FIESTO letnik 87, rdeče barve, prodam. Telefon 863-816 po 15. uri.
ZA PRIDNE LEP ZASLUZEK. Ce
imate čas in avto pokličite! Prednost ženske! Telefon 066-272-111.
MARIJA ŠPEGEL iz Mute sporoča, da bo v nedeljo 23.2.97 prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, cepljene od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. PRENEHAM Z OBRTJO Izdelovanje opredmetov iz kovine in plastike, z 18.5.97. Janko Dobnik, Subotiška 14, Velenje.
NAJAMEM POSLOVNI PROSTOR za
mirno trgovsko dejavnost, ponudbe z vašim telefonom pošljite na uredništvo časopisa pod šifro "Redni plačnik". POSLOVNI PROSTOR ODDAM V NAJEM. Telefon 858-022.
GRADBENO PARCELO 3900 m2, k.o. Velenje, prodamo. Telefon 855-415 sobota, nedelja.
SYNTESIZER YAMAHA PSS-780, prodam ali menjam za premog karti. Telefon 888-684.
V MALEM VRHU PRODAM STAREJŠO HIŠO s sadovnjakom. Telefon 885-082.
NOVO PRIKOLICO za osebni avto z atestom, prodam za 65.000 sit. Telefon 722-151.
V VELENJU IN OKOLICI kupujemo in prodajamo stanovanja, hiše, vikende. Telefon 857-872.
VISOKO KVALITETNO DOMAČE VINO, popolnoma naravno,vrste Šipon-Laški rizling (belo) in Gemaj (rdeče) prodamo. Večjo količino pripeljemo tudi na dom. Telefon 062-733-934 (okolica Ptuja).
UNI VERZU M
■t
Šaleška 18, Velenje, Tel./fax: 063/853-267
PRODAJA VOZIL HYUNDAI!
Vsi modeli vozil Hyundai so v mesecu februarju cenejši za 1.500 nfm novo
Možen kredit ali leasing do 5 let
novo - novo
Hyundai Galloper
- 3 vrata že od 38.700 DEM -5 vrat že od 42.600 DEM
Del. čas:
Vsak dan od 8.-19. ure,
ob sob.: od 8.-13. ure	novo - novo - novo
"HYUNDAI - VEDNO NA DOBRI POTI!
Naj tam zraste zate drugo drevo, naj se zariše novo nebo...
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je 9. februarja 1997 tiho zapustil naš dragi
oče
ALOJZ BRGLEZ
iz Lajš pri Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja ter tako številno
spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje.
Iskrena hvala gospodu duhovniku za lep pogrebni obred, govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči njegovi najdražji.
V SPOMIN
JOŽICI MLINSEK
rojeni Verdelj - v Šaleku 15. 2.1930 - 14. 2.1997
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano in mnogo prerano zapustila naša ljuba JOŽICA.
Zdravstvenemu osebju v Bolnišnici Topolšica iskrena hvala za vso skrb in nego.
VSI NJENI
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubljene žene, mame in babice
ROZALUE ŠARONJA
16. 9.1928 - 8. 2.1997
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za
izražena sožalja.
Hvala govornici, pevcem in gospodu duhovniku.
Žalujoči: mož Rudi, sin Vlado z družino, sin Rudi in vsi vnuki.
Občina Šoštanj - komisija za izvedbo postopka za odprodajo
stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskega bloka "2" na območju ZN Šoštanj - Stanovanjski kare ob Paki objavlja na podlagi sklepa
Sveta občine Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj, št. 1/97) in 51. čl.
Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 4/84) ter Odloka o
stavbnih zemljiščih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št.
6/78,8/91) naslednji
*
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO
STANOVANJSKEGA BLOKA "2" NA OBMOČJU ZN ŠOŠTANJ -Stanovanjski kare ob Paki
1.	Za gradnjo stanovanjskega bloka "2" v ZN Šoštanj - Stanovanjski kare ob Paki oddajamo zemljišče pare. št. 1148/1,1145,1143 in 1146 k.o. Šoštanj skupne površine cca 6770 m2.
2.	Po ZN Šoštanj - stanovanjski kare ob Paki je stanovanjski blok "2" zasnovan v obliki črke U. Objekt sestavlja šest simetrično zasnovanih lamel z etažnostjo K + P + 2+ IR pri čemer bo klet delno vkopana. V osi objekta je predvidena velika pasaža, ki povezuje dvorišče na severni strani objekta z glavnim parkiriščem na južni strani. Predvidene je cca 3600 m2 prodajne stanovanjske in cca 110 m2 prodajne poslovne površine. Možna je tudi sprememba razmerja med prodajno stanovanjsko in prodajno poslovno površino v korist poslovne.
3.	Cena za m2 stavbnega zemljišča znaša skupaj s stroški priprave
stavbnega zemljišča in odškodnino za objekte 65 DEM/m2 zemljišča (6770 m2). Sorazmerni delež stroškov komunalne opreme stavbnega zemljišča znaša za posege, predvidene na območju ZN Šoštanj - stanovanjski kare ob Paki (projekt št. 775/90-ZN-P) 131 DEM/m2 prodajne stanovanjske in poslovne površine objekta, vse plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM Banke Slovenije na dan plačila. Stavbno zemljišče, ki je predmet razpisa, je komunalno opremljeno z naslednjimi komunalnimi napravami: asfaltna cesta z odvodnjavanjem, kanalizacijskim in vodovodnim omrežjem, NN elektro omrežjem ter PTT in vročevodnim omrežjem.
4.	Uspeli ponudnik bo moral posebej plačati tako imenovane
investitorske stroške, stroške zunanje ureditve objekta (zelene in utrjene površine z odvodnjavanjem in JR po veljavnem ZN), izvedbo hišnih priključkov in rekonstrukcijo obstoječe TPP 427 v bloku Aškerčeva 5b, v smislu povečave toplotne moči ter stroške spremembe namembnosti zemljišča. Dokončno se bo kupnina za zemljišča s stroški priprave stavbnega zemljišča in stroški odškodnine obračunala v dodatku k pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča v 10 dneh po novi geodetski odmeri.
5.	Kupnino za stavbno zemljišče s stroški priprave in odškodnine za objekte mora uspeli ponudnik poravnati na račun občine Šoštanj št. 52800-630-10168, v roku 15 dni po podpisu pogodbe, ostalo kupnino, t.j. stroške komunalne opreme stavbnega zemljišča pa najkasneje 15 dni pred izdajo gradbenega dovoljenja, sicer se zračunajo zakonite zamudne obresti.
6.	Varščina za udeležbo na javnem razpisu, ki jo morajo interesenti vplačati na račun občine Šoštanj št. 52800-630-10168, znaša 4.000.000,00 SIT ter se uspelemu ponudniku vračuna v ceno zemljišča, neuspelim pa vrne brez obresti v roku 3 dni po izbiri najugodnejšega ponudnika.
7.	Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 14 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudnku, sieer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist občine Šoštanj.
8.	Uspeli ponudnik mora pričeti z gradnjo na dodeljenem stavbnem zemljišču najkasneje v 6 mesecih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča ter objekt končati v 2 letih po podpisu pogodbe, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil. V tem primeru lahko občina Šoštanj vloži tožbo za razveljavitev pogodbe, vplačana varščina pa zapade v korist občine Šoštanj. To velja tudi v primeru, ko se uspeli ponudnik ne pridržuje ostalih razpisnih pogojev. Pri gradnji objekta in izvedbi zunanje ureditve mora upoštevati določila Odloka veljavnega zazidalnega načrta.
9.	Pisne ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici na naslov: Občina Šoštanj, Komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskega bloka "2" v ZN Šoštanj -Stanovanjski kare ob Paki, Trg svobode 12, Šoštanj, z oznako "JAVNI RAZPIS" - ne odpiraj, v 30 dneh po objavi skupaj z dokazilom o vplačani varščini in pisno izjavo, da sprejemajo vse razpisne pogoje.
Ponudbi mora biti priložena tudi okvirna cena za m2 prodajne stanovanjske površine, ki vključuje gradbeno obrtniška in instalacijska dela ter stroške iz 4. točke tega razpisa. Pri oblikovanju cene se naj upošteva struktura stanovanj, predvidena po ZN za stanovanjski blok "2" in III. kategorija obdelave in opremljenosti stanovanj, po Pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87).
10.	če se bo na razpis prijavilo več ponudnikov, bomo izbrali tistega, ki bo ponudil višjo ceno za m2 zemljišča od razpisanega, krajši rok izgradnje objekta in nižjo ceno za m2 prodajne stanovanjske površine.
11.0 izboru uspelega ponudnika bo razpisna komisija obvestila vse interesente, ki se bodo na razpis prijavili v roku 15 dni po izvedbi.
12. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri občini Šoštanj, Trg svobode 12 ali po telefonu 882-652.
Občina Šoštanj
V Velenju slovesno odprli nov nakupovalni center
površin
živahno trgovino v mestu. V pritličju nakupovalnega centra je med večjimi še Mc Donald's, Velenjska banka in Drogerie Markt ter še veliko manjših lokalov, skupaj 16.
Nadstropje še ni v celoti prodano. »Ker še ne poznamo vseh končnih kupcev, za zdaj je prodanih 20 odstotkov površin, smo v tem delu predvideli lokale različnih velikosti, ki jih bo mogoče kasneje združevati ali pa deliti na manjše enote. Tak pristop omogoča večjo gibljivost pri trženju lokalov, kije osnovni predpogoj za uspešno prodajo prostora. Dejstvo je, da bo šlo za trgovske in gostinske lokale,« pravi generalni direktor Vegrada mag. Muharem Bolič.
Del nakupovalnega centra je povsem zaživel v četrtek, 13. februarja. Pokazalo seje, da so ljudje nestrpno pričakovali, kaj bo v njem in kako izgleda. Že prvi dan so nekateri z zanimanjem opazovali, drugi pa kupovali.
M Milena Krstič - Planine (foto: mz)
Smučarski skoki
Primož Peterka in Jure Jerman
Šoštanj
Desetina starejših od 70 let
Krajevna organizacija Rdečega križa Šoštanj je v četrtek, 13. februarja, v jedilnico Termoelektrarne Šoštanj na srečanje povabila najstarejše krajane Šoštanja. V Šoštanju z 2700 prebivalci je kar 250 tistih, ki so starejši od 70 let, srečanja seje udeležila dobra polovica.
Pokazalo se je, da so ta srečanja, ki so bila do pred treh let vsakoletna, pogrešali, tokratno je bilo sedemnajsto. Za prisrčen program so poskrbeli učenci osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, zapela pa jim je Agata Šumnik - Zgonec, med njimi je bil župan Šoštanja dr. Bogdan Menih in sekretarka Območne organizacije RK Velenje Darinka Herman, za prisrčen klepet in izmenjavo življenjskih izkušenj pa so poskrbeli sami.
■mkp
Izkazalo se je, da najstarejši Šoštanjčani tovrstna srečanja pogrešajo. Pred zadnjim jih tri leta ni bilo.
enako daljavo kot v prvi (116,5 m) in nestrpno čakal zadnje tri. Preskočil me je samo Primož Peterka, kar pa najbrž ni nobena sramota, saj je razred zase in najboljši na svetu. Kot tudi ni sramota, da mi je »vzel« državni rekord 192 metrov, ki sem ga postavil 7. februarja lani v Harachovu, čeprav je to v Sloveniji komaj kdo »opazil.« Pričakoval sem Primožev skok preko 200 metrov, je pač daleč najboljši. V nadaljevanju sezone bom nastopil še na tekmah B svetovnega pokala, torej in-terkontinentalnega pokala, v Nemčiji in kasneje na Japonskem, veliki cilj sezone pa so seveda poleti v Planici, saj upam, da bom imel možnost dokazati svoje sposobnosti leten-
ja. Reprezentanco seveda sanjam, a sem realen, obdržati moram le formo in se vedno znova potrjevati. Naj se zahvalim trenerju Slavku Škofleku, pa Kolencu in Drevu za lepo sodelovanje na skupnih treningih, najbolj pa staršema, ki sta me s težavo vendarle prepričala naj vztrajam, da sem sem sposoben in da bom uspel.«
In kaj pravi trener Slavko Škoflek ob prvi članski medalji? »Vedel sem, da je tega zmožen in sposoben. Uspeh sem pričakoval že v Mislinji, pa je želel preveč in pregorel, v Planici pa sem resnici na ljubo pričakoval uvrstitev do petega mesta in sem zdaj toliko bolj vesel. Trdo delo se je obrestovalo in še bolj se bo.«	■jp,vos
Najboljši slovenski smučarski skakalci so od petka do nedelje izvedli letošnje državno prvenstvo, ki je vse tri dni in vsak dan posebej minilo v znamenju Primoža Peterke, za velenjski klub in šport v celoti pa daleč največ pomeni sijajno drugo mesto Jureta Jermana na nedeljski tekmi v Planici, ko je na 120-metrski Bloudkovi mojstrovini zaostal le za najboljšim skakalcem na svetu Primožem Peterko. To je obenem prva medalja z državnih prvenstev za štajersko-koroško regijo in za velenjski klub, ki Juretu ogromno pomeni, žal pa vsi njegovi letošnji dosežki zaenkrat ne zadoščajo za uvrstitev v reprezentanco, kjer veljajo drugačni »kriteriji.«
nem zmagoslavju pa je bila v njegovem slogu: »Kaj naj rečem? Prvič sem skakal tukaj, skakalnica pa je zame kar premajhna.«
Primož je bil seveda sijajen na nedeljski tekmi v Planici *na večji, 120-metrski skakalnici. Zaradi njega (141,5 metra) so morali v drugi seriji skrajšati zalet, ob spremenljivih vremenskih razmerah pa je to mnogim skakalcem povzročalo veliko težav. Primož je bil seveda spet najdaljši, z odličnima skokoma v obeh serijah, obakrat po 116 metrov in pol, pa se je Jure Jerman s četrtega mesta po prvi seriji na koncu povzpel na izredno drugo mesto. Z 8. mestom je bil spet odličen Rolando Kaligaro, Marko Zorko je bil
Gremo po vrsti. V petek je bilo na prenovljeni in povečani 80-metrski skakalnici v Mislinji ekipno državno prvenstvo, na katerem je nastopilo 14 ekip. Po veliki smoli ljubljanske Ilirije je zmagal kranjski Triglav s Primožem Peterko na čelu. Odlična četrta je bila prva ekipa velenjskega kluba (Zorko, Hriberšek, Jerman in Kolenc), druga velenjska ekipa (Jelen, Ograjenšek, Tovornik in Adamič) pa je bila enajsta.
Na sobotni tekmi posameznikov je seveda spet blestel Primož Peterka in zanesljivo zmagal. Med Velenjčani je bil na 9. mestu najboljši Rolando Kaligaro, Marko Zorko je bil 15., Jure Jerman 17. in Peter Kolenc 30. Povedati velja, daje bil oba dneva v Mislinji v ospredju pozornosti seveda Primož Peterka, izjava po sobot-
13., Peter Kolenc 20., Bojan Hriberšek 30., skakalec BTC Ljubno Tomaž Murko pa 26.
V Mislinji so tako odmevno prireditev v smučarskih skokih izvedli prvič po 30 letih, zato so bili na sobotni prireditvi toliko bolj veseli in ponosni. Ob vrhuncu 8-mesečnih prizadevanj je nekaj besed izrekel tudi Viktor Robnik, že dolgo gonilna sila smučarskega in posebej skakalnega športa v Mislinji: »Res, bilo je naporno v minulih mesecih in zadnjih dneh prav tako, res pa je tudi, da se je splačalo. Nalog nam sedaj seveda ni zmanjkalo. Predvsem moramo odpraviti nekatere pomanjkljivosti na skakalnici, da bomo v prihodnje lahko priredili nove državne in morda tudi mednarodne tekme. Hvala vsem, ki so pomagali, saj jih je preveč,
Rolando Kaligaro:
Prvič na svetovnem članskem prvenstvu
V ponedeljek je v norveški TVondheim na letošnje svetovno člansko prvenstvo v nordijskih disciplinah odpotoval tudi član SSK Velenje Rolando Kaligaro. Pred leti odličen smučarski skakalec, sedaj pa tekmovalec v nordijski kombinaciji ima s svetovnimi prvenstvi že bogate izkušnje, kijih dopolnjujejo zelo lepi uspehi.
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v skokih je prvič nastopil leta 1994 in bil 6. s slovensko reprezentanco, v posamični konkurenci pa prav tako odličen sedmi. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je spet nastopil že naslednje leto, vendar že v nordijski kombinaciji in bil posamično 31. Leto za tem torej lani, je na prvenstvu najboljših mladincev sveta dosegel svoj doslej največji uspeh, saj je s slovensko reprezentanco ekipno osvojil tretje mesto in bronasto kolajno.
Ta konec tedna ga torej čaka največja preizkušnja v njegovi karieri, kar nastop na svetovnem članskem prvenstvu gotovo je. Na pot je odpotoval že v torek, med njo pa seje pridružil sotek-movalcema Perku in Cuznarju,
ki sta na Norveško potovala naravnost z mladinskega svetovnega prvenstva v Kanadi.
Kako je pripravljen in kaj pričakuje na tem velikem tekmovanju? »Še pred dnevi sem bil odlično pripravljen, potem pa me je »oslabila« gripa. Računam, da s skoki ne bo večjih problemov, težje pa bo s tekom, vendar bom dal resnično vse od sebe. Pričakovanje? Z dvema normalnima skokoma naj bi se v skokih uvrstil do 15. mesta, po teku na 15 kilometrov pa si želim v skupnem seštevku uvrstitve v prvo polovico nastopajočih svetovnih mojstrov,« pravi Rolando.
Dober obet za dobre skoke sta prav gotovo Rolandova nastopa na državnem prvenstvu v skokih na srednji in veliki skakalnici v Mislinji in Planici, mi pa mu zaželimo zdravja in čim več sreče na svetovnem prvenstvu.	,
Jure Jerman:
»Moj največji uspeh doslej!«
V dosedanji tekmovalni sezoni je Jure Jerman dosegel že nekaj odmevnih uspehov, ki bi mu morali odpreti vrata v reprezentanco, očitno pa zanj v slovenskem skakanju veljajo drugačna merila, kot za ostale. Toliko bolj je bil torej vesel sijajnega nastopa v Planici, kjer je za Primožem Peterko in pred vsemi reprezentanti osvojil drugo mesto.
»Resnično sem izredno vesel in srečen. To je največji uspeh v moji dosedanji karieri. Lepo uvrstitev sem zaradi dobre forme
pričakoval že v Mislinji, a sem očitno želel preveč in spodrsljaj je bil tu. V Planici na Bloudkovi skakalnici sem bil po prvi seriji četrti, v drugi sem kljub skrajšanemu zaletu dosegel
Devet tisoč kvadratnih metrov prodajnih
Po osmih mesecih in pol intenzivnega dela so v Velenju v sredo, 12. februarja, tudi uradno odprli vrata novemu nakupovalnemu centru. Investitor, Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje, je objekt gradilo za trg, vrednost naložbe pa znaša 18 milijonov nemških mark.
Objekt je, po besedah generalnega direktorja Vegrada mag. Muharema Boliča, grajen in zgrajen tako, da se ga ne bi sramovalo nobeno evropsko mesto, da bi lahko skratka stal kjerkoli. Tudi odgovorni vodja projekta Pavel Šifer je podčrtal, da je nakupovalni center optimalno izrabil dragocen mestni prostor, na katerem stoji, in bo kos tudi vsem funkcionalnim in logističnim zahtevam, ki so postavljene predenj. Objekt velikih razmerij, bruto površina znaša 11.316 kvadratnih metrov, je po svoji naravi introvertiran, kar pomeni, da je njegova neposredna komunikacija z okolico zmanjšana, saj programsko vse poteka znotraj objekta, kljub temu je pritličje v
glavnem odprto navzven z izložbami, kar objekt smiselno vključuje v mestni prostor, v katerega je postavljen.
Objekt je trietažna stavba montažne gradnje po sistemu Vemont Vegrad. V njem je 10.922 neto površin, 8.916 jih zasedajo prodajne površine, s 141 zunanjimi parkirnimi mesti in 140 pokritimi parkirišči. V različnih trgovinah in lokalih, ki so že odprti ali ša še bodo, bo zaposlenih med 250 in 300 ljudi.
Kletna etaža je poleg servisne funkcije v največjem delu namenjena trgovinski in manjši del gostinski dejavnosti z nosilnim programom tehnične blagovnice Kovinotehne iz Celja. Podpredsednik uprave Kovinotehne Tomaž Berginc je na tiskovni konferenci pred odprtjem nakupovalnega centra povedal, da bodo 1600 kvadrat-
Potem ko je župnik Marjan Kuk blagoslovil nov nakupovalni center, ga je namenu v sredo, 12. februarja, na večer ob množici gostov in prvih obiskovalcev predal generalni direktor mag. Muharem Bolič. Ob tej priložnosti je spregovoril župan mestne občine Velenje Srečko Meh, za razpoloženje
je poskrbela Rudarska godba.
nih metrov veliko blagovnico namenu predali 28. februarja, v njej pa bo ves standardni pro-
gram podobnih blagovnic, kijih ima Kovinotehna v Sloveniji (brez gradbenega materiala).
Kovinotehna po lanskem majskem odprtju novomeškega in novembrskem odprtju ljubljanskega prodajnega centra tako nadaljuje širitev svojih maloprodajnih zmogljivosti po Sloveniji, velenjski bo njihov 9. prodajni center, v katerem bo 22 zaposlenih. V kletni etaži je tudi že odprta blagovnica s čevlji Turbo Schuh in še vrsta raznih lokalčkov vključno z manjšo fo-tokopirnico. Največji del pritličja objekta zavzema blagovnica Spar s 1800 kvadratnimi metri površin z vso infrastrukturo, ki jo potrebuje za svoje delovanje, ter 15.000 izdelki, ki bodo vsak dan na voljo kupcem. Direktor Spara Igor Mervič je ob odprtju posebej poudaril, da ni bojazni, da bi z odprtjem blagovnice v Velenju Spar škodoval konkurenci, gotovo pa bo s svojo prisotnostjo spodbudil še bolj