čevljar ir:
tesnim euiàHA v uuiu.
OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ______
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
2
m V ■ W
trzic
ORODJARNA IN NJEN RAZVOJ
Če hočemo govoriti o razvoju neke dejavnosti, moramo predhodno ugotoviti njeno vlogo v proizvodnem procesu in stopnjo razvitosti.
Razvoj orodja je neposredno povezan z razvojem proizvajalnih sil, in se kot tak odraža v stopnji tehnološke razvitosti nekega proizvodnega procesa. Mnogi vplivi in stanja lahko prekrivajo to dejstvo, vendar pa je nesporno, da je vloga orodja kot delovnega pripomočka zelo pomembna v delovno intenzivnih tehnologijah, v predelovalni industriji in v zadnjem času pri humanizaciji dela, ko naj orodja in priprave nadomestijo nevarnejša in manipulacijska dela.
V delovnih organizacijah, kjer se zavedajo pomembnosti in vloge orodjarne le-ta predstavlja »srce« delovne organizacije, saj se nova konstrukcija lahko izpelje le z novim orodjem ali novo napravo.
In kako je pri nas?
Kljub sorazmerno ugodnim pogojem pri preskrbi proizvodnje z orodji iz uvoza, se je vodstvo delovne organizacije odločilo za organiziranje lastne orodjarne, ki danes že opravičuje tako odločitev.
Čeprav orodjarna danes še ne pokriva v celoti potreb delovne organizacije po izdelavi vseh vrst orodij, ni to problem strokovne usposobljenosti, ampak predvsem opremljenosti, kapacitet in režima naročanja.
Ko govorimo o razvoju TOZD ORODJARNA in delovne enote orodjarna, ne moremo in ne smemo mimo razvojnih načrtov ostalih TOZD in mimo naše osnovne naloge izdelave orodij za proizvodnjo obutve. Vzporedno s tem pa se pojavljajo nove zahteve s področja izdelave orodij za predelavo PU in termoplastov. Ta orodja pa so znatno zahtevnejša in zahtevajo drugačen pristop, materiale in organizacijo pri njihovi izdelavi.
Ob pregledu razvojnih načrtov posameznih TOZD lahko zaključimo, da se za orodjarno odpirajo nova področja in naloge, tako bo nujno vskladiti zahteve proizvodnih TOZD z možnostmi in ambicijami naše TOZD.
Delno smo že upoštevali razvojne programe ostalih TOZD v smernicah plana za obdobje 81—115. Težišče je dano na osvajanje novih tehnologij, katere narekujejo nove vrste orodij.
Nujno bo potrebno v najkrajšem času osvojiti:
—	tehnologijo vlivanja aluminija
—	dopolniti opremo za izdelavo orodij s krivo delilno ravnino
V orodjarni
—	vnesti nove organizacijske oblike (organiziranje skladišča) izdelovalnega orodja,
—	prenos tehnologije in konstrukcije v TOZD.
—	vpeljati nove oblike stimukacije in nadzora nad kvaliteto izdelave
—	začeti z izdelavo orodij za predelavo termoplastov s pomočjo univerzalnih elementov
—	popolnitev strojne obdelave orodij z nekaj orodjarskih strojev.
Kot cilj smo si zastavili še osvojitev termične obdelave kovin, vpeljava »UNICAST« tehnologije pri izdelavi orodij za PU izdelke, elektro erozijsko obdelavo...
Da bomo to lahko realizirali pa je v veliki meri odvisno tudi od vseh tistih TOZD, ki so zainteresirane, da se za dobavo orodij vežejo na našo TOZD, pri tem imam v mislih predvsem sovlaganja v investicije, ki so nujno potrebne za realizacijo načrtov.
Poleg sredstev za investicije so še drugi problemi kot so kadri, strokovna usposobljenost, izkušnje, prostori, katerim bo potrebno posvetiti več pozornosti kot do sedaj.
Zaključim naj z mislijo, da so orodjarni dane možnosti samostojnega razvoja, ki pa mora upoštevati zahteve in težave ostalih TOZD v delovni organizaciji.
Ivan Zaplotnik
ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE OPERATIVNEGA PLANA
Kot vemo je naša tovarna ena vodilnih čevljarskih tovarn v Jugoslaviji, prav tako pa se uspešno vključuje tudi v evropsko tržišče. Ker kot taka mora iti v korak z moderno tehnologijo in vedno novimi organizacijskimi postopki, smo začeli upeljevati nov sistem organizacije, tako imenovan Optiplan. Le ta bo z določenim spremembami organizacije in z boljšim pretokom informacij pripomogel k lažjemu planiranju proizvodnje.
Za dobro planiranje so nam potrebne točne in hitre informacije. Te pa bomo dobili, če bomo imeli enako in vsem razumljivo zajemanje podatkov. Zato smo uvedli viseče mape v katerih se shranjujejo vsi dokumenti. Na teh mapah se s simboli označijo posamezne faze dela in se jim določijo roki. Z zasledovanjem teh rokov pa lahko vidimo ali delamo ažurno ali kasnimo. Poleg visečih map smo uvedli tudi plansko tablo. Na tej imamo pregled nad proizvodnjo v šivalnicah in montažah. Tako lahko zasledujemo, kje se nahaja posamezni blok, kdaj je šel v proizvodnjo in kdaj bo gotov.
Proizvodna dokumentacija, ki se je do sedaj delno pisala še ročno, se bo spremenila in se po novem delala na stroju Ormig. Ročno pisanje tako odpade, s tem pa se zmanjša možnost napak, ki so s tem povezane, tiskanje pa bo teklo hitreje.
Ker je v planu, da se določene faze operativnega planiranja v prihodnosti prenesejo na računalnik, naj bi bile sedanje organizacijske spremembe le prehod iz starega na novi sistem dela na računalniku. V tem obdobju naj bi se določile poti podatkov v samem oddelku operativnega planiranja, kot z drugimi službami in TOZD, tako, da bi dobili uporabni in zaprti krog informacij, kateri bi služil za računalniško obdelavo podatkov, ki so potrebni za operativno planiranje.
Rozman Marjan
ZAKLJUČNI RAČUN 1979
I.	UVOD
Minilo je že več kot mesec dni, ko se je leto 1979 izteklo, v mesecu februarju pa dokončno polagamo račune za preteklo leto. Na zborih delavcev bo tekla razprava o bolj ali manj uspešnem delu in doseganju s plani postavljenih ciljev. Ob vsej tej obravnavi dogajanj v preteklem letu pa bo naš pogled usmerjen naprej z edinim glavnim ciljem, kako vse tisto, kar za preteklo leto ocenjujemo manj uspešno spremeniti v uspešno in tako povečati dohodek. Vzporedno z obravnavo zaključnega računa bomo razpravljali in odločali o dopolnitvah našega plana za leto 1980, saj moramo v ta plan še dodatno vključiti konkretne naloge in zadolžitve, za katere nas zavezuje RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana SRS v letu 1980 in poseben DOGOVOR o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
II.	PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA
Za pridobivanje celotnega prihodka je pomembno koliko nas je bilo zaposlenih in' koliko smo vložili sredstev za nove stroje, opremo pa tudi povečanje prodajnih kapacitet. Zaposlenih nas je bilo v letu 1979 enako kot leto prej in tako nismo dosegli načrtovanega povečanja. Predvsem je na celotni prihodek negativno vplivalo zmanjšanje zaposlenih v TOZD Obutev, Poliuretan in Trbovlje. Skupaj je bilo izostankov z dela za 4% manj kot leto prej, še občutneje zmanjšanje pa je prisotno v TOZD na področju Tržiča. Ob tej pozitivni ugotovitvi pa so na tem področju še notranje rezerve, saj je bilo v poprečju vseeno vsak dan odsotnih 505 delavcev. Investicijska vlaganja so bila usmerjena v nakup potrebnih strojev in opreme za proizvodnje TOZD, povečanje prodajnih kapacitet TOZD Mreža in interesna sovlaganja pri naših kooperantih, da bi zagotovili nemoteno oskrbo s sestavnimi deli.
S potekom proizvodnje za preteklo leto ne moremo biti v celoti zadovoljni. Eden glavnih pogojev za izpolnjevanje proizvodnih planov je gotovo pravočasna in kvalitetna široko pojmovana priprava proizvodnje. Prav gotovo te še nismo uspeli izvršiti tako kot si vsi želimo, saj so bile motnje v proizvodnji tudi posledica zastojev in neizpolnjenih nalog na tem področju. Ob tem seveda ne gre prezreti naporov in tudi uspešnih rezultatov, ki so bili doseženi s kvalitetnimi izpolnitvami nekaterih nalog povezanih s pripravo proizvodnje. Sam fizični obseg proizvodnje je bil manjši od načrtovanega, pa tudi v primerjavi z letom prej smo izdelali manj proizvodov razen izdelkov iz gume in plastike. Skupna proizvodnja obutve je znašala 2.805.575 parov, kar je 2% manj kot pred letom, pri tem pa je v TOZD Obutev zmanjšanje 8% in v TOZD Budučnost povečanje za 15%. Vse bolj pomembna je tudi kvaliteta proizvodov, prav tu pa tudi ugotavljamo negativne premike, saj se je odstotek proizvodov slabše kvalitete povečal v primerjavi z letom 1978.
Za doseganje dohodka je seveda po izvršeni proizvodnji predvsem pomembno, kako smo te izdelke prodali. Čeprav po obsegu prodaja v izvoz ni največja, pa je za naš nadaljni razvoj izredno pomembna. Za 12% večji izvoz od planiranega, oziroma za 21%, večji kot pred letom in pri tem na konvertibilno področje večji za 43%, je prav gotovo uspeh, na katerega smo lahko ponosni. Poleg izvoza pa prodajamo naše proizvode tudi na domačem trgu na debelo, ki se je v primerjavi z letom prej povečala za 38% in je tudi večja od načrtovane. Največji obseg prodaje pa je seveda preko naših poslovalnic. V letu 1979 je bilo prodanih 3.485.855 parov raznih vrst obutve, kar je 4% več ko leto poprej, ob tem pa je tudi vrednost prodaje povečana za 27%. Neugodne vremenske razmere v zadnjem mesecu preteklega leta so eden glavnih razlogov, da rezultati na tem področju niso še ugodnejši, posledica tega pa so tudi razmeroma visoke zaloge konec leta.
Iz doseženega celotnega prihodka moramo najprej pokriti vse nastale materialne stroške. Med njimi največji delež predstavlja porabljen material, ki je bil občutno dražji kot leto prej. Že omenjeno nedoseganje proizvodnih planov je imelo za posledico, tudi večji del tistih stroškov na enoto posameznega izdelka, ki so stalni. Tu mislim stroške energije, vzdrževanja, raznih vrst storitev in ne nazadnje tudi amortizacijo. Ob negativnih vplivih na doseganje dohodka je potrebno omeniti tudi povečano količino izdelkov slabše kvalitete, saj ob enakih stroških za te proizvode dosežemo manj prihodka, ali pa ga sploh ne. Eno od glavnih meril za uspešnost poslovanja je prav gotovo dosežen dohodek na zaposlenega. Ob manjšem številu zaposlenih od planiranih smo dosegli planiran dohodek in s tem presegli planiran dohodek na zaposlenega. Žal smo za doseganje planiranega dohodka imeli
angažirano v poprečju več sredstev kot smo načrtovali (razmeroma visoke zaloge vseh vrst) in je tako rentabilnost poslovanja, izražena v doseženem dohodku na vsakih 100 din angažiranih sredstev, manj ugodna od planirane vendar boljša kot leto prej.
III.	RAZPOREJANJE DOHODKA
Po razpravi o dogajanjih v preteklem letu bodo zbori delavcev odločali o dokončni razporeditvi doseženega dohodka. Pri pripravi predloga te razporeditve se morajo upoštevati vse sprejete obveznosti iz dohodka na podlagi samoupravnih sporazumov, zakonov in pogodb. Pred ugotovitvijo čistega dohodka namenimo del dohodka tudi za amortizacijo nad predpisano stopnjo in plačilo obresti za najete kredite. Čisti dohodek, ki je dosežen v okviru planiranega vendar pa nekoliko nižji, kot smo ga v mesecu decembru ocenjevali, razporejamo za osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo.
Na že omenjefiih zborih delavcev v mesecu decembru in delavskih svetih smo se že odločili o dokončni višini tistega dela čistega dohodka, ki ga namenjamo za osebne dohodke. Skupno so ta sredstva za 28% večja kot pred letom in v okviru planiranih. Ob taki porabi čistega dohodka pa je dosežen poprečni osebni dohodek 9.206 din (poprečni čisti OD 6.492 din) za celotno delovno organizacijo in je v primerjavi z letom prej povečan za 27% (čisti OD za 28%). Na področju Tržiča je bil dosežen poprečni osebni dohodek v višini 9.784 din (čisti OD 6.960 din) in je v primerjavi z letom 1978 za 26% večji (čisti OD za 29%).
Ža vse namene skupne porabe smo s sprejetjem SPS 1980 sprejeli tudi plan potreb sredstev za te namene. V skladu s stabilizacijskimi prizadevanji bomo omenjeni plan potreb sredstev morali zmanjšati, in sicer tako, da bodo sredstva za te namene največ za 13% višja, kot porabljena v letu 1979. Predlog spremenjenega plana skupne porabe bomo obravnavali skupno z zaključnim računom, pri pripravi predloga pa se bo upoštevalo, da se povečajo sredstva za regresiranje toplega obroka in dopusta, za vse ostale namene pa planira v enaki višini, kot je bila poraba v letu 1979.
Preostali čisti dohodek bo namenjen za akumulacijo. Višina te bo sicer nekoliko nižja od planirane vendar občutno višja kot pred 1 letom, kar tudi potrjuje, da smo preteklo leto uspešno zaključili. Poleg oblikovanja poslovnega in rezervnega sklada iz akumulacije, pa bomo del te namenili tudi v sklad za druge namene. Tu mislim na potrebna sredstva za negospodarske investicije v okolju kjer živimo in smo take obveznosti sprejeli s samoupravnimi sporazumi.
IV —DOPOLNITVE PLANA 1980
Z dopolnitvami našega LPS 1980 bomo že bolj konkretno opredelili naloge, ki so vezane na izvrševanje planov. Povdarek bo dan kvaliteti izvrševanja, boljšemu izkoriščanju delovnega časa in varčnosti na vseh področjih. Število izdelkov slabe kvalitete se mora znižati, v letu 1980 je lahko največ v višini doseženih v letu 1978. Odsotnost z dela se mora še nadalje znižati, posebej pa mo-rano za delo izkoristiti celotni delovni čas, ki je za to namenjen. Varčnost mora biti prisotna povsod, največji uspeh pa lahko pričakujemo z varčnejšo porabo osnovnih materialov za katerega planiramo 1,5% prihranka. Poleg osnovnega materiala bomo morali znižati tudi druge stroške, kot so stroški potovanj, avtorski honorarji, pogodbe o delu in reprezentance. Vsled navedenega bodo z dopolnitvijo plana določene tudi višine posameznih osebnih prejemkov (dnevnice, potni stroški i. p.).
Posebno pozornost bomo v dopolnitvah morali dati načrtovani razporeditvi dohodka. Poleg že omenjenega zmanjšanja skupne porabe, bo tudi planirana sredstva za osebne dohodke potrebno znižati. Stopnja rasti teh sredstev mora biti za četrtino nižja od rasti dohodka, pri tem pa je to zmanjšanje lahko nekoliko manjše, če je večji del proizvodnje namenjeno v izvoz.
V. ZAKLJUČEK
Z izvršitvijo smelo postavljenih planov smo tako lahko s poslovanjem v letu 1979 zadovoljni. S podrobnejšimi rezultati, prikazanimi v vrednostih, bodo vsakemu članu naše delovne skupnosti posredovani s posebno številko Čevljarjevih obvestil in obrazložitvijo na samih zborih. Ob obravnavi preteklih dogodkov pa mora biti razprava usmerjena v izvrševanje postavljenih nalog za letošnje leto.’ Ob težjih pogojih gospodarjenja in doseganja dohodka moramo izkoristiti tiste notranje rezerve, ki so nam v preteklem letu zniževale dohodek, le tako lahko pričakujemo približno enake razultate tudi za letošnje leto. Vsak dan sproti mora vsak kvalitetno izvršiti svojo nalogo, le tako bo izvršena tudi naša skupna naloga, to je izpolnjen plan za leto 1980.
FRANC GRAŠIČ
10-LETNICA OBRATA PLASTIKE
Zaradi problemov pri dobavi in kvaliteti plastičnih peta od proizvajalcev — Straža — plastika, CHEMOS PALIĆ ali uvoza, so se takratni samoupravni organi naše DO odločili za lastno proizvodnjo plastičnih peta in napetnikov. To je bilo v začetku leta 1970, ko so bili postavljeni v oddelku sekalnice 3 stroji za brizganje plastičnih mas firme ENGEL iz Avstrije. Na dveh horizontalnih strojih so se brizgale pete in na vertikalnem plastični napetniki.
Z začetkom proizvodnje v plastiki pa je povezan tudi razvoj naše orodjarne, saj so bila že prva orodja narejena doma in potem vseskozi do danes. Za izdelavo teh orodij so bili nekateri naši orodjarji na praksi pri firmi KÖMERLING na Dunaju. Že takoj so stroji obratovali v 3 izmenah in obratujejo še danes. Zaradi vedno večjega povpraševanja od ostalih proizvajalcev čevljev se je plastika širila in se preselila v tedanjo mehanično delavnico, kjer so bili montirani še novi dodatni stroji, tako da so bili 3 stroji za napetnike in 4 za proizvodnjo plastičnih peta. Ravno v tem času pa je viden v svetu močan razvoj poliuretana in tudi pri nas nismo zaostajali za tem, saj so bile nabavljene 2 DESME za vlivanje podplatov iz poliuretana. To omenjam zato, ker je močno upadlo povpraševanje po plastičnih petah in v oddelku so se začele pojavljati težave — ni bilo zadostnih naročil in stroji niso bili polno zasedeni. To je trajalo več mesecev nakar je takratni direktor tov. Jože Dolenc navezal stike z Iskro Kranj in začelo se je delati na kooperacijskih odnosih z Iskro Kranj. Ker so bili prvi izdelki dokaj kvalitetni in do roka narejeni, se je proizvodnja začela širiti s tehničnimi artikli. Prvi artikli so bili osnovne plošče za telefon ATA 30. Sodelovanje z Iskro se je širilo in zato so bili v letu 1975 nabavljeni še trije stroji in zgradil se je prizidek ob obstoječi stavbi.
V letu 1979 so bile potrebe od strani Iskre mnogo večje kot pa naše zmogljivosti in zato so se nabavili še novi stroji od katerih sta dva še v obratovanju, eden od firme ENGEL in drugi domači od BELIŠČA - BELMATIK. Zaradi prostorske stiske seje uredil prostor v poliuretanu, kjer sta bili demontirani 2 DESMI, za brizganje plastičnih peta in napetnikov ter TR podplatov, dočim bi bili novi stroji montirani v sedanjem prostoru plastike za brizganje tehničnih artiklov. Zaradi močnega povpraševanja po izdelkih iz trdega poliuretana je bilo sklenjeno, da se prostor v PUR — namenjen za brizganje peta napetnikov in TR izkoristi za izdelke trdega poliuretana, ker je bilo precej vloženega ravno v razvoj
DELOVNO VZDUŠJE
Mesec februar je mesec bilance. Finančnoračunovodski delavci hite z izdelavo zaključnega računa za preteklo leto. Za njih se pravzaprav staro leto povsem umakne novemu šele po dokončnem obračunu našega skupnega dela. Ni bilo lahko najti sogovornika, pa je vendar prav, da kaj več izvemo o delu finančno računovodskega sektorja. Za pogovor sem zaprosil kar tajnico fi-nančnoračunovodskega sektorja Viko Remic, ki ta čas najbolj občuti delovni utrip.
Kakšno je vzdušje? sem vprašal
Vzdušje v našem sektorju je delovno, vsi se trudimo, da bi opravili' naše naloge v roku in seveda s potrebno natančnostjo.
V obratu plastike
le tega in tudi orodja so izdelana doma, za plastiko pa se preuredi prostor sedanjega skladišča kartonske embalaže. Tu bo montirano 8 strojev samo za tehnične artikle in bo proizvodnja tudi kot zaključna celota. Seveda povzroča pri tem malo več težav že pri samem organiziranju in vodenju proizbodnje, ravno tako z materiali, orodjem, zato bo potrebno še več naprav, da bi bili izdelki kvalitetnejši in cenejši. Že sedaj je proizvodnja za Iskro cca 65 % in 35 % za našo DO, potem se to še pozna v prid Iskre in ta v razmerju 75 % in 25 % za potrebe TOZD OBUTEV. Razvoj plastike se v .svetu zelo hitro razvija in tehnične izboljšave tako strojev kot materialov so vsako leto izredne. Novi stroji so na najvišji ravni — vodeni z elektronskim krmiljenjem in to nam daje pri sedanjih izkušnjah večjo produktivnost in boljšo kvaliteto izdelkov. Ž razvojem plastike pa je povezan razvoj naše orodjarne, kar je danes nuja, ker brez orodjarne si ne smemo zamisliti plastike, zato je potrebno opremljati z novimi stroji in kadri tudi orodjarno, da ne bomo odvisni od drugih.
V tem članku sem opisal le v grobem razvoj plastike pri nas in s tem seznanili člane kolektiva Peka o nadaljnih perspektivah obrata plastike.
Kralj Anton
Trenutno so najbolj aktualne naloge obdelave inventur in razna knjiženja, kjer se dela tudi v večer.
In kakšno je tvoje delo?
Za zaključni račun prepišem veliko poročil vodja sektorja. Sicer pa opravljani veliko razdrobljenih del za sektor. Pri delu je najpomembnejši odnos med sodelavci in ljudmi nasploh. Včasih se dogodi, da imajo posamezniki kar malo podcenjevalen odnos do dela drugih in to ni prav. Vsako delo je nekaj vredno, pa tudi častno ali ne?
Torej meniš, da tvoje delo ni ocenjeno dovolj?
Ne samo moje delo, ampak delo na sploh. Sedaj, ko so bile v proizvodnji popravljene nekatere kategorije so nekateri povsem neupravičeno kritizirali in poudarjali samo svoje delo. Osebni dohodek v proizvodnji posebno po normi je težko zaslužen, zato je prav če so ti osebni dohodki primerno visoki. Vsakdo bi moral vsaj poizkusiti delati po normi, nekateri pa so že tudi pozabili kako je v proizvodnji.
Kako ocenjuješ lanskoletne rezultate poslovanja?
Glede na razna poročila mislim, da so dobri, čeprav ne gre prezreti reklamacije, izostankov, nedoseganje planov, kar je po mojem odraz neke krize odnosov. Ne poznam podrobnosti vendar bi morali stremeti za boljšem pri tem pa bo odločajoč človeški faktor.
Kako gledaš v prihodnost?
Zaupam v naše sposobnosti, saj smo kot kolektiv trdni že sedeminsedemdeset let. Bo pa potrebno temeljito razmišljati, kje vse bomo prigospodarili še kakšen dinar.
Bi še kaj dodala?
Želela bi opozoriti ne samo na svoj, ampak na problem vseh, ki opravljamo dela in naloge tajnic v upravni stavbi, to je prepih in nenaravna svetloba. Res pogoji dela kljub moderni zgradbi niso ustrezni, posebno še v recepciji.
Vika Remic
Božidar Meglič
KOMUNISTI BUDUČNOSTI IZBRALI NOVO VODSTVO
Dragutin Valek
19.	januarja tega leta je bila volilna konferenca Osnovne organizacije ZK TOZD Buduč-nost iz Ludbrega. Komunisti Budučnosti, ki štejejo 42 članov, so skupaj z gosti iz Peka iz Tržiča, predstavniki občinskega komiteja ZK Ludbreg in ostalimi gosti, razpravljali o poročilu o dosedanjem delu OO, ki se je nanašalo predvsem na tiste strani, kjer še ni bilo dovolj storjenega. Kljub temu pa so bili poudarjeni tudi izredni uspehi Budučnosti.
V široki obrazložitvi tovariša Valek Dragutina sekretarja OO ZK Budučnost je bila zajeta ocena stanja in začrtana pot za nadaljne delo komunistov TOZD Budučnost. ' Iz referata je bilo razvidno, daje TOZD Budučnost v preteklem razdobju dosegla izredno dobre poslovne rezultate, kljub težavam, s katerimi so se srečali.'Prav tako je rečeno, da so člani ZK v Budučnosti kot v Peku lahko ponosni na svoj delež pri dinamičnem razvoju v preteklih letih. Tak razvoj se je lahko dosegel na zdravih človeških, političnih in ekonomskih odnosih, ki so v Peko.
Pri analizi doseženih rezultatov je tovariš Valek izpostavil probleme, s katerimi so se srečali delovni ljudje v Budučnosti. Eden osnovnih problemov je
bilo izobraževanje in vključevanje delavcev v delo in samoupravljanje, še posebej, ker se je od leta 1975 naprej zaposlilo 660 nekvalificaranih delavcev, brez večjih delovnih navad. Občuti se problem strokovnih kadrov, nosilcev proizvodnje. Šolanju potrebnih kadrov se bo dalo poseben poudarek v naslednjem planskem obdobju.
V nadaljnem je sekretar OOZK dejal, da. bo potrebno posebno pozornost posvetiti inciativi tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti. Kolektivno delo ne zmanjšuje vloge večjega ustvarjanja, niti ni cilj zmanjševanje razlik v ostalih prispevkih posameznikov, ampak ima za cilj izognitve pojavom: liderstva, karierizma in drugih vidikov odtujevanja. V kolektivnem delu se ugled ustvarja s sposobnostjo dela in prispevka in ne samo funkcije.
Poudarjajoč večjo odgovornost članov ZK je tovariš Valek dejal, da ne moremo biti zadovoljni z delom posameznih članov ZK. Premalo se slišijo komunisti v delu SIS, skupščin, krajevnih skupnosti in drugod. V naslednjem obdobju mora biti ta aktivnost večja in rezultati ne bodo izostali.
Ne zadovoljuje niti povezanost z drugimi OO ZK v Peku, saj po ukinitvi konference se je sodelovanje končalo. Mora se najti neka oblika povezovanja, saj je gotovo veliko trenutkov, ko je sodelovanje nujno potrebno za še večji in hitrejši napredek.
Konferenca se je strinjala s poročilom tovariša Valeka in ga v diskusiji še dopolnila. Akcijski program osvojen na volilni konferenci je predvidel rešitve v zvezi z delom v Budučnosti. Ni razlogov, da program tudi ne bi uresničili, saj so člani ZK pokazali pripravljenost, da ga preneso v delo.
Konferenca je izbrala novo vodstvo. Sekretarju je podaljšan mandat, za njegovega na-
mestnika je bil izvoljen Bene-dic Boris, za blagajnika Perič Irena ter za člane Makar Marija, Sabol Ljiljana, Hižak Stje-pan in Domjan Djurdjica.
Vsi prisotni na konferenci so poslali pozdravni telegram to-
varišu Titu z željami za hitro ozdravljenje in dolgo življenje s čvrsto obljubo, da bomo sledili njegovi poti in branili pridobitve naše revolucije.
Boris Benedic

V SOVRAŽNIKE Z OBLAKOV RODU
NAJ NAŠ’GA TREŠČI GROM;
PROST, KO JE BIL OČAKOV,
NAPREJ NAJ BO SLOVENCEV DOM, NAJ ZDROBE NJIH ROKE SI SPONE,
KI JIM ŠE TEŽE!
France Prešeren največji slovenski pesnik, je svojemu narodu zapustil neizčrpno dediščino. Njegova lepa beseda nam še vedno poje, njegove sanje imajo še vedno moč, da nas omamljajo. Njegova globoka vednost pa še vedno bogati naša spoznanja.
Prisluhnimo njegovi lepi slovenski besedi, zamislimo se in ugotovili bomo, da nam nekaj manjka. Odgovor bo VEČ KULTURE V NAŠE ŽIVLJENJE.
Gostje iz Peka med člani ZK Budučnosti
UVOZ V LUČI OMEJITEV
Uvozni podplati
V LETU STABILIZACIJE
Vsako novo leto začenjamo polni upov in želja, hkrati s tem pa nas preveva občutek previdnosti pred neznanim, ki nam ga prinaša.
To velja v dobršni meri tudi za prizadevanja za dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije — letošnje leto je prav gotovo v njenem znamenju. Smo sredi priprav na to pomembno nalogo, ki je pred nami. Gospodarska stabilizacije v tem letu je osrednja tema razprav v sindikatih.
Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 (takšen je njen polni naslov) je izšla v Uradnem listu SRS št. 1 od 14. januarja 1980, bo v vsakdanji rabi upravičeno poimenovana kot resolucija gospodarske stabilizacije. S stabilizacijskimi usmeritvami se ne srečujemo prvič, toda od prejšnih je ta precej strožja — predvsem zato, ker pri izvajanju stabilizacije v preteklosti nismo bili dovolj strogi.
Kot izhodiščne naloge iz resolucije:
—	večja rast izvoza ob manjši uvozni odvisnosti
—	manjšo energetsko odvisnost od uvoza nafte in usmeritev k domačim energetskim virom
—	usmeritev v proizvodnjo, ki zaposluje več znanja in prinaša večjo kvaliteto
—	izboljšanje lastne akumulacije in zmanjšanje odvisnosti razširjene reprodukcije od posojil
—	administrativno urejanje vprašanj na nekaterih ključnih področjih moramo preseči z ustreznim samoupravnim organiziranjem in delovanjem samoupravnih organizmov
—	zajezitev neutemeljenih pritiskov na rast OD in s tem v zvezi na rast sredstev splošne in skupne porabe
—	ublažitev pritiskov na rast cen z vzpostavitvijo realnejših razmerij med cenami.
Kakšna bo letošnja aktivnost naše OO sindikata ob teh nalogah?
Zavestno bomo sprejeli stabilizacijsko usmeritev in se odločno zavzeli za njeno uresničevanje. Poznati moramo razmišljanja in probleme delavcev ter jim pomagati pri razreševanju odprtih vprašanj ob hkratnem zagotavljanju stabilizacijskih usmeritev. K naštetim resolucijskim nalogam sodi tudi večja vloga delavcev pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, pri samoupravnem družbenem planiranju, gospodarjenju z družbenimi sredstvi in vplivu na porabo sredstev družbene reprodukcije, razporejanju ustvarjenega in čistega dohodka.
Delavci morajo vedeti kakšni so cilji usmeritve in naloge gospodarske stabilizacije. Vedeti morajo, da se sindikat poleg naštetih nalog zavzema tudi za varčevanje pri stroških za reprezentanco in službena potovanja, za odgovornejši odnos do nakupa tujih licenc in patentov ter pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji, kot za učinkovitejšo usmeritev domačih raziskovalnih in razvojnih projektov k posodobitvi naše tehnologije.
OO ZS so dolžne zagotavljati, da bodo delavci v tozdu mesečno, posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ocenjevali rezultate svojega gospodarjenja in pravočasno ukrepali proti motnjam ter ravnanju, ki ni v skladu s sprejeto ekonomsko politiko.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije
Velik zunanje trgovinski primankljaj Jugoslavije v preteklem letu je zahteval ostro omejevanje uvoza blaga tudi za našo delovno organizacijo. Čeprav smo uvozili kar za 35 % več reprodukcijskega blaga in opreme kot v letu 1978, pa smo imeli precejšne težave pri redni oskrbi naših TOZD. Posebno je bil v zamudi uvoz opreme. Vse to se seveda ne sklada z našimi prizadevanji, da bi ob pravočasnem uvozu čimveč izvozili. Čeprav je lani izvoz močno presegel uvoz, zato uvozni postopki niso postali preprostejši, ampak smo bili v naših zahtevah obravnavani enako kot tisti, ki izvažajo samo simbolično.
V	strukturi uvoza se prevladovale kemikalije, polioli in zgornje usnje. Pri 48 % vrednosti uvoženega blaga je bilo potrebno še posebno soglasje iz Beograda od Gospodarske zbornice Jugoslavije poleg deviznih pravic, ki smo jih ustvarili z izvozom. Od 24 vrst blaga je bilo kar 22 vrst blaga na listi različnih omejitev in so bila zanjo potrebna posebna soglasja. Kljub temu, da smo nekaj pravic do deviz odstopili nekaterim našim poslovnim partnerjem, je bil saldo razpoložljivih deviz ob koncu leta še močno pozitiven, kar kaže na eni strani na varčnost pri razpolaganju in mogoče še bolj na različne druge formalne omejitve.
Posebej pičel je bil uvoz opreme, kjer so bili postopki za pridobitev vse ustrezne dokumentacije in dovoljenj najbolj komplicirani v drugem polletju 1979 pa je bil tudi uvoz popolnoma prepovedan. Tudi uvoz rezervnih delov postaja vse bolj težaven, saj je potrebno vsak rezervni delček natančno specificirati.
TOZD Obutev je bila udeležena v lanskoletnem uvozu z nekaj več kot polovico, dobro četrtino je predstavljal uvoz za TOZD Poliuretan četrtina pa je bila realizirana za druge TOZD naše delovne organizacije.
V	letu 19SÖ si pri uvozu blaga ne obetamo drugega kot na-daljne še ostrejše omejitve, ki so se delno že odražale v januarju in prvi ,4 lovici februarja.
Nova pridobitev voznega parka Zastava 101 Comfort.
Letos jih bomo kupili kar šest, da bodo nadomestile vse že dotrajane osebne avtomobile
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 60 rešitev. Nagrade je izžreba-	40 din — LAVTAR FRANCKA — 522
la naša sodelavka iz splošnega sektorja SNED1C MILENA.	20 din — IVANKA PANJTAR— upokojenka
Nagrade so dobili:	20 din — MEDIČ SILVO — 531
80 din — PERKO BOSILJKA — 400	Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo najkasneje do
60 din — GROS FLORE — 600	29. februarja.
PRIŠLI - ODŠLI
PRIŠLI V TOVARNO: vDSSS:
Dobrin Marjeta v TOZD ORODJARNA:
Berlot Rudi
v TOZD POLIURETAN:
Pečenica Jovan, Paurević Štefo, Paurevič Kaja v TOZD OBUTEV:
Mujčič Mirsada, Stojanovič Ljiljana, Alagič Adita
V	TOZD BUDUČNOST:
Miroslav Djudjica, Križan Terezija, Gerič Marija, Kovačevič Rajka, Grabarič Ljubica, Taklec Marija, Jadanič Džurdža, Kasenič Marija, Kovaček Krunoslava, Krušelj Nadica, Baranič Nevenka, Matočec Smiljana, Kode Javorka, Jandrok Ljubica, Krobot Mirjana, Hrovat Danica, Jakopič Mirjana, Rendič Vlado, Blažič Marija, Zorič Božo, Gril Slavko, Valjak Stjepan, Novosel Slavko, Horvatič Stjepan, Savec Zvonimir, Turkovič Dragutin, Broz Franjo, Vrbanič Slavko, Valjak Dragutin
V	TOZD MREŽA:
Siladži Tereza, Gostovič Momir, Jurman Rozeta, Simonovska Dobriča
ODŠLI IZ TOVARNE:
IZ TOZD OBUTEV:
Stojanovič Ljiljana
IZ TOZD PUR:
Kokalj Janko, Selak Smiljana, Primožič Franc
IZ TOZD TRBOVLJE:
Forte Alenka
IZ TOZD BUDUČNOST:
Vučkovič Marija
IZ TOZD MREŽA:
Mikloš Rozalija, Mesaroš Ibolja, Flakus Milan, Peček Andželka, Hyseni Hysen
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Košnjek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3200 izvodov v slovenskem in 1400 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.
VARSTVO PRI DELU
Letno poročilo službe za varstvo pri delu in analiza nezgod v letu 1979
V	minulem letu smo vložili veliko’ truda v poučevanje delavcev. To podpremo s podatkom, da se je 950 delavcev iz TOZD Obutev in TOZD Trbovlje udeležilo seminarjev ali so dobili interne knjižice, v katerih so obravnavana najpomembnejša področja varnega dela. Delavci so po poučevanju opravili preizkuse znanja. Večje omembe vredno delo v letu 1979 so bile obširnejše ekološke meritve. Kot kažejo rezultati meritev je temperatura zraka, hitrost gibanja zraka, hrup, osvetlitev, prašne in plinske škodljivosti v zraku še marsikje izven meja, v katerih je učinek delavca največji. Tako služijo meritve za določitev vrstnega reda izboljšanja delovnih pogojev. Rezultati omenjenih meritev so tudi nepogrešljiv pripomoček pri kadrovanju, gledano z vidika medicine dela.
V	letu 1979 je interna komisije izdala 80 izjav, s katerimi potrjuje, da je obravnavana delovna priprava varna za delo. Omenjene javne listine se izdajajo po pregledu interne komisije, ki dostikrat zahteva izboljšave, s katerimi se zmanjša nevarnost za poškodbe delavcev, pa čeprav so te dostikrat posledica premajhne pazljivosti prizadetega.
S TOZD Orodjarna je teko vse leto sodelovanje pri urejanju delovnih razmer na posameznem ali na skupini delovnih mest. Večja odsesavanja škodljivih plinov so bila postavljena v TOZD Obutev, Poliuretan in Gumoplast. Žal imamo prav na tem področju, kot sem že zgoraj omenil, še precej dela. Velik korak k izboljšanju delovnih pogojev bo gotovo prehod na novo lokacijo, kjer bo možno zgraditi prostore z optimalnimi delovnimi pogoji. Izmed ostalih opravil službe za varstvo pri delu je po obsegu največje periodični pregledi delovnih prostorov. Blizu 100 zapisnikov in obvestil o neizvršenih varnostnih ukrepih je bilo izdanih na osnovi pregleda, bodisi periodičnega ali tistega v zvezi s poškodbo delavca. Nevarnost se je v večini primerov odstranila. Ni pa prezreti, da je na nekaterih delovnih mestih delo še vedno nevarno in vodje takih del z zapisnikom službe za varstvo pri delu prevzamejo veliko odgovornost za primer nesreče.
Poročilo zaključimo z informacijo, da je odbor na dveh sejah razpravljal in sklepal o nujnih problemih in usmeritvi nadaljnega dela službe za varstvo pri delu.
Prvi in najpomembnejši rezultat analize nezgod v letu 1979 je skupno število poškodovanih delavcev, ki znaša 125, kar je 30 nezgod manj kot v letu prej. Analiza ves čas govori le o tistih nezgodah, ki so zahtevale 1 ali več dni izostanka dela. Na delovnih mestih in na službeni poti se je poškovoval 101 delavec, na poti na delo in z dela pa 24 delavcev. Ce razdelimo poškodovane po
LEGENDA
---------število izgubljenih dni
---------število nezgod
--------pogostost (%)
I	\
spolu vidimo, da seje poškodovalo 74 žensk in 51 moških kar približno ustreza strukturi zaposlenih. Največ nesreč je bilo v ponedeljkih in petkih in najmanj v torkih. Glede na izobrazbo vidimo, da je največ poškodovanih tistih delavcev, ki imajo končano le osnovno šolo. Presenetljivo visoko število (32 delavcev) pa je bilo poškodovanih med tistimi, ki nimajo dokončane osnovne šole. Če gledamo čas, ki je pretekel od začetka podobnega dela, kot je nastala nezgoda vidimo, da je največ poškodb v prvem letu dela. Kar 42 nezgod je v tej skupini in če primerjamo s 5 nezgodami povprečno v vsakem nadaljnem letu vidimo, koliko večji nevarnosti je izpostavljen delavec pri uvajanju kot tisti, ki je že vešč svojega dela.
Manj izrazita je nevarnost za poškodbo v prvi uri delovnega dne. V prvi uri se je poškodovalo 16 delavcev, v ostalih urah pa povprečno 12 delavcev. Pričakovani rezultat smo dobili tudi pri pregledu starosti poškodovanih. Največ nezgod je bilo med delavci starimi 21 — 30 let.
Z gospodarskega vidika najpomembnejši podatek je število izgubljenih delovnih dni, ki so posledica nezgod na delu. Te nam je uspelo zmanjšati od 2470 v letu 1978 na 1543. Tako se ni zmanjšal le odstotek poškodovanih, ki je bil lani na jugoslovanskem povprečju (približno 4%) na 3,1% ampak se je zmanjšala tudi resnost poškodb. V letu prej je bilo povprečno potrebno za ozdravljenje delavca, ki je utrpel poškodbo 15,9 dni a lani le 12,34 dni.
V letu 1979 smo zabeležili dve nezgodi s trajnimi posledicami. V šivalnici TOZD Obutev je delavka na stroju za likanje jermenčkov dala prst med preveč razmaknjenimi ploščami. Plošče so prst stisnile. Zdravljenje poškodovanega prsta ni uspelo in potrebna je bila amputacija prvega člena prsta. Druga težja nezgoda je bila v TOZD Budučnost. Delavka je sekala na sekalnem stroju z nizkimi noži. Nož se je prijel na zgornjo pritisno ploščo. Razmik je bil prevelik, to je tak, da je lahko roko dala v odprtino med nožem in pritisno ploščo. Nenameren vklop je v hipu odrezal prva člena dveh prstov.
Zaradi boljše preglednosti je v diagramu prikazana dinamika števila poškodb, števila izgubljenih dni in odstotek poškodovanih v zadnjih letih. Tabela prikazuje najpomembnejše rezultate analize za posamezni TOZD.
TOZD	št. poškodb 1978/1979	št. izgubljenih dni 1978/1979
OBUTEV	34/29	537/331
POLIURETAN	11/4	196/43
GUMOPLAST	12/16	367/155
TRBOVLJE	24/18	170/284
BUDUČNOST	42/26	538/294
ORODJARNA	17/8	427/63
KOMERCIALA	5/8	80/78
MREŽA	3/9	45/197
DSSS	7/7	110/98
DO skupaj	155/125	2470/1543
Bojan Rozman
NOVO
IZVOLJENI DELEGATI
Delovni ljudje TOZD Budučnost iz Ludbrega so izvolili svoje nove predstavnike v vse samoupravne organe in komisije. Ker se je iztekel mandat dosedanjim članom, ki so uspešno delovali, so bile 24. januarja tega leta volitve v delavski svet TOZD, samoupravno delavsko kontrolo, disciplinsko komisijo in delegaciji za skupni delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije Peko.
Volitve so bile zelo dobro pripravljene. Predsedstvo OO sindikata in sekretariat OO ZK TOZD so predlagali kandidate o katerih so razpravljali zbori delavcev po delovnih enotah. Delavci so tako povsem izkoristili možnost, da demokratično izrazijo svojo voljo in izvolijo najboljše predstavnike svoje delovne sredine, ki bodo prenašali voljo delavcev na samoupravne organe, ki bodo le tako dobili svojo pravo vlogo.
Volilna komisija je po volitvah ugotovila, da so posamezni kandidati dobili potrebno večino glasov. Od 1098 volilcev se je volitev udeležilo 895 ali 82 %.
Novo izvoljenim delegatom želimo uspešno in plodno delo ob popolni podpori in aktivnosti vseh nas, ki smo jih izvolili.
Boris Benedic
Novi bloki v Bistrici
STANOVANJSKA
PROBLEMATIKA
Kako smo uravnavali stanovanjsko problematiko v preteklem letu?
Moramo poudariti, da smo dovolj učinkovito reševali stanovanjska vprašanja naših delavcev. V razpisnem roku je vložilo prošnje za družbena stanovanja 68 delavcev, od tega jih je 23 izpolnjevalo pogoje za uvrstitev v vrstni red prosilcev za delitev družbenih stanovanj. Do vselitve v stanovanja ni prišlo, ker izvajalec iz objektivnih vzrokov ni mogel zgraditi stanovanj v Bistrici. Da ne bi ostali brez stanovanj, smo se po sklepu samoupravnega organa odločili za financiranje revitalizacije II Lončarjeve hiše, kjer bomo dobili šest stanovanj. Ta gradnja naj bi bila po načrtih zaključena v letu
1980.
Prosilcev za posojila je bilo: za nakup stanovanj 20, za individualno gradnjo 32 in za adaptacije 8. Po sklepu komisije za družbeni standard so bile vse prošnje za posojila pozitivno rešene. Pri sklepanju pogodb o nakupu stanovanj koncem lanskega leta pa je šest prosilcev odstopilo od nakupa, ker so cene stanovanj močno narasle, od prvotne predračunske cene
8.000,00 din za tro sobno stanovanje na 941.000 din óz.
1.040.000	din z vselitvenim rokom v drugi polovici letošnjega leta. Tudi gradnja za trg se je močno zavlekla in v letu 1979 ni bilo dograjenih stanovanj.
Kakšne pa so potrebe v letu 1980 in kako jih bomo reševali? Po končanem razpisu za zbiranje prošenj za stanovanjska posojila se nam je pokazala malo drugačna slika kot pretekla leta. Prošenj za nakup stanovanj je vloženih le 7, za individualno gradnjo 25, za odkup starih hiš ali stanovanj 5, precej več pa je prošenj za adaptacije kar 21. Ti podatki kažejo, da se bo spremenil način reševanja stanovanjskih vprašanj prav zaradi visokih cen stanovanj v blokovni gradnji. V letu 1980 se bodo za ta namen oblikovala sredstva v višini 6 % od osebnih dohodkov, dodato še stanovanjska sredstva po ZR v višini 2 % od ocene osebnih dohodkov za leto 1979, lansko leto je bilo oblikovanih dodatnih sredstev 1 %.
Morda še besedi dve o družbenih stanovanjih za delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Stanovanj namenjena za reševanje omenjenih prosilcev, ki so po dogovoru namenjena za potrebe naših delavcev, bodo zgrajena v prvi polovici leta
1981.	Zato je ostalo odprto vprašanje ali bo razpis v letošnjem letu za ta stanovanja, o čemer bo sklepala komisija za družbeni standard. Pripomnili bi še to, da se v letu 1981 zaključi gradnja stanovanj v Bistrici, nova gradnja stanovanj bo usmerjena na Ravne, o čemer bodo občani predhodno seznanjeni.
Če zaključimo sestavek o stanovanjski problematiki, lahko poudarimo, da smo uspešno reševali prošnje naših delavcev v preteklem letu in skušali bomo v največji možni meri zadovoljiti novim prosilcem v letošnjem letu.
Kljub novi stavbi slabi delovni pogoji v recepciji
SPOZNANJE
Hodil po svetu sem in zemlji domači in pil njih prelesti;
sem spoznaval lepoto in življenja radosti, se tudi trpljenja nisem mogel otresti.
Če človek človeku je človek, življenje je srečno in lepo je živeti; črnogledi, sovražni in zlobni utihnejo naj in dobroti naj dajo cveteti!

Voznik snežnega pluga Miloš Kaplan se je izkazal, ko je zapadel sneg

ZIMSKE IGRE USNJARJEV IN ČEVLJARJEV 1980
Zimske igre usnjarjev in čevljarjev ali po domače »šuštariada« bodo letos že osemindvajsetič. Vsa leta smo jih prirejali Tržičani, le lani so organizacijo prevzeli delavci »Toka« iz Domžal, ki so prireditev dobro izpeljali na Veliki planini. Za letos je bilo predvideno, da naj bi bilo tekmovanje na Roglji nad Slovenjskimi Konjicami v organizaciji »Konusa«, vendar so od izvedbe za eno leto odstopili, ker še nimajo zadosti prenočitvenih zmogljivosti.
Da bi tradicijo vsakoletnih smučarskih tekmovanj naše panoge ohranili, smo z organizacijo vskočili mi in tako bodo tekme v veleslalomu in po možnosti tudi v tekih dne 8. marca zopet pri nas na Zelenici.
S tem obvestilom želimo opozoriti naše tekmovalce, da naj se na tekmovanje pravočasno pripravijo. Omenimo naj tudi, da bodo izbirne tekme samo za TOZD Peko že 23. februarja in zato je sedaj že zadnji čas za primerne predpriprave.
»Šuštariado« bomo kot rečeno, poskušali obogatiti tudi s teki. Proge bodo speljane v dolžini 8 km za moške in 4 km za ženske ob Koči na Zelenici. To bo prav gotovo nova privlačnost prireditve in pričakujemo, da bo tudi odziv tekmovalcev in tekmovalk številen. To naj bi dalo pobudo tudi vsem Tržičanom, saj bo to po dolgih letih prva tekma v teku na smučeh na našem območju.
Seveda organizacija takih tekmovanj zahteva veliko dela. Upamo, da naši stari in novi sodelavci na športnem področju ne bodo odrekali svoje pomoči, kajti le na ta način bomo lahko zagotovili in potrdili našo priznano organizacijsko sposobnost.
Že sedaj vabimo na tekmovanje tudi vse člane naše delovne organizacije, da si prireditev ogledajo in doživijo ob tem prijeten zimski dan v lepi zeleniški prirodi.
Organizacijski odbor
SMUČARSKO
TEKMOVANJE
MODELIRNICE
V petek 18.1.1980 smo v Ročevnici izvedli tekmovanje v veleslalomu. Progo je postavil tov. Močnik Štefan iz TRIA in je imela 18 vratič. Vozili smo dva teka.
Na startu nas je bilo 24 tekmovalk in tekmovalcev. Najboljši čas dneva je postavila Dolčič Milena.
Rezultati pa so sledeči:
V preteklem mesecu so potekali občni zbori sindikata v delovni organizaciji. Na sliki člani sindikata DSSS
Ob nenadomestljivi izgubi mojega očeta JANEZA VOVKO
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 512 4, prirezovalnici za denarno pomoč ter izrečena sožalja, ter kolektivu Peko za pismeno sožalje.
Žalujoča hčerka Martina Gramc z družino
Potem, ko smo se mnogo, mnogo prezgodaj poslovili od našega dragega moža in očka
FRANCETA KUHARJA
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno ustno in pismeno sožalje ter poklonjeno cvetje. Z velikim obiskom na njegovi zadnji poti ste pokazali, da ste ga imeli radi.
Žalujoča žena Marija z Natašo in Boštjanom v imenu vsega sorodstva
Zahvaljujem se Radnoj organizaciji PEKO i OOUR Mreži na saučešču i pomoči prilikom smrti moga supruga i radnika Peka u prodavnici Niš III,
PAUNOVIČ DIMITRIJA
u momentu velike tuge i boia vaše saučešče i pomoč poka-zuje pravu brigu o ljudima, što je i te kako od velikog značaja u ovakvim prilikama.
zahvalna Paunovič Jagoda sa sinovima
Ob nenadni izgubi drage mame
JOŽEFE MAJERŠIČ
ŽENSKE:
1.	Dolčič Milena
2.	Lavrič Irena
3.	Podlipnik Kristina
MOŠKI:
1.	Kramar Nande
2.	Hafner Franci
3.	Štular Franci
Vili Špehar
se sodelavcem iz oddelka sekalnice najlepše zahvaljujem za podarjeni venec in izrečena sožalja	sin Janez z družin0
Ob smrti dragega očeta
VINKA PERKA
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam delovne enote 512 na linijah I. in II. za izrečena sožalja in darovana venca
žalujoči hčerki Anka Frontar in Mari Ribnikar
Ob odhodu v pokoj se
KOŠIR JANUŠ in BAHUN FRANCI zahvaljujeta vsem sodelavcem iz oddelka 511 za darilo in jim
želita veliko delovnih uspehov.	,	- ■ r
r	Janus m Franci
Ob upokojitvi se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem montažnega oddelka 521 za izkazano pozornost, organizacijo nepozabnega poslovilnega srečanja in darilo.
Vsem mojstrom TOZD Obutev in vzdrževalnih obratov se zahvaljujem za pozornost in darilo.
Pri nadaljnem delu želim celotni delovni skupnosti PEKO, vsem družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom še veliko uspehov.	Ivan Gregorc
Franc Pravst
PEKO V LAKE PLACIDU
Za kompletno olimpijsko ekipo za LAKE PLACID smo v naši tovarni izdelali elegantne čevlje. Še posebaj smo ponosni, da sta med olimpijci tudi Bojan Križaj in Janez Zibler. Celotni ekipi želimo veliko uspehov in špor e sreče ter dobro počutje v čevljih PEKO.
Bojan Križaj in Marjan Markič v pogovoru
Milan Jazbec in Jože Kuralt
USPELO TEKMOVANJE ELEKTRODELAVNICE V VELESLALOMU
SMUČARSKI TEČAJ
Veliko zanimanje za smučanje v našem kolektivu se je odrazilo tudi v prijavah za smučarski tečaj, ki smo ga organizirali že četrtič. Tako se je na snegu v Ročevnici in Hrastah zbralo 62 tečajnikov, ki so pod vodstvom sedmih učiteljev in vaditeljev smučanja izpopolnili svoje smučarsko znanje. Po programu začetne in nadaljevalne šole smučanja je bilo izvedenih 20 šolskih ur. Tečajniki so zagotavljali, da so pridobili ne samo večjo gotovost na belih poljanah, ampak se tudi zbližali s svojimi sodelavci, kar se bo gotovo pozitivno odrazilo v naših medsebojnih odnosih.
Božidar Meglič

Dne 18. 1. 1980 smo izvedli tekmovanje v veleslalomu. Že nekaj dni prej smo se vsi že psihično pripravljali na ta dvoboj.
V Podljubelju smo se zbrali ta dan vsi najboljši in imeli smo dva teka. Po zelo izenačenem boju v dveh veleslalomih smo se razvrstili:
1. PERKO PETER,	4. SEIFERT MARJAN
2. VALJAVEC MARJAN	5. LAUSEGAR BORIS
3.	STRITIH FRANC	6. ROPOŠA BOJAN itd.
Omeniti moram zelo požrtvovalno vožnjo JERUC ZDRAVKA in IVE ANTONA.
Tekme bomo nadaljevali redno vsak mesec, dokler bo še sneg.
Perko Peter
Janez Zibler
Tečajnice v Ročevnici