BOVŠKO BERILO Izbor manj znanih člankov o Bovškem Izdal Goriški muzej, Nova Gorica Bovec, septembra 1971 ivi%W A 5 tf>zo lj^ 2 j To publikacijo izdajamo ob pri¬ liki 18 . kongresa jugoslovanskih fol¬ kloristov v Bovcu. Vsebuje nekaj manj znanih člankov in razprav o zemljepi¬ su, zgodovini, skratka o domoznanstvu bovškega področja. Vsi objavljeni pri¬ spevki so nastajali v drugi polovici preteklega stoletja, bodisi za znan¬ stvene namene kot rezultat raziskav takratnih lokalnih domoznancev, bodi¬ si za vsakdanjo rabo. Teksti so ob¬ javljeni v celoti, pričujoča objava jih popravlja le'v nekaterih očitnih tiskovnih napakah. Jezikovne korektu¬ re niso bile opravljene. Objavo vsa¬ kega članka spremljajo opombe z naj¬ bistvenejšimi podatki o avtorju in originalni objavi ter manjša dopolni¬ la in popravki. Članki si slede po kronološkem redu nastanka. Pri objavi tekstov so odpadle opombe na račun mnogih netočnosti, ki jih pisci nava¬ jajo. Objava tekstov nima ustreznega kritičnega aparata. 2 Štefan KociančiČ: BOVŠKE PLANINE B o v c nemški Plitsch, lat. Ampletium, tal. Pletz ali Plezz. Šafarik + ( + "In Illyrien Ples an der Sotscha." Schafarik, Slav. Alterthumer, herausgegeben von Wuttke. Leipzig 1843. I. Ih. S. 246.) misli, da je Pletz popačeno iz starosloven¬ ske besede ples ali plešo, kar pomeni jezero. Zna biti! Mi¬ slimo si le svet pri Žagi (pod Bovcom) zapert, in cela dol¬ ga Bovška dolina je veliko jezero=pleso, tako da se je ves ta kraj tudi potem lahko Plešo klical, ko se je svet odperl, in voda iz doline odtekla. Ime Bovc pa je po mislih nekega naših tukajšnih filologov postalo iz imena bovt=Schlucht, da Bovc ni nič drujega, kakor bovtec=bov$c=bovc. - Bovc je bil že 1075. in 1085. pod Gorico. Omenjen je tudi že v bulli papeža Celestina III. v letu 1192. 0 časih, ho so Turki tudi v Goriške kraje zahajali (1471-1478.) so Benečani Bovc ob- legli, s tem izgovorom, da ga hočejo pred Turki braniti; in takrat so tu malo terdjavo napravili, ki se kliče Klauže (Flitscher=Clause). V letu 1508. so se Bovčani pa podali pod žezlo Austrianskih vladarjev. Na cesti pod Klaužo je kamen s tem napisom: der Woll Gebohrner Georg Phillipp Herr von Gera Hat .die Eestung Dals Paut und renovirt und die Wasser erfunden im 1613. Jahre. Bila je namreč spervega ta terdnjavica li lesena, ka¬ kor spričuje Marino Sanuto v svojem Descriptione de la pa- tria del Friuli; v letu 1613. pa je poveljnik te terdnjave, Gera, jo popravil in (če ni bila že poprej, kar je verjetno) iz kamnja sozidal in popravil. - 3 - Log navadno v listinah Lonch, se omeni že pod imenom Lane v listini Oglejskega patriarha Janeza IV. v letu 1015. Ime lonch ali long je pač staroslovensko A .J.rt=lag, , nemus» Kobarid ali Koborid, Caporettum, Caporetto, nemški Karfreit, je obstajalo že saj poslednje leta 15. stoletja, kakor ve¬ mo iz zgorej omenjenega spisa Marina Sanuta, ki je Purlanio popisal v 1. 1502-1503., in tudi od Kobarida govori. V no¬ vejših časih je imeniten postal tudi P r e d i e 1 ali bolje Predel, kjer je 18. Maja 1809. hrabri austri- anski stotnik Janez Hermanu von Herrmannsdorf, po tem ko je z malo peščico ljudi celo francozko armado dolgo vderževal, da ni naprej mogla, slavno smert storil* Sadaj stoji tu lepa terdnjava, po 1818. letu sozidana, in pri nji krasni spomi¬ nek na vitežko smert omenjenega Hermana. Bovčani, okoli 10,780 duš (brez Kobarida, Krede, Borja- ne in Livke, ki jih k Tminu prištevamo, kakor je bilo zgoraj že rečeno), so tudi Slovencij ali kakor tisti, ki so bližej Lahov, mnogo Laškega primešajo, tako imajo Bovčani mnogo nem¬ ških izrekov v svoji slovenščini. Imajo tudi svojo posebno nošo, s katero se bolj nemškim Korošcom bližajo. Kar v svo¬ jih malo rodovitnih gorah prideljujejo, jih ne more celo le¬ to prereditij zakaj cela Bovška dolina je obdana od previso¬ kih skalovitih gor, in ima mnogo potokov in hudournikov, ki njih njive in verte končujejo. Zato si morajo Bovčani druga- či svoj živež iskati. Kar je možkih, večidel kupčujejo, po¬ sebno s suknom, ki ga na ramah po svetu okoli nosijo, in si kervavo služijo vsakdanjega kruha. Imajo pa tudi v svojih golih planinah mnogo živine, in delajo dobri Bovški sir - 4 - (Flitscher-Kase), kar jim lep denar prinaša. Opombe: Štefan Kociančič (1818-1883) je bil semeniški profesor v Gorici, Na Goriškem je bil prvi, ki se je kot Slovenec za¬ vestno ukvarjal z domoznanstvom domačih krajev. Daljši čla¬ nek "Zgodovinske drobtinice po Goriškem nabrane v letu 1853" je objavil v zagrebški zgodovinski publikaciji "Arkiv za povjestnicu jugoslavensku" (knj. III. Zagreb 1854, str. 173- 222). Na tem mestu objavljeni prispevek je osmo poglavje (str. 221-2) tega Kociančičevega članka, ki je bil kasneje ponatisnjen v "Prijatel u" (IV/1855, str. 316-324, 338-351, 365-385). Štefan Kocisnčičt TMINSKE IN BOVŠKE GORE Od tam, kjer se ilirsko primorje od Koroške dežele lo¬ či, to je, od veličastnega Mangerta z njegovim Predielom, noter do Ročine, ki je eno uro višej nad Kanalom, in noter do Iderskih rudonosnili gor . in stemnili in golih planin, ki se proti Gorenskemu vzdigujejo, se je še v letu 1792„ raz¬ prostirala Tminska dehantija, ter je prav za prav dober tretji del cele Goriške škofije obsegala. Na severu se je Koroškega dotikala, na vzhodu jo je tisti del Krajnske de¬ žele in Ljubljanske škofije mejil, ki se mu Gorensko pravi; proti jugu se je deržale druzih dehantij svoje domače ško¬ fije, posebno pa Kanalskega, in na zahodu so jo visoke pla¬ nine od Benečanskega ločile. Cela dehantija je bila gorata, bi djal, skorej brez planjav«.Res je planjava ali ravnina, kjer prijazni Tinin na enem kraju, in stare Uče (Woltschach) na drugem bregu Soče stoje, in ki se deloma do Svete Lucije na Mostu razprostira; ravno tako.je prijetna, ako ravno ne¬ koliko manjši ravnina pri Kobaridu (Karfreid); tudi Bole (Bouc, Pletz) stoji na precej prostorni planjavi; toda kaj je vse to proti celemu drugemu poveršju Bovških in Tminskih gor in planin? Začenši od Prediela, kjer se iz Goriškega na Koroško zemljo pride, se dve versti noriških planin ena pro¬ ti jugo-zapadni, druga proti jugo izhodni strani vlečete, in naposled v raznih ovinkih in zavinkih proti jugu sprostira- te, ter take celo to okolico z naravnimi.mejami zdaj širji zdaj vošej obdajate, da ni skorej mogoče od nobene strani v te gorate kraje priti, kakor od Goriške strani po vozke j do¬ lini reke Soče, iz Benečanskega pa po ravno vozkej dolini reke Nadiže (latisus), in od severja iz Koroškega li za silo čez herbet Mangarta. ; preden je cesta Čez Prediel šla. Naj visokejši gore so na severni in.na izhodni strani, kjer se nad Logom lepi Kangert, nad Trento veličastni Tri¬ glav od daleč kaže, in nad Dreženco skorej goli Kern visoko - 6 - v oblake vzdiguje. Prav za prav se mora reči, de velikan Goriških planin je ta Kern, kjer se Mangert že h Koroške¬ mu, Triglav pa h Krajnskemu šteje; pa tudi Kovk za Nemški¬ mi Rovti in Porezen nad Podbrdo sta dva ne naj manjši ver- ha tih planin na Krajnski meji, kakor Prestrelenik in Ma¬ tajur (Monte magiore) na Benečanski strani. Vse Kanalske, Tminske, Kobaridške in Cirklanske gore so do verha lepo ze¬ lene, ali z goščavo, lesjem obraščene, ali s senožetmi opa¬ sane ali pa, posebno na svojih podnožjih, z njivami, deloma tudi z vinogradi obdane, Vino raste pa prav za prav samo do Sele nad Ročino. In ker so te gore navadno silno sterme, ni mogoče jim vselej do verha priti brez krapežev (fusseisen), ki so v teh gorah vsakemu, posebno pa o zimskem času neob- hodno potrebni. Vse drugačne so pa Bovške gore. Kadar se iz Kobarida človek proti Bovškemu oberne, meni da je na enkrat v ves drugi svet prenesen: okolice Kobaridške so zelene,lepe, pri¬ jazne, b.ogato polje se pred njim širi, ki ga Soča namaka,in potoki, ki od več strani proti Soči hitijo; razum zalega pri¬ jaznega Kobarida vidi okoli njegovo oko tu visoko stoječo cerkev, tam med sadnim drevjem zakrite vasi, in posamesne kmetije. Kakor hitro pa človek K 0 barid zapusti, in se za ne¬ ke strelaj e od njega proti Bovcu loči, ne vidi druzega, ka¬ kor na desno velikansko goro Kern, ki čez oblake moli, pod sabo v globokem, strugu čez skale šumečo Sočo, in na obeh straneh Soče skalnate in pesknate, visoke hribe, na kterih se li tu pa tam kako kilivo drevesce, kak nizek germ vidi. Nič ne vidiš tamkej, kakor pusto planino in nad sabo plavo nebo, li po dolgi poti se naletiš na kako revno hišico, do¬ kler v Ternovo prideš, malo vas. Ljudje so po noši ločijo od Kobaridčanov, hiše v svojem zunajnem se ravno tako od unih ločijo po škodlah, s katerimi so krite. Še Veči puščavo vi¬ diš, ko greš iz Ternove v Serpenico in od tod v Žago, kjer Soča en zavink dela. Nič manj pusta dežela je pot od Žage do Bovca (Flitsch) kjer se svet že enmalo bolj razširi, in do¬ bro de očesu, da po treh urah vožnje iz Kobarida do Bovca, - 7 kjer ni vidil nič druzega akorej, kot. neprijazno puščavo, v Bovcu saj nekaj ravnega polja in se lenih, travnikov sagl.eda.. In greš naprej proti Koroški meji, se ti kmalo zopet pri Bovški Klausi pod Svinje goro svet zapre, zeleni'travniki ti zginejo, strašno pust: kraji in guio gore ti nekoliko po¬ šastno nasproti reže, Ijal bi, da po pesknatih strašnih pu¬ ščavah jutrovih dežel korakaš, ako bi te merslotni zrak ne spominjal, de si med. visokimi gorami Goriške nadškofije. Ta¬ ko se gre nekaj ur zaporedoma, dokler se ti na enkrat čarov¬ ni prizor pred. oči postaviš veličastni Mangart ali Manhart s svojo sifeobelo glavo, hočem reči, s svojim sneženim verhom se ti blisketa od sonornih žarkov obsijan, in ko v njegov pogled zamaknjen se naprej pomikaš, se na enkrat znajdeš v prijazno zeleni dolini, ki se do Mangerta razprostira, in gor na Ster¬ ne c vodi, kjer lepa nova terdnjavica Prediel imenovana na Ko¬ roški meji nezdavno sozidana stoji« Pač menim prav imeti, ako rečem, da imajo Bovške gore kaj posebnega, kar se ne najde ta¬ ko lahko drugod, in da imajo prav, kteri ta kos Goriškega i~ menujejo Goriško Helvecio (Gorzer-Schweiz)„ Ker so Bovške go¬ re in planine skalnate in gole, tu pa tam tudi pesknate. je strašno male rodovitnega polja, in kar ga je tam, ni nikoliko dovolj preživici polovice prebivgvcov svojih, in zatorej je naravno, da si Bovčani po svetu kruha iskat hodijo, ter so ve- či del z malo kupčijo pečajo,; drugi pa živino rede, ki po po¬ stnih planinah plazi si tečne kerme' iskat, in napravljajo do¬ volj imenitnega Bovškega sira (Plitscher-Kase)„ Te potrebe ne poznajo pa drugi gorjani na Tminskom in Cirklanskem, kjer si¬ cer veliko živine rede, posebno rogate živine, vender pa. mle¬ ko drugači porabijo, ker ga nekej sirovega pojedo, nekaj pa iz njega maslo napravljajo, s kterim v mesto (Gorico in Terst) kupčujejo, \ T svojih gorah namreč oni posedajo dosti polja, ni¬ majo tudi mnogo sadnega drevja, jji nikoli nimajo take sile s živežem kakor Bovčani. Nekdaj so bike voc te gone ne, in velik del tih goj zdov se sov ohranil, ali zadnje leta so s prestarimi goj zdi obrašče= je bi] Še do naj novejših ča¬ se gej zdi vsi tako skerčili, 8 tako pomanjšali, da se je bati v kratkem velikega pomanjka¬ nja derv. Le tu pa tam se še kak gojzdek zagleda, in tudi ta bo morda v dveh, treh letih popolnoma končan, Kaj bo po¬ tem s kurjavo? Dervarji, ki po cele gojzde na leto posekajo, da v Gorico, Terst in Benetke derva prodajajo, sežejo že tu¬ di čez meje na Gorensko in na Benečansko, ker ne najdejo več dovolji host na domu. Reke imenitniši tega celega prediela so; 1„ Soča, izvi¬ ra ne daleč od Trente iz gor, ki se Triglava neposredno der- že, in teče najprej proti jugozapadu, vzame blizo Bovca (Flitsch) v se Koritnico, ktera iz Mangerta vanjo teče; in pri Žagi in Serpenici se zavije in oberne proti jugoizhodu, pri Volarii se popolnoma proti jugu zavije in obide Tminsko planjavo; se še enkrat nazaj proti jugu oberne in teče doli proti Ročini na Kanalsko in Goriško. V Sočo se izlivajo; 2, Idrica reka, ki nad nemško Idrio izvira, ter od izhoda proti zapadi z raznimi zavinki teče, a) pod Otaležem in R a vno se s Cirknico zedini, ki se iz Porzena memo Cerknega doli vali, b) med Idrio in sv. Lucio pa se z Bačo sklene, in se pri sv. Lucii na mostu v Sočo izlije, Bača pride izpod Porezna, vzame v se Koritnico, ki pride iz Nemških Rovt, in pa Knežo, in se kakor sim rekel, v Idrico izliva. Do¬ bre ribe, posebno postervi, so po vsih teh vodah, naj več se pa v Idrii in Bači najdejo. 3, Tminska se pri Tminu (Tolmin) zgublja v Sočo. 4. Volarska pri Volarii. 5. Ročica med Smastjo in Ladro, 6. Omeniti je treba še Nadižo (Natisus), ki globoko pod Borjano memo teče, velike ovinke dela, in se na posled proti staremu mestu (Civiaale) naravnost na jugozapad oberne, dokler se v Sočo zgubi. Po vsih tih goratih krajih je zima navadno dolga, vender pa ne prehuda, samo Bovški kraji, ker so višej, imajo tudi hujšo zimo. Lani (1851.) sim bil perve dni Septembra v Bovci, in sneg je že bil po vsih Bovških gorah. Zgodej začne, pozno j enj a mraz, V zavetjih so pa tudi tod večkrat gorki kraji naj¬ dejo. Zato pa imajo navadno le po edno žetev. Sejejo pšenico, nekaj ječmena, malo ovsa. več reži, naj več ajde; pridelujejo sadja na kupe, hrušk, jabelk, češp, da jih mnogo posuše. Češenj - 9 - je li malo. Sadijo zelje, krompir, sejejo lan, konoplje in repo. In scer vsega tega še precej obilno. Turšiče se manj vidi, In ker imajo veliko ajde, torej paše dovolj za bčele, se nekteri tudi z bčelami pečajo, in s tim mnogo prisluži¬ jo. Med vsimi pa sta naj bolj izvedena v tem delu sadajni duhovnik na Livki, gosp, Sabladovski, in pa gosp. Paglia- rucci v Kobaridu. Tminska dehantia, kakor je bila še v letu 1792. je ob- segla devet velikih far: 1) Tminsko, 2) Bovško, 3) Kobarid- sko, 4) Učansko, 5) Šentvidsko, 6) Šebreljsko, 7) Cerklan- sko, 8) Koritniško ali Nemškega Rovta, in 9) Podmevško, in je v rečenem letu štela 28,957 duš. Cela dežela namreč, ki je bila nekdaj pod Tminskim de¬ želnim poglavarstvom (Landeshauptmannschaft) je bila tudi pod enim dehantom ali arhidiakonom, kakor se je nekdaj kli¬ cal. V novejših časih je pa razdeljena leta velika dehantia v tri, to je, v Tminsko (19,967 duš), Bovško (14,880 duš) in Cerklansko dehantio (7877 duš). Opombe: Kociančičev članek "Zgodovinske drobtinice po Goriškem na¬ brane v letu 1853" spremljajo pri objavi v "Arkivu za po- vjestnicu jugoslavesku" (knj. III, 1854) posebne priloge (str. 223-238), ki sta jih prispevala Kociančič sam in sve- tolucijski župnik Tomaž Rutar (1807-1877). Tretja priloga nosi naslov "Tminske in bovške gore" (str. 230-3) ter je objavljena zgoraj, v Četrti in peti prilogi k omenjenemu članku pa je Kociančič opisal Nemški Rut in Predel ( v času napoleonskih vojn). 10 Angelo Monš,: OBČINI SOČA IN TRENTA Zjutraj, dne 21. julija smo zgodaj zapustili zaselje Bovec in se napotili proti dolini Soče in Trente, Prav tako, kakor je bilo tisto jutro veselo in polno svetlobe, je bilo srce zaskrbljeno zaradi žalostnih poro¬ čil, ki smo jih bili zvedeli prejšnji večer, o obžalovanja vrednih razmerah ljudi, ki naseljujejo to trpko, kamenito in pusto dolino, in so zato prisiljeni, da si zaradi olaj¬ šanja svojega življenjskega položaja vedno bolj iščejo kruha po ogrskih stepah. Vzhodne od Bovca smo prešli hudournik Koritnico',' za ka¬ terim se prikaže vas z istim imenom; vas leži na ljubki po¬ lici, ki jo pokrivajo njive, lepi travniki in številna sad¬ na drevesa. Prav od tam se cesta obrne proti severovzhodu in kakor hitro so bile za nami zadnje njive, smo uzrli pred seboj reven gorski svet, poln prepadnih strmin, dolino, katere raztrgana notranjost se na nekem mestu toliko odpre, da sprejme vase cesto in da prosto pot reki Soči. Bolj ko smo se približevali, bolj nam je silil na misel tisti znani: Lasciate ogni speranza o voi ch’entrate. Prvi videz je v resnici divji. Stene strmih gora, ki padajo skoraj navpik, so večinoma gole in le tuintam ruši to enoličje sive beljave apnenčastih in dolomitskih pečin kak grmiček, ki ga niso uspele posmukati koze in se je rešil pred človekovo sekiro. S teh strmih pobočij se pogosto sko¬ talijo kamnite skale, ki nato strmoglavijo v reko, zasujejo cesto in so smrtno nevarne človeku; zlasti je to nevarno ob hudih nalivih in ob kopnenju snega; ob takih obdobjih so skale povzročile že številne žrtve. Tudi dno te doline je golo kot so njeni bregovi in le sem in tja se nekoliko razširi, da je opaziti nekaj krp polja in travnikov. Od tu naprej je naše potovanje trajalo kake tri ure, 11 da smo prišli do prve hiše v vasi Soča; da pa hi se povzpe¬ li, do cerkve in kuratove hiše, ki je skoraj na sredi, bi po¬ trebovali še druge pol ure, kajti vas Soča ni skupina biva¬ lišč, ampak niz na redko postavljenih hiš, ki si sledijo v. eni sami vrsti kot krdelo lovcev na verigi. Ko smo dospeli do cerkve, smo napravili postanek pod ve liko lipo, ki jo zasenčuje. Bila je nedelja in dobrosrčni gorjanci, ki so bili sto¬ pili s hribov, so se zbirali v gručah ob zidku pred cerkvi¬ jo. Obilne in krepke postave, so ti ljudje bistre zunanjo¬ sti, preprosti, toda čisti v svojih suknjah iz domače vol¬ ne, z zelenim ovratnikom in čopom ruševčevega perja za klo¬ bukom, ki je njihovo lovsko znamenje. V nas- so sprožali mi¬ sel na zavidljivo skromno premožnost, ki je bila le preveč v nasprotju z vtisi, ki smo jih bili dobili prejšnji večer. Čemu naj verjamemo? Ali mnogim, vedno enakim opisom od si¬ noči ali svojim očem? Nadaljevali smo raziskovanje. Ko smo se v hiši gosto¬ ljubnega kurata nekoliko okrepčali in odpočili, smo se spet odpravili na pot 0 Cesta je bila zmeraj enako kamenita, vila se je položno, kajti poprečno se ni dvigala čez 100 čevljev na vsako uro hoje. Od Soče naprej dolina izgubi mnogo svoje surove ostri¬ ne zaradi bukovih gozdov, ki četudi razpuščeni, vsaj bolj na gosto pokrivajo strme stene doline. Še bolj naprej se po¬ javljajo smreke, pomešane z bukvami in.kakšnim jesenom, vi¬ še pa že prevladujejo iglavci in, preden dospemo v Trento, je gozd videti ponekod že kar dovolj gost in tudi precej dobro ohranjen. Po tem bežnem pogledu na zunanjo sliko doline lahko načnemo najtežje vprašanje, se pravi vprašanje o gospodar¬ skih razmerah tega kraja in sicer tako z ozirom na preživ¬ ljanje Trentarjev kot na odnose, ki jih ti imajo v skupnih zadevah in koristih z drugimi deželani okraja. Kakor sta si kmetijstvo in pastirstvo v vseh časih in povsod drug drugemu podajala roko ter si medsebojno pomagala - 12 sta se po drugi strani gozdarstvo in pastirstvo zmeraj in povsod pisano gledala; in ta boj je bil toliko hujši, koli¬ kor bolj so krajevni pogoji izključevali rejo večje živine. Vprašanje tedaj ni novo, ampak prav tako staro kot so stari gozdovi in kozjereja; novo je morebiti samo to, da so prebi¬ valci te doline izključni lastniki travnikov, senožeti in pašnikov ter da imajo pravico drvariti skupno z drugimi,ne- trentarskimi občinami, katere po eni strani upravičeno teži¬ jo za predpisi, ki bi varovali vzdrževanje njihovih gozdov, po drugi strani pa grešijo, ker v ta namen predlagajo napač¬ na sredstva; takojšnjo odpravo kozjereje in prisilno izseli¬ tev prebivalstva cele doline. Njihovo sklepanje je preprosto; koze škodujejo gozdu, torej ven s kozami. Toda ljudje brez koz ne morejo živeti; ven torej tudi z ljudmi, naj rastejo bukve. Švica, ki bj. jo lahko vzeli za vzgled zaradi njenih gozdnih zakonov in zaradi dobrega vzdrževanja gozdov, je ime¬ la veliko število koza, ki so zaradi starih pridobljenih pra¬ vic zavladale čez hribe in doline. Hkrati ko je poljedelstvo postopoma širilo svojo zemljo, so od vseh strani vstajale zahteve, ki jih razne vlade niso mogle prezreti; vsi njihovi ukrepi, čeprav po obliki nekoliko različni, so si bili enotni v sledečih načelih; Odprava kozjereje povsod tam, kjer prevladuje po¬ lj edelstvo; ureditev kozje paše v mejah gozdarstva. Ko prestopimo most na Koritnici, se nehajo poljedelska posestva in maloštevilna sadna drevesa, ki ne pripeljejo svojega sadu vsako leto do zrelosti, ter redke ornice v Soči in Trenti (v tem slednjem kraju ne presegajo 12 johov) ne spreminjajo splošnega vtisa te doline, ki popolnoma pripada pastirstvu in gozdarstvu. Tu ne gre torej za odpravo drobnice, pač pa za pametno ureditev paše. Ge pozorno preučimo švicarske zakone, bomo spoznali še eno pravilo, namreč, da če damo na tehtnico zahteve goz¬ darstva in pastirstva, se ta zmeraj nagiba v prid temu - 13 zadnjemu, razen seveda, če posebni razlogi, kakor je zava¬ rovanje pred usadi, ugrezanjem zemlje in grmenju plazov, ne dajejo gozdu neke posebne vrednostij in to načelo ne velja samo za Švico, pač'pa je nadvse uporabljivo tudi za dolino Soče in Trente, kajti tudi tu se rastline silno počasi raz¬ vijajo in potrebni sta dve tretjini ali pa tri četrtine sto¬ letja, da so godne za poseko, medtem ko je dohodek od 10 tisoč glav drobnice (koza in ovac) nenehen iz leta v leto. Šestejmo sedaj vrednost: 400 stotov sira 100 stotov skute 6000 kozličev 6000 janjcev 8000 funtov volne in to pomnožimo, s 66 ali 75 leti, ki so potrebna, da zraste les za sečnjo, in iz tega napravimo primerjavo, pa se bo prav hitro pokazalo, da bi odprava kozjereje in s tem po nujni posledici izselitev vsega prebivalstva, povečala lesno bo¬ gastvo (lastnikom skupnih gozdov), a hkrati občutno zmanjša¬ la narodni dohodek. Dodajmo sedaj še to, da bi se vrednost lesa, ki jo stro¬ kovnjak sedaj pripisuje bodoči sečnji, znižala na manj kot na polovico, ko bi iz doline odšli ti trezni, čvrsti ljudje, ki jih je otrdilo delo in ki so edini sposobni vzdržati hude napore pri splavijanju lesa po hudournikih, ko tvegajo svoje življenje za pičlo mezdo 30 do 45 soldov na dan, s katero si potem kupijo malo koruze, ki jo naložijo na ramena in jo po¬ tem nosijo v zadnji konec te dolge doline. Preselitev teh ljudi bi torej povlekla za sabo kot po¬ sledico takojšnjo podražitev lesa. Vprašanje Soče in Trente pa je treba obravnavati še z drugega gledišča. Kadar se jakost kakega učinka poveča, nam ponavadi to zvišanje zariše pot, po kateri pridemo do njegovega vzroka, Tu se namreč vzrok za slabo stanje gozdov pripisuje kozam, iz tega pa bi moralo slediti, da bi bili vrhovi gora ter naj¬ bolj notranji predeli doline, koder so koze najštevilnejše - 14 - in imajo najdaljše bivanje, najbolj opustošeni; dejstvo pa je očitno prav nasprotno in proti predvidevanjem smo mora¬ li ugotoviti, da so vrhovi gora skoraj vsi dobro poraščeni in da se oskrba gozdov kaže vedno boljša, čim zapustimo Bo¬ vec in se polagoma približujemo izviru Soče, medtem ko šte¬ vilo koza postopoma narašča. Dodali bomo, da je tisti kos gozda, ki ga omejujeta z ene strani cerkev v Trenti, z dru¬ ge pa izvir Soče, čeprav tu stalno redijo koze, videti ma¬ lone bolje vzdrževan kot erarični gozd, iz katerega so koze že davno tega docela pregnali. Seveda pa iz tega nikakor nočemo sklepati, da bi bila koza ustanova za ohranjevanje gozdov, pač pa, da bi slabo oskrbo teh gozdov bilo treba iskati v nekem drugem, pomem¬ bnejšem vzroku; če le malo pomislimo, se brž zavemo, da je pravi vzrok človekova sekira. Sekira ureže v smreko, da dobi iz nje smolo, potem za¬ reže v mlade bukve, izdolbe skorjo in jo olupi. Sekira poklesti nešteto .veja in mladih drevesc, da na¬ pravi suho krmo za pozimi. Sekira podre velikansko število plemenitih drevesc, jih zdrobi in scepi, kar potem služi za ograjo k dolgim in ozkim pasovom travnikov, ki so tuintam raztreseni na dnu doline. Po neki dogovorjeni pogodbi z Bovčani sekira poseče vsako leto 400 klafter lesa za kurjavo, ki so ga Trentarji dolžni spraviti v Bovec po zmerno nizki ceni in za proti- uslugo, da se Bovčani odpovejo lastnemu drvarjenju. Vse te sečnje se skupno s tistimi za običajno porabo Trentarjev, bodisi za les za kurjavo, bodisi za les za grad¬ njo njihovih hiš in hlevov, izvajajo ad libitum, brez reda in brez pravilnika, tako da pride pod ostrijo tisto, kar je bolj pri roki in kar zahteva manj truda pri podiranju in cepljenju; zaradi takšnega ravnanja v visokih in bolj oddaljenih predelih doline na več krajih srečamo gozd, ki je čezmerno zaraščen ter zasluži, da bi ga zredči¬ li, medtem ko so gozdnati predeli, ki so bližje reki, in še posebno tisti, ki obkrožajo ustje doline, skoraj dobesedno 15 goli. še več, na mnogih mestih nahajamo stoletna, že one¬ mogla drevesa v polnem propadanju, ki že dolgo dobo čaka¬ jo na sekiro, ki bi jih storila koristna, a se držijo po¬ konci, dokler ne padejo.sama od sebe in s tem zastavijo oviro mladi rasti, ki se zaman prizadeva, da bi se dvigni¬ la v njihovi senci. Iz svega tega, kar smo rekli, jasno izhaja, da se sla¬ bo ravnanje z gozdovi v dolini Soče in Trente sme le v manj¬ ši meri pripisovati ovcam in kozam, pač pa kar devet dese¬ tin pomanjkanju dobrega gozdarskega reda. Takšno stanje stvari ne more in ne sme trajati, saj to ni v korist ne Bovčanom in ne Trentarjem in prav tako ni ni¬ ti v korist niti v čast domačemu poljedeljstvu, toda predla¬ gana nasilna izselitev ne bi prinesla nobenega dobrega učin¬ ka brez dobrih in strogih gozdnih zakonov, medtem ko bi spre¬ jem in natančno izpolnjevanje le- teh brž privedlo do zpetne uravnave gozdov, ne da bi morali surovo odpraviti koze in se lotiti še manj človeškega, nasilnega izseljevanja, kar bi na¬ zadnje, vštevši odškodnino za zemljiško lastnino, ki bi bila zaplenjena, stalo večjo vsoto, kakor bi bil v tisoč letih donos od prihodnjih gozdov. Po drugi strani pa bi bilo tudi treba upoštevati, da bi se to hribovsko ljudstvo, vajeno ostrega podnebja, nadvse zdravega zraku, in čisto alpskih navad zelo slabo znalo pri¬ lagoditi neskončno ravnim ogrskim stepam in delom v zvezi z oranjem, ki ga niso vajeni in mu niso vešči. Tak način življenja, kot ga ti siromašni Trentarji ži¬ vijo sedaj, gotovo ni najbolj razveseljiv, posebno še, če ga primerjamo s položajem drugih kmečkih ljudstev, ki so bolj v stiku z ostalim omikanim svetom. Dobrodelnost države in o- četovska skrb visokega ministrstva bi imeli široko polje dela in bi našli srca polna hvaležnosti, če bi hoteli želeti iz¬ boljšati njihove življenjske razmere. Najnujnejša izboljšava bi bila zgraditev vozne ceste (za gradnjo ni prav nobenih težav),, ki bi vodila iz Bovca navzgor po dolini in se združila z ono na drugi strani gora. 16 - Z njo bi bil olajšan izvoz pridelkov in proizvodov njihovega pastirstva kakor tudi gozdnih proizvodov, po njej pa bi lah¬ ko uvažali žito, ki ga potrebujejo. Drugič, zaželena bi bila postavitev kakšne industrije, ki bi preskrbela.delo tistemu delu prebivalstva, ki pozimi ostaja doma: svetovati bi bilo izdelovanje ur, kot to delajo v Švici in Schwarzwaldu, predenje volne in tkanje platna, ple¬ tenje kit za slamnike, rezanje iveri za vžigalice, strojenje jančjih in kozličkovih kož za rokavice itd. Drugi ukrep bi bil v tem, da bi ustanovili manjšo posojilnico, pri kateri bi si revni Trentarji lahko izposojali potreben denar za svojo pre¬ skrbo vse do prihodnjega pridelka, ko bi se lahko rešili muč¬ ne obveznosti, ki jih drži v kleščah, da morajo večinoma je¬ mati na upanje na račun svojih prihodnjih pridelkov, za kate¬ re nimajo ugodnosti, da bi se pogajali o ceni. Zadnji ukrep, ki ga zahteva to ljudstvo, je razmejitev pravic med Trento in bližnjo Kranjsko, s čimer bi se izognili mnogim nasilstvom, ki jih morajo trpeti, če hočejo uživati pašo. Kar se tiče ukrepov za zaščito gozdov, bi bili lahko sle¬ deči: 1. Prepoved postavljanja lesenih ograj; posredno bi s tem imeli korist, ker bi ljudje čistili travnike od kamenja. 2. Večje nadzorstvo nad nabiralci smole in stroge globe proti njim. 3. Popolna prepoved sekanja listnatega vejevja za živin¬ sko krmo; to bi imelo tudi ta učinek, da bi Trentarji uvedli določeno omejitev v številu koza. 4. Omejitev kozje paše,, iz katere bi vsako leto izloči¬ li l/2o najbolj opustošene zemlje, ki bi se, zaščitena pred kozjimi zobmi, lahko hitro spet zarasla. 5. Pristojne oblasti naj bi označile tisti les, ki ga je treba posekati vsako leto, bodisi za potrebo domačinov, bodi¬ si za običajni izvoz, s tem, da bi najprej posekali tista drevesa, ki so že dosegla ugodno starost ali pa so zaradi go¬ stote potrebna razredčenja. - 17 - 6, Postavitev sadilnice in gozdne drevesnice, v kateri naj prevladuje jesen, ki se v tej zemlji in pod tem podnebjem hitro ukoreni in ugodno razvija, hkrati pa tudi nudi izvrstno krmo za zimo. 7. Za morebitne kršitve na novo določenih gozdnih zako¬ nov in uredb naj bi odgovarjali zadevni občini, saj bi bilo stalno nadzorovanje in skrb javnih uslužbencev pretežavno in predrago, ;V prepričanju, da spoštovana c.k. kmetijska družba ne zahteva večjih podrobnosti o razmerah te doline, zaključujem to kratko poročilo in izjavljam, da bom vedno pripravljen, da dam še popolnejšo študijo in dodatne osvetlitve, če bi se ve- lerodnim gospodom to zdelo primemo. (Prevedel T.P.) Opombe: Pod naslovom ”1 Comuni di Socia a Trenta” je poročilo Angela Mona, ravnatelja deželne kmetijske šole v Gorici objavilo i- talijansko glasilo goriške kmetijske družbe "Atti e memorie delili.r. Societa agraria di Gorizia” (štev. 24, 31.12.1872, str. 399-4o4). Mona je bil predvsem vinarski strokovnjak - v Gorici je izdal knjigo o vinu - kot ravnatelj kmetijske šole je v Gorici deloval nekaj let, potem se je preselil v Italijo. Razmere v Gornjem Posočju so zanimale tudi goriške Italijane, o tem pričajo nekateri časopisni članki (L 'Isonzo št. 99, 1872; št. 73, 1873). 18 Anton Červ: TRENTA Ali pogledava malo, dragi čitatelj, v bovški elizij , v rajsko Trento? Huj! kako prestrašeno buliš oči! Ti pa že kobacajo po živi domigliji kosmati medvedje, zijajo brezdnova grla, gromij o visoke vkrojene skale I Ne boj se! Medvede so pobili, brezdnov se ogneva, skale je večni moj¬ ster precej trdno priklenil, Malo si že vbrusiva podplate po robatem kamenji, tudi znojne čaplje bodo curkale? pa, kar dava čevljarju za podšivnike, pa apotekarju utrgava, ker ne bode treba potilnih čajev variti, Ce ne ubogaš z lepa, te pa kar za lase zgrabim, kot angelj Habakuka, ter te prav trdno vgtiknem v Koritenški klanj ec, pol ure od Eovca na vzhod, Vrh klanjea razprostira se mala ravan, ki obsega rodovitno polje Kalanov in Koričanov in dve čedni vasici Kal-Koritnico z kapelico sv, Ivana, v kšberej rsdeljo in praznike popoldne pobožna žena starim, slepim in hromim, ki v Bovec ne morejo, iz debelih nabožnih bukev srčne molit¬ vice namoluje. Pozdraviva sv. Ivana, potem pa le vzemiva slo¬ vo od zoranih njiv in sočnih travnikov, naprej po dolini ne vgledava nobenih več. Poti že ne zgubiva, ker kaže nama jo skozi in skozi pe¬ neča Soča, da ne zajdeva ni na pravo ni na levo skrbite dve vstrični steni, kteri bova imela celo pot skoraj ob sencih, kakor imajo gosposki konji usnjaste branike ob očeh. Zdaj pa treba možko zabroditi suhi hrupež, pot se vije in vije, vsak ovinek vmeri trudnim nogam sto sežnjev za prekobacati. Ta kos poti je zares hud, deloma dolgočasen, pa kaj čemo, vsak začetek je hud. Solnčna stena ob levi roki kaže po vsej visokosti ogromna, gola skalnata rebra? ideja vzvišenosti, strahovitosti pluje s teh velikanskih skladov, s teh drzovi- to obešenih robov in gigantično vsajenih polic. Podosojna stran je nekoliko prijaznejša, trudno oko se vsaj tu pa tam odpočije na mahovej zelenini in redkih smerekovih steblih, - 19 - ki §e neso plazu in sekiri zapadla. Jezna Soča se pa nič ne zmeni za divjo romantičnost na pravi in na levi. Srdito si je vbrusila in udolbla korito po dva sečnja globoko v živo skalo; zamolklo brunda, kakor po ogromnih.skalnatih cevih, gučanje slišiš, nje ne vidiš j srdi se te ihtava hči Trigla¬ va, ker jej je že na prvih sežnjih od zibelke toliko nas- protstev premagovati, kakor se jezi mlado srce, ki s svojimi kipečimi ideali neprenehoma v življenji ob skale resničnosti buta. Vsaka sila enkrat poči, tudi v. tej divji grapi mora bi¬ ti kak odpočitek. Nebotične stene se po obeh straneh vmikajo, nekaka kamenita ravan se nama odpera, tudi kopica nizkih bajt čepi tam v kuštrastem drevičji - prisopla sva v spodnjo Sočo. Od tod odceplja se na pravo ozko Lapensko žrelo , daleč noter med pečine, ki ločijo Tominsko od Bovškega. Midva pa morava le ob Soči naprej, kjer naju čaka še pol ure prav nevarne po¬ ti. Kakor velikanske pasti prežijo ob levi ravno vrhu glave prek in prek rahlo obešeni robovi, ki željno pričakujejo pr¬ vega plazu ali pa naljiva, da oproščeni zbobnijo v Sočino korito. Le pospešiva korake, da srečno odneseva pete! No, hvala Bogu majajoči mecesnov stolp Soške kathedrale naju že pozdravlja- od tam-le spod strme, bele pečine. V kuracijo So¬ ško združenih je blizo 1150 duš, ki kuhajo na 145ih ognji¬ ščih. Pa, za Božjo voljo, kje so te duše, kje njih bivali¬ šča?' Pri cerkvici je videti samo duhovšnico in kakih pet hiš in po obeh bregovih Soče je raztresenih še nekoliko bajt. Vidiš, pa selišča so razbrskana po postranskih dolinah, po visokih čereh; kjer v okolju kaj več trave med suhim kame¬ njem raste, pa se je Sočan s svojimi kozami utrdil ter si je postavil sel-išče. Compic (krompirja) si nagreba iz skopanih lazov, planinske pridelke, kakor skuto, maslo, sir itd. pa na svojih plečih v Bovec stovori’, kjer v odmeno turšice za polento nabaše. V Soči sva sredi poti v Trento, treba bi se bilo odpočiti. Najraje bi stopila se ve da brž k gostoljub¬ nemu g. nuncu v prostorni, zares lepi farovž; pa pobožna kristjana morata pred v cerkev, da se Bogu zahvalita, da jima - 20 ni kak rok kosti polomil,, Cerkvica je za toliko število ljud¬ stva zelo pretesna, pa čedna. Glavni altar sv. Jožefa, cer¬ kvenega patrona izsekan je iz lepega marmorja, nova podoba sv, Jožefa na platno slikana okusno kinča čeden altar c Posebno dobro dejo očem novi štacijoni, izvrstno delo Tavčerjevo, ne bil bi se nadejal tako krasnih v borni, hri¬ bovski kapelici. Misijonski križ pred cerkvico pričuje, da se je lansko leto budeči glas Lojolovih sinov tudi po teh pušča¬ vah razlegal; kakor slišim, zbudil je obilo Soških in Trentar¬ skih planšarjev iz smrtnega spanja, Sedajni c, g, kurat z ve¬ likim požrtvovanjem malim Sočančkom tudi s šolo do krščanske omike pripomaguj ej o. 0 toliko potrebni šoli se v prejšnjih časih po tej dolini še sanjalo ni, kakor med Liliputahci in vendar so Sočani ukaželjni, bistroumni ljudje;to priča pri¬ merno sijajni uspeh sedanjega šolskega podučevanja. Ločiva se od Soče, Trenta je skoraj tri ure oddaljena, sama nama ne pride naproti. Še vedno je bistra Soča kažipot po stisnjeni grapi naprej; pod nogami hrešči brušen kremen skozi in skozi; kedar jezno stopiš, švigne iskra spod kovane kopice. Stranski steni pa nesti več tako žalostno suhi, pu¬ sti; se ve da se le smerekova pritlikovina po njima obeša; pa redki lasje so vendarle boljši, kot čisto plešasta čepinja. Za dobro uro hoda dospeva do borne, pripotne bajte, ki ima na eni svojih trebušnatih sten hinavskotolačilno, kositarsko ta¬ blo obešeno, na kterej se v velikih črkah črni: "Županija Trenta." Marsikter popotnik se je pri tej zapeljivi plošči oddahnil in hvaležno zdihnil: čast bodi Bogu, smo vendar enkrat v Trenti; pa stavim, da je kmalu potem nejevoljno ren¬ tačil po poti, ker se mu še precej dolgo zaželjena Trenta odnikoder ni hotela pokazati. Potrpljenja treba, saj je Vse¬ mogočni zdolbel tako dolgo korito. Polagoma začenja se stis¬ njena dolina odperati, vedno višji kope vzdigujejo se pred očmi tam v daljavi; slednjič se zabelijo z malo vzvišane rav- ninice hiše, ki sostavljajo spodnjo Trento ali Log. Log je od treh strani z velikanskimi pečinami ograjen; oče Triglav ponosno gospodari mad vsemi temi fantastično všpičenimi, raz¬ klanimi, zobčastimi, kopastimi golovci; vso svojo gorostasno 21 rast od podnožja pa do meglenastih dveh glava predstavlja primorskej strani; z vsemi tremi glavami pa le Kranjce poz¬ dravlja, morda iz hvaležnosti, ker ga pogostejše opevajo. V spodnji Trenti je sovodenj dveh Sočinih izvirov. Bistra Zad¬ njica se še za čuda mimo privleče izpod Triglava, bobneča Šnita pa grozovito pridivja v penečih slapih izpod Travnika po postranskem, severnem žrelu; pod logom nastopita divjaška nerazločljivo zvezo, odvržeta maloznani planinski imeni in pod znano firmo "Soča” valove v morje drvita. (Pod spodnjo Trento začenjajo se združeni studenci in studenčki imenova¬ ti Soča; zato se mi je kaj čudno zdelo, da je nek potopisec v 39. listu Danice slišal pod Bovškim mostom Sočo bobneti; blčzo je le Koritnico slišal divjati, ki priteče izpod Bov¬ škega mosta in se nad Cez-Sočo v Sočo izlija). Spodnja Trenta šteje ofi obeh bregovih Zadnjice kakih deset hiš, ki so si edine v teh pokrajinah toliko bližnji, da bi se smele mala vasica imenovati. Tu je še nekoliko pre¬ cej gladkih travnikov; čvrsta zelenina se prijetno odlikuje od sivih pečin; smejajo se trate kakor srečne oaze izmed bornjih njivic, ki so, kakor krpe po beraškej halji, tje in sem po ravnini in kotlini naštepane in neredno posute z mo¬ gočnimi skalami, kakor, da bi se bili tu velikani nekdaj za kratek čas kepali. Celo nekoliko skrčenih jablan, češpljevih in orehovih dreves zdihuje tu v pregnanstvu; s Heinetovo sa¬ motno smreko tožijo svojo britko osodo srečnejšim, košatej- šim bratom in sestram doli po deželi, kakor se pdomljen duh tužno ozera po bratih, kterim plodnejši tla, milejši obneb¬ je duha redijo in vedrijo. Spodnja Trenta je sedež tukajšnje¬ ga pastirskega plemstva in relativne bogatije; tu so hlevi, v kterih po 30 ovac bleketa in po 40 koza mekeče. Dva exžu- pana tu počivata'od trudapolnega, večletnega vladanja pre¬ cej opposicionelnih Trentarjev; trije podžupani v djanski službi pa še sedaj krepko zastopajo spodnje Toryste proti gorenjim Wighom, Spodnji imajo med seboj tudi gozdnega čuvaja, ki jim skrivnosti Bovških mandatov in razsodeb razvozluje, pisma 22 piše ali prebera; pri vseh teh postrežbah ima vendarle bo¬ re čuvaj dosti nevgodni položaj , ker mu lahkcmišlj eno po¬ škodovanje gozdov marsikako sitnost in kollizijo napravlja«, Omenim še ”hotel gami” pri Jagerju, obiskovala ga pa ne bodeva, ker ne vem, je-li ravno sedaj njegov hram tako sre¬ čen, da bi gostovala v njem kaka “lempa” vina, žganje pa preveč smodi kultivirane čeva; druge pijače pa Jagerwirth ne toči za prodaj, ker nezbirČnim Trentarjem v vseh teles¬ nih nadlogah popolnem zadostuje kapljica žganega. Predolgo sva se mudila v spodnji ‘'posvetni” Trenti, potrudiva se v centralno Trento, kterej edinej se v pravem, ožjem pomenu to ime pristuje. Kamenita pot vodi tje ob le¬ vem bregu Šnite, po postranskem, severnem žrelu. Pred se pa še mora dobre četvrt ure navpik plezati na Vršič, na kterem bela kapelica z višave trudnega popotnika k srčnosti bodri. Kakor kovaški meh pihajo pljuče, predno se prihuta na vrh in oddahne na klopici pri kapeli. Pa je tudi zadnja te¬ žava prestana,; pekoče, težke noge se za par streljajev rav¬ ne poti odpočijejo pri M.B. Lavretaneki v Trenti. Hvala Bo¬ gu velikemu, izvila se je do konca dolga pot! Dolina je tu tako ozka, da komaj dovoljuje prostora Šnitinej strugi, cer¬ kvici, farovžu in še dvema poslopjima; stene po obeh stra¬ neh so tako malo saksebi, da skoraj s komolci ob nje trčiš, če-se sredi tega bovta vstopiš; strmine so na pravej ir na levej navpične, kakor, da bi jih bil vešč zidar po svinčno- težnem ravnilu skladal; visoko gori na vrhu se blišči za nožev hrbet sinjega neba; le čuda, da se zvezde po dnevu ne vidijo, kakor iz kakega globokega vodnjaka. V tej divjej sa¬ moti si je M.D, borno, pa čedno kapelico izvolila; skoraj pretužna tišina vlada krog in krog; celo Šnitini valovi le z rahlim žuborenjem nebeško Mater pozdravljajo, vkrotivši za čas mlado razburjenost, le od daleč guči zamolklo bobne¬ nje, ter priča, da je divji hudournik sopet v ljutem boju z obrušenim robovijem. Cerkvica čepi na levem bregu tik pod steno; stolpa nema; saj ga jej tudi ni treba pomembnega prsta nad' streho; njej je večni mojster sezidal stolpe, pro¬ ti kterim je sv. Stefana na Dunaju le dimnik, vsadil jej je - 23 ob stani orjaške snežnike, ki bolj mogočno kažejo v nebeško domačijo. Dva zvonova sta kar po stropom nad cerkvenimi vra¬ ti obešena; ložja sta, kot Moskevski sv. Ivana, ker večji tehta le kakih 80 funtov, manjši pa blizo 50 funtov; službo pa še precej dobro opravljata; le kedar se veliko snega na- kida, takrat se revčeka zastonj napenjata, ljudje le vidijo da zvoni, slišijo pa skoraj nič. Večji je bil v Celovcu vlit mislim da ima letnico 1770, prinesli so ga bili pobožni Iren tarji v Žaklju Čez vrh; manjši je železen ter ima letnico 1717, bil je v Trenti vlit, ko so še rudotopilnice tam dela¬ le. Znotraj je hišica Božja prav prijetna, posebno se odli¬ kuje pol altarja, izdelanega iz najlepšega kararskega mar¬ morja, le škoda, da zgornji del nekake lesene odre pačijo, med kterimi se nič kaj ne podaja podoba sv. Ane; čeravno je delo zares umetniške cene, vendar ni pristojno, da je v cer¬ kvi M.D. podoba sv. Ane v glavnem altarju; kip D.M. pa je gori nekje pod obokom obešen. Po stenah so obljubne podobe od leta 1707-1777 (?) razvrščene, ki predstavljajo čudodelno pomoč, ki so jo pobožni Kranjci in Korošci po priprošnji blažene M.D. v Trenti v mnogovrstnih nadlogah zadobivali. Tudi voščene roke, noge itd, vidiš zraven altarja, znamenje, da še sedaj Božja pot v Trento ni čisto opuščena, Božja pot v Trenti! kaj pa še? Potrpi, pojasnim to in še marsikar dru- zega s kratko zgodovino Trente in njene cerkvice. Zgodovinske črte o Trenti podajati ni prav lahko, ker nobeden Livij ni še zgode in nezgode bovškega okraja iz mi¬ losti motal; in arhivi Trentski ne hranijo druzih listin, izun davkarskih bukvic, starih pogodeb in uradnijških pova¬ bil. Treba se je opirati skoraj na sama ustna zročila, Na¬ pisana beseda čez osemdesetletnega "starega Šila" in druzih očancev za gotovo trdi, da pred tremi sto leti po Trenti ni bilo še nobene stalne naselbine in javaljne tudi po Soči c Medved in volk sta obhajala po zaraščenih šumah zlati vek, divjo kozo ni še plašil grom smrtonosne cevi, V naj starej¬ ših časih so bojda laški pastirji poletne čase svojo drob¬ nico po vseh bovških planinah poganjali. Vsaj splošna ljud¬ ska govorica tako trdi. - Po strani omenim, da tudi po to- 2 4 minskih planinah c nekih Lahih prigovarjajo, ki so nekdaj tod cede pasli, - Pozneje so Bovčani Lahe spodrinili ter so začeli planinske mesece po Soških in Trentarskih planinah širiti. Okoli srede 17.tega stoletja naletijo po gorenji Trenti na bogate lege železne rude. Kek gorišk grof Attems se loti rudokopja tex' postavi ob gorenji Soči in njenih iz- virih potrebne plavže, fužine in druga rudarska poslopja? iz¬ dela na lastne stroške gest debelih ur dolgo vožnjo pot po cele j dolini ter skliče od vseh veti'-ov oglarje, drvarje in rudokope, Kjer je popred samo orlov pisk plazov bobnenje in ovčarske pesmi spremljal, zbudi se čilo, ki peče življenje. Sekire z gora v dol pojejo, ogelnice se kadijo, kladiva mla¬ tijo, cajnarice cvilijo, plavži bruhajo, težki vozovi gkrip- Ijejo, pred zapuščena Trefeta postane mali Manchester. Železne palice iz bovških gora so bile znane po vseh primorskih kova¬ čijah«, Blagodušni Attemsi poskrbijo pa kmalo tudi za dušni bla¬ gor svojih delalcev, Potreba je bila vsiljena, kajti po enej strani so bili najbližji duhovniji Bovec in Kranjskagora, prva šest druga skoraj pet ur oddaljeni, po drugej strani so pa delalci bili sprva po večem vojaški beguni in sploh taki hrusti, ki so radi na kvar človeškej družbi mejne kole pete in sedme zapovedi svojevoljno prestavljali. Zategadelj da zi¬ dati g, Attemsova rodovina okoli 1. 1690, zraven grajščinske- ga poslopja, ki je stalo na mestu sedanjega farovža, kapelico M. B. v čast. Ta kraj je bil takrat za cerkvico najbolj pri¬ praven, ker je bil ravno v središči rudarskega delovanja. L. 1694 vstanovi, mislim da Rudolf (?) Attems pri M, B, benefi¬ cij, Prepis ustanovnega lista se hrani v bovškem farnem arhi¬ vu. Vsled tega imel je beneficija! udobivati od gorf Attemso¬ ve hiše vsako leto določeno število zlatov, nekaj orn vina in nekaj starjev pšenice in koruze, za to je pa moral vsak te¬ den po štiri sv. maše za ranjke Attemsove opravljati. Stano¬ val je s prva v gradu, poslej mu je pa neka pobožna gospa Brankoviča hišico tik kapelice pripravila, Kcj pc tej usta¬ novitvi je začelo pobožno ljudstvo trumoma iz Ziljske, Rožke - 25 - in Kranjske doline, pa iz cele bovške fare k M, B 0 v Trento romati. Mnogo jih zadobi v raznih silah in potrebah čudežno pomoč in nova Božja pot zaslovi daleč na okrog. Posebno mo¬ gočno vabilo postane svetinja sv. trna iz Kristusove krone, po domače "sv. trnek*’ ali "Kriščev trnek" imenovana. Sp ro¬ sil jo je bil bojda grof Attems iz rok samega sv. očeta v Rimu ter jo je podaril cerkvi v Trenti. Hrani se ta svetinja še dandanašnji pri M. B, v Trenti ter se daja ob vseh večjih praznikih ljudstvu poljubovati; ali avthentike nema nobene, izun nezanesljivega ustnega zročila. Njega dni je bil "sv. trnek" kar hipoma zginil; iščejo, poprašujejo - vse zastonj. Tedaj pokličejo pobožnega o. kapucina iz ^orice, ki ga najde pod stopnjicami v gradu zazidanega. Drugikrat bi si bil rad imenitno svetinjo ranjki gospod dekan Rattich v Bovcu za far¬ no cerkev prisvojil? odnese jo skrivši v Bovec, pa po noči priplava sv. trnek sopet na staro mesto. Tako ljudska govo¬ rica „ Prvi beneficija! v Trenti bil je nek redovnik, drugemu je bilo pa Perga ime, oba sta le malo časa Trentarski zrak dihala. Samo toliko sem zamogel od ljudstva o prvih dveh go¬ spodih poizvedeti; pisanega ne udobim o njima ni črkice. Tretji se se pa neizbrisljivo v spomin Trentarjev in Sočanov udolbli, bili so pravi Friderik Baraga ob gornji Soči; celih šestdeset let (1721-1781) pasli so krščene in nekrščene ovce po Trenti. Ljudstvo še vedno spoštljivo izgo¬ varja ime rajukega gospoda "Trentarja", le pod tem imenom pozna ga ustno zročilo. Pravo njegovo ime se pa v bovških listinah bere Franc Vaclav Lucenperger. Ljudstvo pripovedu¬ je, da so bili g. Trentar rojeni doli nekje ob'morju. Ko so se v Gorici izšolali in sv. mašnikovo posvečenje prijeli, sprejmejo ponujeni jim beneficij Attemsov v Trenti. Z bre¬ virjem pod pazduho in s palico v rokah korakajo gospod Franc okoli 1. 1721 gori po Soški dolini. V Trento prišedših ga planinska divjost krajeva tako prestraši, da jo le kolovšči nazaj v Bovec mahnejo. Tu jim po noči neka prikazen gorje zažuga. če se kar jutri nazaj v Trento ne napotijo. Vsi skrušeni pricapljajo g. Trentar k kapelici M.B., pobiti - 26 - bližajo se altarju, onemogli se zgrudijo na kolena in gore¬ če molijo. V molitev utopljenega mladenča zbudi svetla pri¬ kazen M, D., ki ga v prijaznih besedah ugovori: "Ljubi moj Prane, osrči se, ostani tu pri meni in zagotovim ti obilnost let in srečno smrt" 0 Gospoda Trentarja prešine nebeška slast, vsi prerojeni se čutijo, kakor Savel, potem ko je bil s ko¬ nja zgrmel; luski posvetnosti se jim iz očes odlupijo in od¬ slej ne vidijo po Trenti več divjih puščav, temveč najsreč¬ nejši raj; sive stene so jim marmornate palače, hreščeči pe¬ sek biserji, črne smreke, košate palme. Z apostolsko goreč¬ nostjo začnejo po zanemarjenem vinogradu Gospodovem koprive puliti, trnje klestiti. V kratkem času prerodijo surove de- lalce in zapuščene planšarje v bogoljubno čedo Kristusovo. Nastopijo pa krnelo tudi za gospod "Trentarja" hudi časi. Rudniki so grafu Attemsu od dne do dne manj prinašali; kajti zarad prevelikih stroškov pri rudokopju v tako oddaljenih rudnikih si Trentarsko železo ni zamoglo natječati z železom inostranih rudnikov. Zatorej proda okoli 1. 1750 ibudnike in vse dotične naprave nekemu Nemcu Silbernagl-u s tem pogojem, da se ima beneficij odšle iz čistih dohodkov podvzetja vzdr¬ ževati. Silbernagl tudi ni imel sreče v Trenti; kmalo popu¬ sti rude in rudnike, ter jo vpihne ven nekam na Nemško; še kupca ni zamogel več najti za Trentarske rudnike, Delalci se razkropijo na vse strani, samo nekaj družin ostane v Trenti; te zamenjajo rudarska kladiva s pastirsko palico in se za stalno ob gorenji Soči vselijo. Iz teh družin postala je da¬ našnja občina Trentarska. Se ve, da se je v takih razmerah tudi beneficij pri M.B. zgubil in g. Prane so bili ob vse svoje dohodke. Priljublje¬ nega zavetja pa neso marali zapustiti. Ogradijo si nekaj rev¬ nih travnikov, skopljejo par lazov in si napravijo malo če- dico ovac pa koza ter začnejo pastirovati, kakor nekdaj očak Abraham, S časoma jim Bog celo do nekakega blagostanja pri¬ pornega, ker namnožila se jim je čeda do 100 ovac In 50 koza. Gospod Prane so gnali vsako jutro s pastirjem drobnico past; pastir je veje klestil, g. Prane so pa božji živalic! listje smukali. Tako so živeli zadnja leta idylično življenje, kakor - 27 - nekdaj ovčagi srečne Arkadije, dokler jih Eog 1, 1781. k se¬ bi ne pokliče. Zaspali so v Gospodu okolo 84 let stari s M.B. obljuba se jim je bila spolnila. Pokopani so v kapelici, pred velikim altarjem. Bog Vam daj večni mir in pokoj, srečni, za¬ dovoljni, blaženi g. Trentar! Po smrti Pr. V. Lucenpergerjevi so morali soper bovški duhovni sami Sočo in Trento oskrbovati, Pri vsej dobrej vo¬ lji jim ni bilo mogoče na take daljave dušno pastirstvo redno opravljati. Mora nevednosti tlačila je te ljudstva hudo; brez poduka so živeli, brez. sv, sakramentov navadno umirali, bili so skoraj v takem položaju, kakor ubogi črnci, Božja previdnost jim nakloni sicer 1, 1788. kuracijo v Soči, kterej je bila pridružena tudi Trenta, vendar tudi soškemu kuratu ni bilo mogoče vsem dušnim potrebam po tri ure oddaljenih ovčic vspešno zadostovati. Hude zime, slabe poti, grda vremena so le prepogosto še odrasle in zdrave od službe Božje - zadrževa¬ la; starikasti, bolehavi in otroci pa po celo leto neso mog¬ li v cerkev. Celih 77 let so trajale te nepovoljnosti; še le sedajni prevzv. naš nadškof usmilili so se v apostolski go¬ rečnosti tega zapuščenega ljudstva. Na prvi kanonični vizi- taciji podajo osebno v one odljudne kraje, sprevidijo nujno potrebo duhovnij e ter sklenejo vstanoviti tu novi vikarijat. Bile so pa ogromne težave za premagovati; uborno ljudstvo ni zamoglo skoraj nič pomagati ni za zidanje duhovšnice, ni za vzdrževanje duhovna, ni za opravo zanemarjene cerkve. Samo blago prizadevanje Njih prevzvišenosti posredovalo jim je vsestransko r pomoč verskega zaloga, po Njih priprošnji so jim bila podarjena cerkvena oblačila, kelih, monštranca i. dr. Na roke so jim šli tudi ranjki ljudomili, goreči dekan v Bovcu č. g, J. Vogrič. Težavno je bilo ustanoviti duhovni- jo, nič manj težavno pa tudi vdobiti duhovna. Ker pri nas ne smejo duhovske službe dišati po Sibiriji ali Cayenne-i, je moralo previdno vladanje za tako izunredno težavno du- hovnijo le kakega prostovoljca čakati, kteri bi se požrtvo- val zapuščenim ovčicam. Čeravno ima Trenta ves trnjev okus in ni vabilna, vendar le pastiruje že četvrti duhoven tam. Za kratek čas obstanka svojega kaže že duhovnij a združena s šolo blagi upljiv: ljudstvo se budi, posebno mlajši za- 28 - rod krepko napreduje. Sedaj pa še od Trentarjev in njih životarenja kaj. Vseh duš šteje duhovnija okoli 400; malo število, pa za Trento se preveliko, ker ima sicer veliko obhoda, pa pičlo pridelka. Trentar ne pozna ni setve, ni žetve; nekoliko košar krompirja vsadi, pa ogrebe in njegovo polje je vse ob¬ delano. Misliti pa ni, da bi zarad previsoke lege zemlja tam nič druzega ne zamogla roditi; ječmen, oves, rež in mar- sikak drug gorsk pridelek bi dozoreli, ko bi le kam sejati bilo. Čeravno marljivo ljudstvo vsako ped zemlje vestno v prid obrne, kakor Kitajec, vendarle iz vseh razkosanih ble- kov komaj za vsiljene potrebe krompirja nakoplje; zategadelj si mora iskati preživljenje z živinorejo pa z lesom, ali pa mora v svet. Pa tudi živinoreja je le omejena, ker neugodne krajne okoliščine pripuščajo samo drobnico rediti; le naj- premožnejši vzdržujejo po eno lahko kravico, pa teh bi se dalo na prste ene roke zašteti in mezinec bi še ostajal. Življenje Trentarjevo je tedaj navezano zgolj na kozo in ovco; še najbolj pa na kozo. Ta velika sovražnica gojzdov je njegova dobrotnica. Naši gojzdnarji so kozje vprašanje po vseh gorah z zatrenjem skokonoge živali rešili, samo po Tren¬ ti in Soči blezo še vlada izjemni stan, tam je svobodna kozja Crnagora. Pravijo sicer, da s časom gotovo tj e doseže ostra kozja sodba, ali tedaj bode treba pred Trentarje preklicati, potem še le koze! Naj ljudje pa ovac več redijo, vxgovarjajo kozoborci! Bi bilo še prav, ko bi zamogel še travo in listje sklicati iz vseh strmin in ražpoklin, da bi jih vrtoglava ovca v nižini mulila, ali pa, ko bi se dali šibki ovčji par¬ klji v kozje prestvariti, da bi drzno vse višave oplezla in opasla. Neizogibno potrebo kozo po teh bornih prostorih pri¬ znavajo celo nekteri najhujši neprijatelji koza; pa so iz- tuhtali nov projekt, vsled kterega naj bi Trentarji svoja ši¬ la in kopita pospravili, popotno palico v roke vzeli in jo kar naravnost ven mahnili na odkazana jim nova selišča tam kje v kaki še prazni puszti na Ogrskem. Tako bi se gordiški vozel res presekal, ali posalna narodna seljenja bi bila v - 29 - našej kulturni dobi vendar malo preredki anahronizem. Tren- tar ljubi strastno svoje bele gore, raje bi doma stradal, ka¬ kor se gostil na ptujem seligču, Z jekleno strpljivostjo po¬ ganja svoje "blago" po kamenitih planinah, visoko gori pod snežnike pleza ter žanje s srpom izmed skala v vedni smrtni nevarnosti eopiče trave, da ima po zimi živalici kaj položi¬ ti; ves pa trud pozabi, kadar sprejme ob času planinske de¬ litve rumena kolesa sirov in dežo skute. Dobro ve, da bodo le ptuja usta drobila in hvalila njegov žlahten pridelek, pa nič mu po tem ni skomina, saj je že preračunil za koliko mernikov turšiče bo zalegel sad celoletnega truda* Zraven živinoreje si skušajo tudi z lesom kak goldinar- ček prislužiti. Celo zimo poje sekira od zvezde do zvezde v mrazu ostrem, kot britev. Po vrtoglavnih strminah podera dr¬ var sive buke in črno jelovje, z neizmernimi težavami vlači trklje do vode, po kterej jih na pomlad v Bovec splavi. Ce se mu plav srečno vede, je zaslužek precejšen, nareBko pa narasla Soča vse njegove krvave žulje daleč v dol odnese. Ko bi se bilo z lesom pametno gospodarilo, ni bilo treba sedaj kozje vprašanje rešetati in ljp.di iz dežele goniti , Trentar bi bil denaren mož. Stari ljudje pripovedujejo in deloma pomnijo, da so čez in čez bile razprostranjene goste šume, sedaj pa skoraj sami trhleni porobki obžalujejo izgonole za¬ klade gorenje Soče. Veliko gojzda se je skuhalo v ogelnicah za rudokopje. Šekli so pred nosom naprej, samo, da je bilo v obližji rudnika ter so napravljali okoli in okoli goličave. Zato se neso zmenili, da je podrastek lesu v planinskih ten- čicah le počasen, včasih celo nemogoč, ker hudourniki kmalo odperejo zamej o do belega kamna. Tisuče in tisuče naj lepših stebel je vpepelila neprevidnost ali pa zlobnost pastirjev, ki so zanašali ogenj med gojzdno suhljad, da je včasih po več tednov gojzd gorel; celo medvede in volkove so bojda pri starem od svojih čed s tem odganjali, da so kar gojzd zasmo¬ dili. Debele mecesne plavili so skoraj zastonj v Bovec, da so na Čez-Soškem brodu gnjili. Kdo je takrat na les porajtal, saj ga je bilo izobilja; oni se neso bali, da bi jim bil primanjkal, za potomce jim pa mar ni bilo. Pa, da bi se .-30 - ljudstvo vsaj v teh lačnih faraonovih letih spametovalo! Koliko mladih stebel gre le v neštevilne ograje, ktere treba vsake dve leti spreminjati! Zakaj bi se travniki in lazi s kamenjem ne ogradili, ter bi imeli dvoj in dobiček, ker bi se travniki čistili in drva štedila? Kamenja gotovo ne primanjka. Tudi za domačo kurjavo ne smeli bi toliko mladega lesa poseči, ko je povsod dovolj suhega drobničja in vetrom polomljenih debel, ki tu gnjijejo, med tem, ko bi drugod vriskali, Bog da bi jih le imeli! Pri tem Trentar ni zadovoljin, če mu vsaj na treh mestih večen plamen v hi¬ ši pod obok ne šviga, zakurjeno je po njegovih mislih le ta¬ krat, kedar gorkoto lahko že z žlico zajme* Bodite varčni z lesom, če ne bodo vaši otroci morali s snegom peči basa¬ ti! Opisana dosedaj krajeva pustota in divljina, ter tim primerno trudapolno preživljenje vtisnili so Trentarju po¬ seben značaj. Neumorno vojevanje z gromečimi plazovi in glo¬ bokimi zameti, smelo preplezovanje vseh strmin po orlovih visočinah napolnili so mu srce z burnim pogumom, nenavadno srčnostjo , da slepo drznostjo. "Kadar se koza spraska, se Človek tudi" je njegov navadni izrek, "Nič ti ne dam"! vpi¬ je vanj, kot kruta mačeha trda, kamenita skorja; "dala boš!" gromi odvažni gorjan, in grebe in koplje; in goni in zganja; giblje z rokami in nogami, dokler iz jej medlih prsi ne izmolze živeža sebi, družinici in živinici, Lukullova miza se mu sicer ne pogrinja, pa se mu čuha rumena polenta; šam¬ panjec mu ne brizga, pa se biseri 4° Rjeva vodica in peni ravno vmedena metuda; pojedin ne pozna, pa tudi melanholije in hypochondrije ne, tudi ne opazuje strahoma ni žile ni živcev. Smrti ne podloži glave, dokler ni pobeljena; da se mu le pred v kakem prepadu ne sesuje! - 0 "tistih svetih ča¬ sih" ga pa že tudi on rukne glažek smodina, pravega "ajzen- ponerja". Hej! pa je tudi vesel za vse komerserje in turner- je da, resnično vesel, nedolžno vesel je, Ali ga ne vidiš? Aj! kako se vsaka kitica na njem giblje, kako coklja tla bi¬ je, dlan klobuk viška, hrbet, ko zmet vije, do Triglavove žarne megle hrupno driska in razpuščeno popeva: - 31 - V Trenti je fletno, So v’soče gore, So bistri studenci Pa skočne koze. Srečni Trentar! Mrzlica bogastva ga ne trese, za u- boštvo ima trdna pleča. Gostoljubno deli z znancem in ptujcem zadnjo čompico, sam daru ne prosi do skrajne sile; pogine pa rajši, kot ukrade. Kot pravi natorni človek ima zraščen jezik s srcem - odkritosrčen je. Glupo draženje prezera, če se mu pa grize čast, zasrbi ga pest. - Čednost on čez vse ljubi; skoraj pedantno gospodinja vsaki kot, slednjo desko dan za dnevom spera. Aj! to ti je vgodno se¬ sti za njegovo snežnobelo mizo; kamor pogled vpreš, vse v redu, vse snažno, praznično. Da! Bovčani so pravi Hollande- zi oziroma snažnosti, dolinci bodo morali še dolgo k njim v šolo hoditi. Postave je Trentar srednje pa čedne in trdne, kot iz jekla vlit; v tem je podoben Bovčanom sploh, ki se smejo po vsem pravu ponašati, kot naj lepši slovensko pleme na Primorskem, če ne tudi po vsej Sloveniji, Vsak teden ga tlači butara, velikrat lačnega in žejnega iz Bovca ali pa iz Kranjskegore, pa železnih kosti mu ni všibiti. Po zimi zgoščujejo se mu ledenice po licih, po letu ga sop.ari.6a skoraj skuha med razbeljenimi skalinami, ali v ledu in kro¬ pu vztraja krepki Trentar. - Prožne kite ga le metejo nav¬ kreber gori .po stenah, navzdol drči po izurjenih petah, kot klobčič, - lovec je strasten. Več pušek je v občini, kot ognjišč. Lovec je skoraj vsak gospodar, čeravno kmalo ne bo kar več loviti. O polnoči vstajajo podjeseni ti Nimrodi združeni po dva ali trije, pa hajd! gori pod najvišji vrhe, kjer tenek, neokužen zrak divje koze oveja. Z nedopovedlji¬ vim trudom obletujejo včasih po tri dni domove megla in se neredko še prazni domu vračajo. Ce pa je bila sreča vgodna ter debel kozel ob cevi maji, a! to ti je veselja, to se snuje in mota "lovska latinščina", da se vse kadi. Zimske čase pečajo se z nižjim lovom na lisice, kune, bele planinske zajca i. dr. Marsikak goldinarcek jim puška pristrelj a. - 32 Kar se jezika po teh krajih tiče, omenjam samo, da govorijo bovško narečje; gorenji nekoliko po kranjsko za¬ vijajo, Nemških ptuj ek, se ve da, v govoru ne manjka, saj je precej rodovin celo tirolskega rodu. Drugače slovenske besede še čisto izgovarjajo; končnic nič tako ne krčijo in požirajo, kakor po Tominških gorah, Naglas radi na zad¬ nji slog zvračajo n. pr. mezdo, peku, meneh i e dr c Visoki d širijo povsem v ue n, pr. Bueh, gospued, bueter, žiuet i. dr. Posebno v enosložnih besedah se a pogostoma zožuje v e n. pr. nes m. nas, ves m, vas, tem m, tam. Visoki e se iz¬ govarja razločno kot ie n. pr, besieda, dielo, ciel i, dr. Pri besedah na ost okončujočih, če o ni naglasen, se o pov¬ sem spreminja ven. pr. nedolžnest, prevzetnest i. dr. V splošni rabi je še mehki c (kj, tj) n. pr. oča, pica, otro¬ čič i. d. Tudi običajev ni posebnih. Samo v svetebnih provodih ne¬ se ”banderar" opleteno palico pred družbo , kakor "capobanda” vojaške godbej za njim pa drži drugi visoko na steklo risano podobo kakega svetnika s tako dostojnostjo, da gledalca na smeh sili. Dokler je ženin v okličih mora imeti tabakiro z duhanom za nos napolnjeno, ter ponuja vsakemu,' kterega sreča obligatni ščipec. Brž ko nevesta iz cerkve pride, skuša se družbi skriti, bolje, ko se skrije in dalje ko iskanje traja, veči je veselje. - Novorojenčkom vtaknejo nekteri kak penez v plenice, kedar g k krstu nesejo, češ, da mu v življenji ni¬ koli "nervns-a" zmanjkalo ne bode. Praznover, vraž i dr. tu¬ di ni tolikor, kolikor bi jih bilo po takih samotah pričakova ti. Je že še kaka redkozoba ženica, ki ponablja, kedarkoli kaj pohvali, pri vsaki besedi: "ne buedi vruečen" v strahu, da bi pohvaljenca ne vrekla; tudi živali je tu pa tam še koj !! naried" s Še marsikak vidi znanca s kostmi in žilami daleč tam kje, med tem, ko ta doma leži, tedaj nekako n dvomestje" kar pomeni veliko, bližnjo nesrečo za "podvojenega" reveža. Ali enake kvante se dan na dan bolj zgubljaj o,- Draga mi Trenta? predolgo že gostujeva v Glasovem listku prepogostega gosta se svet rad naveliča: poklcnjiva se g. vredniku, da je tudi deželi, kjer so coklje doma, blagevoljno - 33 - predalčke odperal, pa se posloviva, da prostorje drugi za¬ nimivejši obrazi zavzamejo. Potrpežljive čitatelje pa vljud¬ no vabim, da obiščejo enkrat osebno originalno, primorsko Švico, ne bodo se kesali; znabiti celo kakega č. g. duhovna eremitaža v Trenti zmika, da vstopi v sledi ranjkega g. lu- cenpergerja, - ali ne? č! če je tudi v Trenti malo premraz, drugod je pa prevroče! Opombe; Članek Antona Červa o Trenti (Glas, 42, 16.10.1874; 43. 23. 10.1874; 44, 30.10.1874; 46, 13.11.1874; 47, 20.11.1874; 48, 27.11.1874; 50, 13.12.1874) je prvi daljši tekst o Trenti, ki se je pojavil v slovenskem tisku. Njegov avtor je bil dobri dve leti vikar v Trenti (od julija 1870 do oktobra 1872), v času svojega službovanja je zbral veliko podatkov, ki so ka¬ sneje služili tudi Simonu Rutarju in Josipu Abramu (Opis Trente, Planinski vestnik, 1907). Anton Červ je bil rojen v Koritnici pri Grahovem ob Bači leta 1846, veliko je dopisoval v slovenski tisk, v času službova¬ nja na Sv. Gori pri Gorici je napisal tudi zgodovino te božje poti (1883). Umrl je 1891 v rodnem kraju. Piščeva pripomba na pisanje "Zgodnje damice" v štev. 39 se nanaša na članek o romanju na Svete Višarje, ki ga je slo¬ venski cerkveni list priobčil leta 1874. Glede Lucenbergerjevega groba v trentarski cerkvi lahko navedemo ustmeno informacijo (Herman Srebrnič, Tomaj), da so pri delih v cerkvi med drugo svetovno vojno naleteli na grob, ki je bil po vsej verjetnosti "Trentarjev". 34 Peter Kobal: BOVEC IN NJEGOVA OKOLICA Briika žalost me prešine, Ko se spomnim domovine Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane, S. Jenko» Komaj je minolo dvajset let, odkar je eden najbolj ih slovenskih pesnikov tako pel. In čeravno se je v tem času prav mnogo na bolje obernilo v naši mili domovini, vendar na čelu stoječa kitica tudi še dandanes nij zgubila svoje¬ ga pomena, še dandanes je Slovenija vsemu svetu nepoznana, od nikogar spoštovana! Daši krije tudi naše dežele brezkončno mnogo prirodnih lepot in čud v svojem oserčjij dasiravno bi se marsikater kraj na Slovenskem lahko kosal s katerikolim drugim glede svoje lege in mikavnosti; vendar molčijo o njih vse popot¬ ne knjige, ki so pri touristih najbolj v rabi. In če je tudi v kateri knjigi omenjeno nekoliko o kras¬ nem Bledu, o čudoviti Cerknici, zakriva se kolikor mogoče, da ti kraji leže na Slovenskem, da po njih prebiva sicer po¬ hleven narod, ki pa ima vse sposobnosti in zmožnosti na se¬ bi, tujčevo varuštvo odpraviti, postaviti se na lastne noge in če treba, tudi osvetiti se svojim dosedanjim tlačiteljem. Toda pustimo nam zavidljive sosede, katerih oholnost in brezozirnost sta nepresegljivi, in poglejmo, ali so se vsaj domačini Slovenci zmenili za svojo domovino, kolikor zaslu- žuje. - Žal, da moramo tudi svojo lastno nemarnost priznati in obtožiti se dokaj zamud. Tudi pri nas se še nij razodela domovinska' ljubezen v tem da bi se učili spoznavati svojo lastno deželo, njene prednosti, pa tudi ovire njenega raz- vitka in da bi po teh uravnavali svoje pripomočke za boljo bodočnost našega ljudstva,. In ravno pri nas na Goriškem smo dostikrat tako nevedni, - 35 - da še svojega sosednega okraja ne poznamo. In če velja to ob katerem okraji, velja gotovo o Bovškem, ki je od sredi¬ šča ostale dežele najbolj oddaljeno in po visocih gorah od¬ ločeno. Da bi to temoto v poznanji domače dežele^toliko pregnal, odločil sem se popisati bovški + ) ( + Pisava tega krajevnega imena nikakor nij še stanovitna. Kakor se to danes izgovarja, morala se je pervotna oblika glasiti Boleč ali Belec, iz te¬ ga je nastalo potem Buc, ali razvezano Bovec. Na Poljskem na¬ hajamo veliko krajevnih imen Belec. - Po pervotni obliki je posneto ital. Plez, lat. Ampletium in nemško Flitsch.) okraj in upam da bode ta popis Sočane tem bolj zanimal, ker se je ravno sedaj osnovala bovška čitalnica, vkljubu tolikim, vse¬ stranskim zaprekam. I. Ce prideš po veliki cesti, ki drži iz Gorice na Koroško, do Žage in prekoračiš ondi most čez rezijansko Belo (beli po¬ tok) ter jo zaviješ proti severovzhodu, treba ti je le malo korakov narediti, da se ti odpre največa kotlina ob gorenji Soči. Ta kotlina je nad sedem kilometorv dolga, široka pa 1-2 kilometra in meri skupaj 12,5 kvadratnih kilometrov. Od vzhodne strani priteče v bovško dolino bistra Soča, izvivši se iz jako stisnene trentarske in soške grape, po ka¬ teri je 13 kilometorv daleč tekla. Skoro potem sprejme od de¬ sne strani močen pritok Koritnico, ki priteka od severja iz¬ pod Mangarta. Soča in Koritnica delita bovško kotlino na tri neenake dele; severni, največji in najviše ležeči je bovška ravnina; južni se imenuje čezsoška ravnina in vzhodni, naj manjši del koritniška ravnina, okrog vasi Kal-Koritnica. Bovško kotlino obdajajo okoli in okoli z jako visoke in sterme gore. Že od daleč zapaziš njih svitlo-sivo barvo. Po¬ samezni deli tega gorovja so podobni staremu, razpadajočemu zidovju. Vse je divje razrito in razklano, zlasti na severni strani kotline. To pobočje kaže po vsi svoji visokosti gola, skalnata rebra. Velikanske stene vzdigajo se večkrat do 1000 metrov navpik in vse drugo je sestavljeno iz strašanskih ro¬ bov, ki so eden vrh druzega nakopičeni«. Iznad takih grebenov mole kviško posamezni vrhi,. Njih podoba je jako nepravilna, tu rogu, ondi igli in drugod zo¬ bu podobna, sploh pa jako čudna in strahovita,, Neka posebna groza obide človeka, ko ogleduje to go¬ rovje. Zdi se mu, da se ti velikani zdaj pa zdaj raj posu¬ jejo in ga se svojo težo pokopljejo. Nehote se spomni Vod¬ nikove kitice: Sklad na skladu se vzdiguje, Golih verhov skalni zid^ Večni mojster ukazuje: "Prid’ zidar se les učit! 1 ' Zares, gore ki Bovec obdajajo, zaslužijo, da je imenu¬ jemo veličastne, lepe in strašne ob enem! Vzvišenost in strahovito st veje s teh velikanskih skladov, s teh drzovito obešenih robov in omotično pribitih polic. Kakor velikanske pasti preže ravno nad.glavo prek in prek razobešene debele skale, ki željno pričakujejo prvega plaza ali naliva, da o- proščene zbobne v dolino. Sem ter tij a pa stene neso tako navpične, tako žalostno suhe in puste. Obeša se po njih cerenje (ruševje), tu pa tam kuka izmed kamenja borna planinska travica, katero Bovčani "lesko" imenujej' 0 o Zraven pa cveto tudi lepodišeče planin¬ ske cvetlice, kojih cvetna peresca že od daleč oči nase o- br P čajo in se po svoji velikosti odlikujejo, Potovalcu, ki koraka od Žage proti Bovcu, kaže se po vsi poti na vzhodu velikansk ert, ki se visoko proti sinje¬ mu nebu vzdiga. To je očak slovenskih gora, to je naš slav- noznani Triglav, 2865 metrov visok nad morsko gladino. Spre- dej pa se vleče od severovzhodne strani proti bovški kotlini Grintovčevo pogorje, izmed katerega se vzdiga Grintovec (nad gorenjo Sočo) 2383 metrov visoko. Zadnji verh tega pogorja, Svinjak (Saukopf), šterli ravno nad Kalom proti nebu. in spušča svoje zapadno pobocije jako stermo v bovško kotlino. Na severni strani Svinjaka je romantični predol (bovt) Bavšica, v kateri leži kup večnega snega. Pod tem snegom si je zdolbel svojo strugo mali potok, ki se izliva pri bovški soteski v Koritnico. Koliko tisoč ji let je moralo preteči. 37 - da je voda tako velikansko gorovje prejedla in si tako glo¬ boko strugo izlizala, kakoršna je Koritnična pri bovškem gradu! Tu se najbolj približuje Mangartovo pogorje Kaninovemu, katero obdaja na severni in severozahodni strani bovško kot¬ lino. Podobno je to pogorje visoki, kamnati planoti« katera se na vse strani jako stermo v dolino spušča* Ua tej planoti sreča popotnik strašne propade in zijoča žrela, ki se dajo le redko kedaj preskočiti; treba je večidel daleč okoli njih iti. Včasi zapazi pred seboj vodoravno skril, po kateri mi¬ sli laže in hitreje dalje priti; pa naenkrat mu ustavi ko¬ rake globoka in široka razpoklina, ali lijcu podobna vderti- na„ In če je srečno premagal te zapreke, že naleti čez par korakov na enake, ali pa še veče. In taki prepadi so pogosto¬ rna le s ttanko, zapeljivo ledeno skorjo pregernjeni, kakor ah zvijačno nastavljenim mostom, katerega prvi nanj vrženi ka¬ men predere in seboj v globočino potegne. Vsa planota je pojila razpoklin, špranj in propadov, ka¬ terih globočine ne more oko premeriti. Le uho jo lahko pre¬ sodi po tem, kako dolgo pada v njo vrženi kamen. Po osojnih krajih, v kotih in bovtih leže skozi celo leto veliki kupi neizkopnjenega snega« V omenjene pokline in jame pa se odce- jajo in zgubljajo vse atmosferične padovine in prihajajo po¬ tem ob znožji gora v brezštevilnih studencih na dan, Ti so po navadi jako močni in delajo nerecke prav mične slapove, ) ( + D, Stur, Das Isonzothal von Flitsch abvrarts; dahrbuch der geologischen Reichsanstalt 1858.) Iz tukaj opisane planote vzdigajo se posamezni hribi in verhi, in sicer najviši ob goriško-beneški meji. Glavar vsem je sivi Kanin, 2679 (po drugih samo 2206) metrov visok, Bli- zo njega kipi v zrak njegov manjši brat, Prestreljenek, 2674 (2180) m, nadmorske visočine, ki je dobi], svoje ime zaradi tega, ker je blizo temena skozi in skozi prodrt. Ob beneški meji ste še imenitneji gori te skupine Veli¬ ka baba in Cernjelec ali Konfin, ki se vzdiga na koroško-be-- neško-goriški meji, Kaj zanimiveji za nas pa je Veliki vrh ali Rombon, ki ravno nad Bovcem 2206 metrov visoko v nebo mo¬ li. 38 - Na južni strani obdaja bovško kotlino podaljšek Kernove- ga pogorja, t. j. Pirhovčev hrbet, Tu se vzdiga Polovnik 1618 metrov visoko. Na jugovzhodni strani od Boca dviga se trikot¬ na piramida Kern, 2245 metrov nad morsko gladino. Zaradi svo¬ je odlične visočine med drugimi sosedi zapaziš tudi ta hrib skoro od vsake strani, kakor Triglav, Od Kerna se spušča nizi hrbet proti severozahodu do bovške kotline, iz katerega se vzdigujo manjši veršaci: Vrata, Veršič, Javoršek, Krasi itd. Ge pogledamo zadnjič se na geologiško sestavo gora, ki obdajajo bovško kotlino, najdemo, da obstoje vse iz dachstein- skega apnenika (rhatiške tvorbe), Razen tega nahajamo v bov¬ ški kotlini rudeči apnenik in apnenski škriljenec ter sivi peščenec, ki je sem ter tija kredi podoben,, Izmed novejih tercijarnih (neogensko tercijarnih) tvorb imamo med Žago in Bovcem skladbo grušča in konglomerata, in sicer precej visoko nad Sočino gladino« Sicer je pa vsa kotli¬ na napolnjena z alluvijskimi tvorbami« Zdi se, da je koritni- ško jezero, ko je predrlo jez pri bovški soteski, poplavilo in napolnilo vso kotlino z gruščem in apnenčevim peskom., Vrh teh naplavov se je naredila rodovitna zemlja, ki bi lahko obilno rodila« Ali to rodovitnost zavira mrzlo in trdo podnebje, ki vlada na Bovškem zaradi visokih, čez snežno mejo vzdigujočih se gora« Drugič je pa treba pomisliti, da bovška kotlina že jako visoko nad morjem leži« Tako je trg Bovec 448, bovški grad 557, izliv Koritnj.ee 480 in izliv rezijanske Bele 370 metorv nad morjem vzdignjen,, IIo Spoznavši splošno 3.ego bovške kotline ozrimo se nekoliko na njene posameznosti,, V v Ze koj v začetku te kotline, kak poldrugi kilometer od v* Žagarskega mosta, stojiš na enem naj interesantnejih mest c Če ravno si oko in vedno spreminjajočo se gromenje, kakor bi niz¬ ko v dolini, vendar imaš naj lepši razgled, ki ga more tvoje oko v pogorskem kraji pričakovati« Od tu se ti predstavljajo vse gore na južni vzhodni in severni strani kotline, v svoji - 39 - popolni visokosti in svojem impozantnem veličanstvu, Zdele se ti bodo kakor mogočni stra.žaji, ki obdajajo od bližej in daleč prijazni Bovec, Med njimi ponosno dviga svojo glavo sivi očak Triglav, -In če svoj pogled malo niže spustiš, za¬ idejo radostno tvoje oči v naravnost pred teboj ležečo soško in trentarsko dolino. Pa tudi proti Čez-Soči in Bavšici je pogled deloma odpert. In če korakaš nekoliko dalje s tega mesta, zatopljen v opazovanje obdajajoče te natore., prideš po kratkem ovinku do največega čuda bovške kotline, t, j, do mogočnega slapa Boka (Ustja), Visoko v hribu, ki se ravno tik tvoje levice jako stermo proti nebu vzdiga, zagledaš obširno žrelo in iz tega pada belopeneča voda v tisočerih curkih globoko doli, kakor se pozimi sneg vsipa raz strehe pogorskih hiš. Vendar najveličastneji se ti bode zdel ta slap, ako ga obiščeš v jutro po velicem deževji. Uže od daleč bodeš sli¬ šal mogočno, zamolklo bobnenje * Ko prideš bliže, zapaziš slapov izvir, ki je pa na lahko zavit v belo meglo, katera se iz propada vzdiga, kakor dim iz hlapona, in potem ob ska¬ lah razperši in poizgubi. Kader stopiš na most čez Bokin od¬ tok v Sočo, zagledaš slap v svojem polnem veličanstvu pred seboj. Kakor mogočna reka pada voda iz širocega žrela skoro navpik po skalnati steni v globok prepad, kateri se pa z mo¬ sta ne vidi. In v padu se voda deli na brezštevilo sreberno- belih curkov, ki svojo vodico na vse strani krope in ako slu¬ čajno veter potegne, bije jo tudi tebi v obraz. Iz prepada pa šviga voda v mogočnih stebrih zopet proti nebu, spremeni se v male, lahke mehurčke in ti se vzdigajo visoko v zrak, kadeč se in prašeč na vse strani. In če prišteješ vsemu temu še neprestano, globi grom skalnate verhove nad slapom stresal; in če si misliš ta veli- hansk slap še razsvitljen in prešinjen od soinčnih žarkov, te¬ daj bodo tvoji počutki .zadovoljeni in tvoje serce bode preši- njeno tega veličastnega prizora! Spomnil se bodeš občutkov, ki so te prešinjali, ko si bral konec Preširnovega "Krsta pri Savici;" ... 40 - Izmed oblakov solnce zdaj zasije, So na kolenih,' kar jih je okoli, itd. Škoda, da je prihod k slapov emu: ustju zelo težaven in nevaren, Ne vem, ali je bil še kedo drugi pri njem, razen Valentina Staniča, o kojem ljudje pripovedujejo, da se je upal do tje gori. Sicer menim, da bi se dala z majhnimi stroš¬ ki prav varna stezica do žrela izdelati. Gotovi bi imel ta slap potem več obiskovalcev, ki bi ne bilo prisiljeni le bolj od daleč opazovati ga, Nekdo v Bovcu je že spružil misel, da bi se dohod popravil, Bcmo videli! Z mosta čez Boko se cesta ovija'krog holmčeka, ki je precej kamnat in neobdelan, Skoro-potem pa dcspeš na obdelo¬ vane travnike, ki obdajajo cesto na levi in na desni. Ob ce¬ sti so tudi večidel mlada drevesa zasajena, ki bodo nekdaj trudnemu popotniku obilo sence ponujala. Od časa do časa pelje cesta čez kak "sušeč" (lijak) ali pa tudi z vodo napolnjeni potok, Ti potoki izvirajo malo nad cesto iz znožija mogočnega gorovja na severni strani, Najve- či teh potokov je Glojun ali Glejun (Gl iv en ?), ki izvirg blizo Plužnega in sprejema še dva manjša potoka, ki priteče¬ ta od Bovca sem. Njegova voda je čista kot ribje oko in mer- zla ko led, To prihaja od tod, ker ti potoki dobivajo svojo vodo od snega, ki se visoko na skalnati planoti v špranje zgublja in po malih razpoklinah odceja ter niže zopet.zbira in kot mogočen potok v znožiji gorovja na dan prihaja. Onstran mosta čez Glojun se začne cesta počasi vzdigati in dospe v kratkem do mitnice "Pod klopcami", Od tu se Začne cesta še bolj vzdigovati po dolgem rebru, ki se vleče poprek čez bovške kotlino od Plužnega proti Čez-Soči in ki deli kot velikanska stopnica niže ležečo manjšo, od vaše in veče pla¬ note, na kateri se Bovec nahaja. Na tej cesti ima popotnik zopet lepo priložnost opazo¬ vati ograjo bovške kotline. Pogled mu je zlasti proti Čfez« Soči odpert, kder se vije zdravilen potok Slatinek, Če se pa na nasprotno stran oberne, zapazi ravno pred seboj Kanin In Prestreljenek, ki sta najlepša po zimi, kedar njih sneženo - 41 - odejo jutranje solnce zlati. In spredej, na severni strani kotline, ima do polovice obrasteno pobočij e pred seboj, ki se jako stermo vzdiga in z golimi, jako čudnimi verhi kon¬ čuje. In ravno blizo srede gorovja, nad Plužnim, se vzdiga tak romantičen verh, podoben mogočni terdnjavi, skalnatemu gradu. Proti verhu rebra ti zgine Soča in sploh ves razgled, ker od sedaj naprej je nova cesta n po klopicah" globoko v zemljo vrezana in krepki zidovi jo obdajajo na obeh straneh, vzderžujoči zemljo in guto, da se ne vsuje na cesto,, Ko prideš ,! verh klopic”, že zagledaš farno cerkev bov¬ ško in nekoliko terga. Zadovoljno zapazi tvoje oko na obeh straneh ceste prelepe ledine in travnike, ki se skozi dalje pod Bovcem širijo. Večidel so z murbami redno nasajeni, tako da imaš same drevorede pred seboj od ceste pa do potoka, ki pod Bovčem v Glojun teče. Škoda, da neso vsi travniki tako pravilno nasajeni! Zlasti pa pogrešamo na njih Še veliko, ve¬ liko sadnega drevja, ki bi lahko domačim prebivalcem mnogo koristi donašalo« Vendar je sprehod po teh livadah spomladi in po leti ja¬ ko vabljiv, ker tedaj so pokrite se živo-zeleno travo, med katero rahli vetrec brezgtevila nežnih cvetlic ziblje, da se jih človeško oko ne more nagledati. Ko pa ta krasota pod ne¬ usmiljeno koso pade, ko solnčni žarki brezobzirno pripekajo, tedaj nastane po teh travnikih taka dišava, da mi jo ne moč popisati! Četert ure od "verh klopic" dospeš v vas Dvor ali Door, ki je nekako "predmestije" bovško 0 Vas je prav snažna in šteje 78 lepo pobeljenih, čeravno nizkih hiš. čez kakih dve sto metrov od Dvora prideš na "Klančič", kjer te obdajo najlepši travniki in verti, in Bovec imaš pred seboj! Bovec , ali kakor, domačini in bližnji sosedje izgo¬ varjajo B e c , je od Gorice 73 kilometrov oddaljen in za Korminom največi terg na Goriškem, Njegova lega je kaj pri¬ jazna, ravno v znožiji Velikega verha ali Rombona, ondi kjer se začenja njegovo pobočije z lahka iz planote vzdigati« Vsled te nekoliko vzvišene lege se terg lahko še od daleč zapazi, kakor tudi Tolmin. - 42 Bovec sam šteje 404 hiše in je imel pri gtevilenji 1. 1870 1463 navzočnih prebivalcev, K tem pa smemo z mimo vestjo prišteti še najmanje 800 nenavzočnih v Bovcu, rojenih, ki so po svetu razkropljeni „ Opomniti je treba, da je štela vsa bovška županija po istem številenji 2313 (Dvor 276, Kal 160, Koritnica 163, Plužno 251 ); po cerkvenem številenji ti¬ stega leta pa 3243 (L 1877’ 3248) duš. Če so te številke na¬ tančne, moralo je torej okoli 930 Bovčanov na tujem živeti ob času štetve. Hiše so, kakor sploh po gorskih krajih, večidel z deska¬ mi krite, druge pa se skodlami ali z opeko,. Vse so jako snaž¬ ne in nekatere tudi precej velike in prostorne. Ha najvišem mestu, verh hiš, stoji sedanja farna cerkev sv. Urha,, V njej se.odlikujejo zlasti trije okusno izdelani altarji. Tudi se nahaja v cerkvi spominska plošča na Janeza Andreja. Semb lerja (Zemljarja), ki je bil v začetku XVIII, stoletja skozi 15 let bovški glavam Mož je bil vitez sv, groba, jako pobožen in ra¬ dodaren, pa tudi zveden v pravoslovji*) ( + Prim, Czornig, Gč3rz-Gradisca, I. pg„ 774.)« Rodovina S e mbler je imela takrat po vsem Bovškem sodnijsko oblast* Poslopje, v katerem so Semblerji stanovali, stalo je na vzhodni strani sedanje farne cerkve* Da bi laže svoje pobožnost opravljali, sezidali so si blizo ondi kapelico, ki je bila s poslopjem v zvezi, in iz te je počasi vzrastla sedanja farna cerkev«, Kaj stareja cerkev v Bovci pa je ona pod tergom na polji proti Soči, posvečena Mariji Devici* To cerkev (z njenimi po¬ družnicami) omenja že listina pape Coelestina III. 1* 1192, - Razen teh dveh cerkva stoji ravno sredi Bovca na glavnem ter- gu privatna kapelica sv c Trojice* -- Drugih posebnosti in za¬ nimivosti nema Bovec, če nočemo novo ustanovljene čitalnice omenjati, Bovec je glavni kraj in središče obširnega dekanata, o- krajne sodnije, c, kr, davkarijo itd 0 Bovški dekanat obsega sledeče duhovnij e 1 Log sš 732 prebivalci. Trenta 412, Soča 1158, Čez-Soča 1005, Serpenica 1867* V političnem obziru pa spada pod Bovec še Ternovo s 406 dušami. Tako šteje bovška sodnija 8828 prebivalcev (po uradnem gtevilenji 1. 1870s 6554 - 43 navzočih prebivalcev in 2154 nenavzočnih domačinov;. Vsi tj. prebivajo v 1460 hišah, torej poprek v eni 5,9 (na Tolmin¬ skem pride na vsako hišo po 6,8 prebivalcev), Poveršje bovškega okraja znaša 374*7623 kvadratnih, ki¬ lometrov. Med temi pa je nerodovitnega sveta; 34*868 kvadrat¬ nih kilometrov. Poprek pride torej na Bovškem le 18 prebival¬ cev na vsak kvadratni kilometer! (na Goriškem sploh 70.- v Ber- dih posebe pa celo 134,6 prebivalcev na 1 kvadratni kilome¬ ter). A v Trenti, ki obsega 83 kvadratnih kilometrov, prišli bi le 4,5 prebivalci na vsak kilometer! Iz tega je razvidno, kako redko so ljudje po Bovškem naseljeni. Telesne in dušne razmere Bovčanov so primeroma dobre. Sploh so lepo zraščeni; morda je bovško pleme najlepše na Go¬ riškem. Izmed duševnih lastnosti Bovčanov je v pervi versti hvalevredno njih snagoljubje, 0 tem je pisal "Glas" 1. 1874 takole; "Bovčani sploh ljubijo snažnost čez vse. Gospodinja skoro pedantno spera in čisti dan za dnevom vsaki kot, sled¬ njo desko. Kamor pogledaš, vse je v redu, vse snažno in pra¬ znično, Veselje je vsesti se za snežnobelo mizo iz smrekovih deska. Oziroma snažnosti so Bovčani pravi Hollandci in drugi Tolminci bodo morali še dolgo k njim v šolo hoditi." Tudi delalnost, marljivost in železna vstrajnost je Bovčanu lastna. Mnogo takih, ki so v najslabejih razmerah rojeni, pridobijo si z lastno pridnostijo in z velikim slede¬ njem lepo premoženje? Iz početka začno z malo kupčijo; a sko- ro tako obogate, da postanejo veliki tergovci. Takih primer je na Bovškem mnogo. Nasproti se pa redko pripeti, da bi kdo po lastni krivdi svoje premoženje zapravil, Ker ubožna zemlja ne more Bovčana doma prerediti, pri¬ siljen je za palico zgrabiti in titi po svetu "s trebuhom za kruhom". Zato se nahaja Bovčan povsod! po Avstriji in po Nem¬ škem kot pohišni kupcevalec. S tem si pridobi veliko znanje in precejšno omiko, Zlasti jezikov se mnogo privadi. Nič red¬ kega ni, da slišiš v Bovcu staro ženico francoski govoriti. Tako se navzamejo Bovčani necega kozmcpolitizma, kakoršen se ne nahaja nikjer drugod po Slovenskem, Ravno zaradi tega je občevanje ž njimi kaj prijetno in zanimivo. Njih pogled ni omejen, ne ustavljajo se koristnim spremembam in dobrim upe- Ij avam. - 44 - A kljubu temu kozmopolitizmu ljubijo vendar Bovčani svoj rod in svojo domovino. V to se vedno povračajo s tuje¬ ga in v njej radi prežive stara leta. Njih udanost in zve¬ stoba do avstrijske cesarske hiše je od 1. 1508 zgodovinsko znana. V francoskih vojskah ob začetku našega stoletija se je ta udanost prav sijajno poterdila. Na čast Bovčanom pričajo sodnijski protokoli, da je bovški okraj med tistimi na Goriškem, kder se najmanj e pravd verši. Tudi hudodelstva se na Bovškem le redko kedaj pripete. Prezanimivo je Bovško v jezikoslovnem obzira. Natorno je, da mora obsegati bovško narečije veliko tujek, zlasti nemških, ker Bovčani vedno z Nemci občujejo. Nasproti temu pa ima bov¬ ški jezik veliko prednosti. Besede izgovarjajo še precej či¬ sto. Končnic ne požirajo in kerčijo tako, kakor po tolminskih gorah. Naglas devaj o radi na zadnji zlog, ki se ob enem spre¬ meni, n. pr. mezdo, peku, meneh. Visoki o širijo v ue (bueh, gospued, bueter, žiuet). A se zlasti v enozložnih besedah zo¬ žuje v e (nes, tem, bret, ves). Visoki e se razločno izgovar¬ ja ie (besieda, dielo, ciei). Končnica ost se spreminja v est (nedoužnest, prevzetnest). V splošni rabi je ozki č mesto slovenskega č (n. pr. oča, pica, otročič itd.) Še bolj zanimivo pa je bovško narečije zaradi mnogih le¬ pih izrazov, kateri se drugodi po Slovenskem ne slišijo, niti v književnem jeziku ne rabijo3 n. pr. oblazi, oblazoma ( im Pruhjahr), kopica (Schuhabsatz), kokoci (Niisse), čompe (Er- dapfel), sohota (Wohngebaude) itd. Opombe vredno je tudi, da Bovčani natanjko razločujejo med morem (ich kann) in moram (ich muss,) Čudno bi bilo o Bovcu pisati, pa ne omeniti vitalnega prašanja za vse Bovško, t. j„ gozdnega prašanja. Ko so prišli Bovčani 1. 1508 pod Avstrijo, imeli so še jako obširne gozde, s katerimi so smele občine delati, kar so hotele: Le za potre¬ be in vzderževanje bovškega grada so bili trije gozdni kosi odmenjeni izmed vsega ondašnjega gozdička. *>✓ Ze cesar Ferdinand I, je vpeljal po naših gorah one ne¬ umno izsekovane gozdov in plavanje derv, vsled katerega so dandanes vsa pobočija tolminskih in bovških gora skalovita in - 45 gola. Občine se temu trebenju neso ustavljale, ker sc imele same pri tem lep zaslužek,, Pozneje, ko je bil po Goriškem kataster upeljan in ko je bilo treba tudi od gozdov davek plačevati, bili so ljud¬ je tako nespametni, da so raje rekli? ” Saj gozd ni naš, tem¬ več cesarsk". Tako si je začel aerar počasi lastiti najlepše gozde. Bovčani so zgubili leta 1809 svoje oproščenje davkov in tako bi bili morali tudi od gozdov plačevati. Ali vsledi nemarnosti občin začela je krog1, 1826 terdili kameralna gosposka, ki je imela ob enem tudi sodno oblast po Bovškem, da občine nemajo nikakih pravic do njih, razen kar jim derža- va velikodušno dovoli. Od tedaj so začeli mnogi prepiri; občine so mnogo ter- pele in aerar je več zgubil, nego so vsi gozdi vredni, Seclaj ima deržava na Bovškem 3 gozdne kose, ki merijo skup 727 o- ralov. Dokazano je, da ti gozdi prinašajo deržavi na leto čez 6000 gold izgube 4 ") ( + Primeri govor deželnega poslanca Gorjupa v 46. seji deželnega zbora goričkega, 20«. novembra 1863.). Zato je hotel aerar že enkrat občinam odstopiti za 4000 gl. Ali občine so vedno le dokazovale svoje pravice do gozdov, pa dokazati jih neso mogle. Zdaj pa v novejem času so že veliko večo svoto ponudile za odkuplenje«, Kljubu temu pa Bovčani še vedno zastonj čakajo rešitve. Pomanjkanje derv je na Bovškem jako občutljivo. Deržava bi morala resno na to misliti, da bi temu v okom prišla.Sploh je uboštvo na Bovškem veliko, ker na vsi oralni zemlji se ko¬ maj četerti del onega pridela, kar Bovčani na leto za živež potrebujejo. Živinoreja vzderžuje jih res nekoliko, ali kaj pomaga, ker so nadloge vedno veče. Zlasti soška in trentar¬ ska dolina je vsa zadolžena pri bovških kupcih. K množenju uboštva veliko pripomore tudi to, da se žgana pijača med ljudstvom vedno bolj širi in ravno na Bovškem se najbolj po¬ znajo žalostni nasledki tega strupa. Opombe: Peter Kobal (7-3; -1888) je bil bovški dekan.. V Bovcu si je veliko prizadeval za narodnostno prebujo tamkajšnjih Slo- ** 46 — vencev. Bil je ustanovitelj bovške čitalnice (otvoritev 10, junija 1878), kmalu zatem pa je Bovec zapustil in časniki so pisali, da je z njegovim odhodom izgubila "komaj nekoliko pre¬ bujena narodna stvar - svoj glavni steber" (Soča, 2, 10.1. 1879). Kobalov članek je objavila "Soča" (19, 10.5.1878, 26, 27.6.1878, 28, 11=7.1878), ni pa bil dokončanj napovedano na¬ daljevanje ni izšlo. Sočani, ki se V uvodnih stavkih članka navajajo so bral¬ ci tednika "Soča". Glede izvora imena Bovec, o katerem še danes pravijo je¬ zikoslovci, da dela preglavice (prof. P. Bezlaj), piše tudi gorička "Domovina" (str. 17, 1869): "Tudi v imenu Bovec bi moral biti 1; kajti nahajamo ga v lat. Ampletium, v lašk. Plez- zo, v nemšk. Plitsch. Tujci so morali v prvotni obliki sloven¬ skega imena 1 slišati; če ne, kako bi si ga bili umislili? Brž ko ne se je glasila nekdanja oblika Belec ( s polglasni¬ kom ali visokim e v deblu, Bog si ga vedi). Domači izgovarja¬ jo dandanašnji Bec, s tako kratkim e, da se malo loči od polglasnika." Citirani odstavki iz goričkega tednika "Glas" se prav za prav nanašajo na Trentarje, vzeti so iz Červovega članka (št. ■„ 50, 13. 12. 1874). - 47 - Simon Rutar: ZGODOVINSKE ČRTICE O BOVŠKEM I. Bovške gore nam pripovedujejo same svojo zgodovino. Če pogledamo njih gola temena in skalnata pobočija, prašati se moramo, ali so bile zmerom tako puste, tako strašne za člo¬ veško oko? - Odgovor je lahek, da to ne mogoče! Prirodopisje nas uči, da je natora odela vsako ped ze¬ mlje s posebnim plaščem, ki je različen, kolikor bolj se po¬ mika od ravnika proti tečaju, ali pa od morja proti temenu najviših gora. To raznoverstnost rastlinstva so učenjaki na- tanjko določili po nadmorskih visočinah. Po tem takem so rastli na Bovškem do 550 metrov visoči- ne orehi, do 800 hrasti, do 1400 buke, do 1800 mecesni in smereke ter od todi do 1900 metrov in še čez ruševje ali ce- renje. Še le na viših hribih rastle so planinske cvetlice do 2250 metrov, potem planinske rastline (Alpenkrauter) do 2600 metrov in slednjič nad to višino mah in lišaj. Kako prijetno je bilo pač takrat živenije med bovškimi gorami! Podnebij e je bilo veliko milejše, o vetrovih se je malo vedelo, suše in toče skoro neso poznali! In kaki ljudje so takrat živeli po Bovškem? Ali je bilo sploh že kaj prebi¬ valcev tukaj? Odgovorimo si najpoprej na zadnje prašanje? Naše slovenske dežele imajo tako srečno lego, da se za¬ res po pravici imenujejo "perstan Evropin”, kakor je že naš ljubi Vodnik pel. One se razprostirajo ravno ondi, kjer se dotikata vzhodna in zapadna Evropa, kjer se tore nahaja pre¬ hod iz jutranjih v večerne dežele. In mala goriška dežela ima še posebej zelo važno lego med jadranskim morjem in Al¬ pami, in je tore pravi "most med skalovjem in morjem." Čez tak most pa so ljudstva vedno rada hodila in čez Goriško so neprenehoma derli narodi v Italijo, ali pa tudi nasprotno.• Peljali so v starih časih trije poti čez našo deželo: eden iz Istre po Krasu v Oglej, drugi čez Hrušico po vipav¬ ski dolini v Venecijo in tretji čez Predel skozi Bovec in - 48 - Kobarid v Čedad. Zlasti važna je bila ta poslednja cesta., ker je bila najkrajša med kraji ob gorenji Dunavi in med Ak~ vilejo. Blizu dunajskega mesta je stala že v starodavnih ča¬ sih ljudska naselbina in od ondi je deržala pot čez Semering, ob gorenji Muri mimo Judenburga, Brez (Friesach), Beljaka, čez Predel skozi Čedad v Oglej. To je bila imenitna kupčijska pot, po kateri je dohajal jantar od baltiškega morja, kože in železni izdelki iz Norika v Akilejo, Ob takih kupčijskih potih so se ljudje najpoprej nase¬ lili in sezidali mala selišča. Ne bomo se torej motili, če terdimo, da je moralo tudi Bovško že zgodaj naseljeno biti, ker skoz-anj je peljala omenjena kupčijska pot. Iz predrim- ljanskih časov nam sicer ne znana nobena bovška naselbina po imenu. Ali ko so se bili Rimljani naselili po naših krajih, popravili so tudi naše ceste nekoliko zaradi kupčije, še bolj pa iz vojaških uzrokov. Ob takih cestah je bilo treba postaj in selišč, kjer so popotniki lahko počivali in kjer so se tudi lahko dobivale priprege za vozove. Po teh postajah so uravnavali rimski vojaki svoje marše. Tudi za predelsko cesto skerbeli so Rimljani in tudi ob tej so sezidali svoje postaje. Ne mogoče, da bi se ne bila nahajala na celej dolgi poti čez Bovško nobena taka postaja. In zares, če pregledujemo ohranjena imena teh postaj, spozna¬ li bodemo, da je peljala ona cesta po Bovškem, ki se imenuje v Antoninovem itinerarij "Via Beloio”. Perva postaja na tej cesti je bila oddaljena od Akvileje .XXX miljar, t, j. 48 ki¬ lometrov in stati je morala torej blizu današnjega Šen Petra med beneškimi Slovenci« Prihodnja postaja bila je (po omenje¬ nem itinerariji) L a r i c e ali L a r i x, kakor drugi berejo » Ta je bila oddaljena od poprešnje XXXIV miljar, ali 53,5 kilometrov. Od postaje L a r i c e bilo je potem do Beljaka (Santicum) XXVII miljar, t. j. 43. kilometrov. Kje moramo tore iskati postajo Larice? Daljava kaže, da v loški dolini, v srednjem Logu, ali morda celo na Stermcu. Ali je to morda neverjetno? Ravno nasprotno, še čuditi bi se morali, ko bi ne bilo ondi nikake postaje. Cesta pelje blizu ondi čez 1170 metrov visoki Predel in je na obeh straneh tega - 49 - prehoda jako sterma. Potrebna je bila torej naselbina v nje¬ no varstvo in oskerbovanije, zlasti po zimi. Za vozove mora¬ la je tudi priprega blizu biti in zato je bilo treba, da je stala naselbina ravno pod sedlom. Razen teh stvarnih razlo¬ gov pa imamo še drugih, ki govore za to, da se je nahajala postaja larice v Logu. Mangart, najviša gora nad Logom, imenoval se je pri Rim¬ ljanih Mons Picis (smolena gora). Czornig ' sicer pravi 4 ") ( + Gorz-Gradisca, I. pg. 725.), da je bilo Predelu tako imej a pomisliti je treba, da Predel, ne "mons", temveč jugum, saltus. Tudi so Rimljani mislili, da N a - tiso (t. j. gorenja Soča) izvira iz gore Picis. Imeli so pa za pravi vir Soče našo Koritnico in ta izvira iz Mangarta, a ne iz Predela. Czornig seveda porabi to priložnost in iz¬ peljuje nemško ime Bovca: Plitsch, ali kakor se je pisalo v srednjem veku V 1 i z , od Pix, Picis! Če primerjamo imeni gore Mangarta in postaje Larice med seboj, ali ne najdemo neke stvarne sorodnosti pri njih? La¬ rice pomeni "Pri mecesn u", ali morda bolje T." V mecesnovlj i". V starih časih je bil v loški'doli¬ ni velik mecesnov gozd, ki je dajal veliko smole in zato se je tudi Mangart imenoval smolena gora. Še danda*- našnji nahaja se pod Mangartom kraj z imenom "Mesnova glava." Če vse to primerimo, ne bodemo dvomili, da je moral sta¬ ri L P rice pod Predelom stati. Današnji L Q g je beržkone sta- reji, nego Bovec, kakor bodemo pozneje videli. T a postaja pa ne bila Bog ve, kako velika. Štela je nekaj hiš in hlevov, bila je tudi nekoliko uterjena, ali vsaj dobro zagrajena že zaradi varnosti pred zverinami. Do sedaj še ne znan nikak spominek in nobeden kamen iz te naselbine. Tudi to kaže, 'da ne mogla biti obširna. Sicer pa je mogoče, da se še kaj sta¬ rinskega iztakne. Naseljena je bila bovška dolina že jako zgodaj in mor¬ da je tudi v Bovcu stalo že za Rimljanov kako selišče, dasi- ravno se nam ne ohranilo njegovo ime. Ali katero ljudstvo je stanovalo pred Rimljani in pod Rimljani po teh krajih? 50 - Iz starih zgodovinarjev verno, da so prebivali po gora¬ tem, severnem delu V e n e c i j e "Kami”. To ljudstvo prištevajo sedanji neslovanski zgodovinarji Keltom, A pomisliti je treba, da so bili Kelti po naših deželah, le zapovedujoče, pozneje naseljeno pleme, Ker-so Kami bolj V. goratih krajih prebivali, znamenje je, da so bili enkrat pre¬ magani in od morja .v gore potisnjeni. Že to kaže, da Kami nese mogli biti Kelti, nego najbližneji sorodniki sedanjih Slovanov, kakor je naš učeni gospod Terstenjak zadosti doka¬ zal. + ) ( + Novice 1859, str. 249 in 256 0 ) Stanovali pa so Kami razen po severnem Frijulskem tudi po Koroškem in od njih je dobila dežela ime "Karanten" (dežela Karnov). Iz Koroške¬ ga so bili prišli Kami čez gore tudi v frijulsko nižino in so sezidali ondi svoje mesto. Toda Rimljani so je prisilili nazaj čez gore umakniti Se c ++ ) (-!-+ Livius, lib„ XXIX. cap, 22 .) Ti Rimljani so bili ustanovili 1. 182 pred Kr. ob dole- nji Natissi kolonijo Akvilejo (Oglej) kot središče kupčije z notranjimi deželami, pa tudi kot podlago za pozneje vojaške operacije v : Podunaviji, Važnost tega mesta se je koj pokaza¬ la: iz Akvileje so premagali Rimci in v pokornosti ohranili Norik in Pannonijo, Premagavši Istre podjarmili so si 1. 173 tudi Kame, Ti so še pozneje še dvakrat uperli Rimljanom, a consul Aemilius. Scaurus (114-107) premaga obupne borilce, ki so po vzgledu Istrov najpoprej svoje žene in otroke in potem same sebe us- mertili, (Eutropius, IV, 29) Karne hvalijo kot pridne, obertne ljudi, ki so obilo železa pridelovali. Rimsko načelo je bilo n ”Ubi Romanus vicit, ibi etiam habitat”. Glede na to pravilo storili sp Rimljan-i veliko v - kulturnem obziru za podjarmljene dežele ob južnih pobočijih Alp, Skerbeli so zlasti za zboljšanje cest in za povzdigo kupčije. Se ve, da so delali te v lastno korist, ker sc hote¬ li podjarmljene dežele dobro izkoristiti. Rimski legijoni so prinesli seboj vero, omiko in jezik. Poleg svojih vojaških opravil izverševali so tudi javna dela. Na tak način so Rim¬ ljani v kratkem času popolnoma polatinčili sebi podveržena 51 - ljudstva. Latinski jezik je bil zapovedan za vse ljudstvo in vsak ga je moral znati, kdor je hotel kaj veljati. Kako hitro je napredovala latinščina, pričajo nam sedanji furlan¬ ski Kami ali "Čarnijeli” 0 Tudi našim rekam in goram so dali Rimc.i svoja imena. Ra¬ zen že omenjenega naj še dostavim, da so imenovali Triglava "Tullus". Ono visoko pogorje, ki se vleče poprek goričke de¬ žele in deli Bovško od Tolminskega, zaznamovano z verhi Kanin, Kern, Vogel, Cerna perst, Blegaš^ in ki se iz frijulske rav¬ nine tako lepo vidi, nazivali so Phlvgadia, ali m o n t e s P h 1 y g a d i „ Razen teh imen spominja nas še na Rimljane star denar, ki se tudi po Bovškem pogostoma naha¬ ja. II. Iz mirno razvijoče se omike prebudi našo deželico ljud¬ sko preselovanje. Zaradi njene lege ob vhodu v Italijo derla so skoro vsa hunnska in germanska ljudstva skozi njo. Koliko so mirni prebivalci pred njimi terpeli, ne da se popisati.. Še do današnjega dne se je ohranil med našim ljudstvom spomin na grozovitega Attilo. Še le ko se polaste vzhodni Gothi I.tali- . je, 1. 493, oddahnejo se nekoliko naše pomandrane dežele pod Theodorichom Velikim in njegovimi nasledniki. Ali to je trajalo samo malo časa. Jedva so bili Bizan¬ tinci Gothe ugnali in jim vlado v Italiji odvzeli (1, 555)? že prihrujejo suevski Langobardi iz Pannonije,, Ti so derli skoro gotovo čez Predel po Bovškem, mimo Kobarida ob Nediži na Prijulsko, po leti 568. Na to dogodbo nas spominja M a - t a j u r , kateremu so bili dali ime M o n s r e g i s (kraljeva gora). Vsledi viharnega preselovanja narodov izginili so bili skoro popolnoma stari prebivalci Pannonije, Norika in Karni- je. Če je kdo izmed pervotnih Stanovnikov in Izmed rimskih provincjalov odšel meču skozi deročih ljudstev, pobegnil je gotovo v varneje kraje, v terdna mesta, na otoke v lagunah$ ali pa se je umaknil v više, nepristopnej e kraje med gorami. - 52 Redek je bil, ki se je vzderžal in ostal za kvas prihodnjim naseljencem. Tako so imeli Slovenci, ki so že krog leta 550 v Sirmi- ji in dolenji Pannoniji stanovali, prostor siriti se počasi ob Savi, Dravi in Muri navzgor, Ker so prišli iz velike sar- matske ravnine in ker je bilo vse njih živenje ravnini pri¬ vajeno, lahko razumemo, da so se tudi v novi domovini pola¬ stili najpoprej ravnih krajev. Saj so jim mogli le edino ti obetati dovolj pogoja za toliko priljubljeno poljedelstvo,, Ko so pa začeli drugi rodovi od zadi pritiskati in ko se je ljudstvo s časom pomnožilo, morali so seveda tudi Slovenci vedno više in više stopati in se zadnjič zadovoliti tudi se stermim svetom. Po odhodu Langobardov v Italijo pomaknili so se Sloven¬ ci tako daleč proti zapadu, da so dospeli med leti 592 in 594 že do naj skrajne j e meje Italije in bavarskega vojvodstva,, Gotovo je, da so že 1, 598 v Italijo prodreti skušali, a ek- sark Kallinikos potisnil je je za takrat še nazaj, Na Bovško so se naselili Slovenci iz Koroškega čez Predel, Po tej ce¬ sti hiteli so tudi proti Italiji in res se jih je precej na¬ selilo po berdih nad Čedadom, Ti so ohranili terdovratno še do danes svoj jezik, dasiravno žive še nad 1200 let v vedni dotiki z italijanskim življem. Ob času omenjenega selenj a ostal je marsikedo v koritniški in gorenji soški dolini ter se naselil ondi stalno, T a ko je dobilo Bovško svoje sedanje ■ prebivalstvo. Še dandanes je bovško narečje najbolj podobno benečsnskemu in se loči znatno od tolminskega. Takrat so bili Slovenci (zunaj frijulskih), še prosti in samostojni. Živeli so sami za se pod lastnimi župani, ki so bili njih svetni oblastniki in župniki ob enem, Do veče politične skupnosti povzdignili so se stoprav pozneje in le na nekaterih krajih. Taki so si volili tudi svoje lastne voj¬ vode, n. pr, na Koroškem, v Sisku itd. Živeli so mirno, pe~ čaje se s poljedelstvom in sem ter tija z malo obertnijo, 0- koli in okoli od sovražnih, ropaželjnih sosedov obdani pri¬ vadili so se počasi tudi sami ropanju, in tako beremo, da so večkrat čez mejo udarili v Italijo ali Istro, S a mi so morali največ preterpeti od divjih Avarov ali Obrov, katere so tudi Pesjane ali Pescglavce imenovali, Ti so prišli med Slovence, kedar se jim je poljubilo, in vzeli, kar jim je dopadlo, po¬ tem pa so zopet izginili. Avarsko gospodstvo nad Slovenci si ne smemo torej misliti stalno, redko in povsodi enako 5 nego le kot faktično nadvlado močnej ega nad slabejim, brez pravne¬ ga naslova in urejenih razmer v našem pomenu, Avari so bili za Slovence to, kar v XV, in XVI. stoletiji Turki, Le za časa hrabrega Sama (627-662) oddahnili so 3 e bili Slovenci za več časa, L. 774 uniči Karol Veliki langobarško kraljestvo in si prisvoji tudi frijulsko vojvodino (1. 776 ). Tako se je raz¬ širila oblast frankovskega kraljestva do slovenskih mej in razumljivo je, da so želeli Franki podvreči si tudi mirne Slovence, zlasti ker so hoteli uničiti zadej bivajoče Avare, L. 788 napade Karlov sin Pipin Istro in Liburnijo ter si pod- verže pri tej priložnosti Slovence tija doli v Pannonijo. Tu¬ di koroški Slovenci, ki so bili že 1. 748 od Bavarcev odvisni, pridejo istega leta neposredno pod frankovsko oblast, ko od¬ stavi Karol vojvodo Tassila in uniči rodno vojvodstvo bavar¬ sko. Z letom 788 konča tore doba slovenske neodvisnosti in začne se nova doba tujega gospostva, pa tudi robstva, fevdal¬ nega nasilstva, potujčevanja in ponemčevanja ter ob enem po- kristijanovanjaj vsledi česar so se povzdignili Slovenci od prirodnega stanja k izobraženemu, Ker pa je bil Karol moder politik, ne razdelil po svoji navadi koj iz početka novo pri¬ dobljenih dežel v okrožne grofije (Gaugrafschaften), nego pu¬ stil je Slovencem njih domače župane in glavarje, le da so se morali ti kerstiti dati, Še le počasi je vpeljal svojo upravo in ž njo krisfcijanstvo z desetino, ter razdelil slovensko ze¬ mljišče med svoje germanske plemenitaše, ki so pripeljali raz¬ nih nemških naselnikov v deželo, Vsled germanskih fevdalnih nazorov smel je kralj svobod¬ no razpolagati z novo pridobljeno zemljo podverženega ljud¬ stva. Razdelil jo je torej pc svoji volji med zveste priver- žence in ti so postali V kraljevem imenu pravi lastniki daro¬ vanih zemljišč. Poprešnji gospodarji, slovenski kmeti, ponižani - 54 - so bili na ta način do užitnikov in za to uživanje svojih poprej lastnih zemljišč morali so plačevati razne dav¬ ke, Tako je postal iz pcčetka svoboden slovensk kmet naj e m - n i k , in mnogokrat tudi rob, soženj novim gospodarjem, S preobračanjem k novi veri poberala je cerkev povsodi tudi desetino. A to je bilo jako nevarno in modri možje so ve¬ likokrat svarili misijonarje, naj ne gledajo toliko na dese¬ tino, kakor na pridobitev kristijanov. Tako je moral učeni Alkuin prav nujno opominjati svojega prijatelja, oglejskega patrijarha Pavlina, naj odlaša z desetino. Kazal je na Save, ki so se bili zaradi tega kristijanstvu odpovedali, + ) ( + Diim- mler, Siidoestliche Marken, Archiv f, Kunde ost. Gesch, Quelln, X, pg. 22.) Gotovo je morala desetina tudi Slovence strašiti, da so se le počasi Kristusovih naukov poprijemali. Med bovškimi Slovenci širili so sveto vero brez dvombe oglejski patrijarhi s pomočjo čedajske duhovščine, Ali kri- stijanstvo je po naših gorah jako polagoma napredovalo, Slo¬ vensk značaj kaže veliko terdovratnost na sebi, kedar je tre¬ ba svoje individualno prepričanje zatajiti in se drugemu pod¬ vreči. Zato so se deržali Slovenci terdo svoje stare vere, svojih starih šeg in običajev. To terdost razumemo tem bolj, če pomislimo, da so oznanjevali sveto vero le tuji duhovniki, koji še narodovega jezika neso znali. Dalje so sprevideli tudi Slovenci, da ne preti nevarnost le veri njih očakov, nego tudi njih svobodi, neodvisnosti, kajti s pokristijanovanjem vred Širilo se je frankovsko gospostvo in napredoval je nem¬ ški živelj. Kako z veseljem so se poprijeli svete vere pan- nonski Slovenci, ker sta jim jo oznanjevala sv. Ciril in Me¬ tod v domačem jeziku in ker je branila Svatoplukova deržava ponemčevanja! Da je ravno po tolminskih in bovških gorah kristjanstvo počasi napredovalo, vidi se iz tega, ker so se našli ostanki malikovalstva še 1, 1331 v Kobaridu, torej ob glavni cesti! ++ ^ ( ++ Primeri? Domovina, 1867, list 17») Ostanki poganske vere Slovencev ohranili so se nam le še v ljudskih pravljicah ir, krajevnih imenih. Naše ljudstvo še mnogo pripoveduje o pozoju, ki je zahteval žertve mladih de¬ klet; o začaranih kraljičinah, o hudih mačehah itd. Še dan¬ danes obhajajo naši Slovenci o božiči, svetih trijeh kraljih, - 55 - veliki noči, sv. Juriji, sv. Janezu Kerstniku itd. mnogo šeg, ki spominjajo na staroslovensko mythologijo. Vse to kaže, ka¬ ko visoko so nekdaj častili solnčno luč, ki je bila po zimi oslavljena, začarana; koja se je pa na spomlad prebudila in oživela, tako da je zemeljske pridelke izcimila, ozelenela in dozorela. Tudi o mythologiških bitijih znajo Bovčani še veli¬ ko pripovedovati, n. pr. o škratu, povodnjem možu, belih in oastitljevih ženah; o babi, vedomcih, veščah, o Šimbiljah itd. Izmed krajevnih imen spominjajo na slovensko mythologi- jo: Triglav (bog solnca), Baba (jako navadno ime gora), Bohinj (Boginj) itd. Tudi cerkveni patroni spominjajo na češčenje staroslovenskih bogov, Terstenjak je postavil učeno hypotheso, po kateri se iz sedanjega cerkvenega svetnika lahko sklene, kako božanstvo so ljudje na tistem mestu častili.”) ( + Mati- čin letopis 1871, str. 19.) Bo tem takem so častili na Ster- mem (sv. Mihael) Peruna in Radegosta; v Kalu pri Bovcu (sv, Janez Kerstnik) Kresa, v Bovcu in na Ternovem (sv. trojica) Triglava M, Seveda more to le tedaj kaj resničnega v sebi i- meti, če je dotična cerkev jako stara, hitro pri pokristjanje¬ nji sezidana. Po Karolovi razdelitvi 1. 788 spadalo je Goriško in torej tudi Bovško k frijulski vojvodini. Ta se je prištevala Itali¬ ji do 1. 952. Tega leta odloči cesar Oton I. marko Ve¬ rono, (obsegajočo tudi Prijulsko) ter jo pridruži bavar¬ ski (in koroški) vojvodini, toraj nemškemu cesar¬ stvu.!. 976 postalo je Koroško samostojna voj¬ vodina in obsegala tudi Prijulsko.in Verono. Prijulsko je osta¬ lo v zvezi s Koroškim do leta 1028 in 1077. III. Kakor za goriško grofijo sploh, tako je tudi za Bovško prevažno pismo Otona III, s katerim izroči oglejskemu patri- jarhu Janezu IV. zraven več drugih posestev tudi polovico dežele med Sočo, Vipavo in Alpami. To pismo je izdal v Raven- ni 28. aprila 1001 in v njem praviš ”Damus et donamus cum omni jure Johanni patriarchae et Ecclesiae Aquilejensi medie- tatem unius villae, quae slavonica lingua vocatur Gorizia, nec non meditatem omnium - 56 - domorum, vincarum, camporum, pascuorum, herbaticorum, placi- torum, collectarum angariarum, molendinorum, aouarum pisca- tionum, silvarum, pabulaticorum, venatiomam nec non omnium rerum, quas in illis locis Saligani (Solkan) et Goritiae,vel in finibus locorum, quae sunt inter Hontium (Sontium) et Vi~ pacum et Ortona (Ortuwia, Duwein, Devin) atque juga Alpium cum finibus et omnibus juribus antedictis . n - Drugo polovico pa je daroval cesar konec istega leta frijulskemu grofu Ve- rihenu (Verigandu, Varientu), ++ ) ( ++ De Rubeis, Monumenta Ecclesiae Aquilejensis, pag. 490.) Ker leži tudi Bovško v zgorej zaznamovanih mejah, prišlo je torej z ostalim Goriškim patrijarhu in frijulskemu grofu v last. Kako sta si obe stranki posestvo razdelili, tega ne vemo. Verjetno je, da sta ga iz pocetka skupno vladali, mor¬ da skozi celo XI. stoletije,. Pozneje pa jim se je svetovala previdnost, da je bolje posestvo razdeliti in stalne meje do¬ ločiti. Kako se je to zgodilo, zopet ne znano. To skupno uživanje Goriškega trajalo je gotovo ves čas, dokler so bili Eppensteinci goriški grofi Razvidno je to zlasti iz okolnosti, da je goriški grof Henrik (1083-1090) daroval rosačkemu samostanu kraje, ki so ležali na Bovškem in Tolminskem. Henrikov brat Ulrich je bil oglejski patrij arh in tudi on je bogato pomnožil rosačka posestva ter povzdignil samostan v opatijo. Benečan Dandolo je bil proti koncu XV. stoletija komenaator opatije sv. Petra v Rosazzu in on je prosil 1. 1496 goričkega grofa Leonharda, naj bi ta poterdil rosačkemu samostanu vsa ona posestva, katera so mu bili nek¬ daj darovali goriški grofi, V tej prošnji se bere; "Constat insuper, quod illustris dominus Henricus Gori- tiae comes dedit et donavit supra scripto monasterio contra- tam de P 1 e t i o cum omnibus adjacentibus montibus alpi- bus et pertinentiis, quorum montium fines sive termini ver- sus Tarvisiam et plagam septentrionalem extenduntur usque ad dominium reverendissimi domini episcopi Bambergensis, (Tar- viž je bil lastnina bamberških škofov); versus autem plagam orientalem usque ad dominium serenissimi domi Maximiliani in- vicissimi Romanorum regis; versus vero Tulminum et plagam - 57 - australem usque ad dominium civitatis Austriae, et versus plagam occidentalem usque ad ditionem illustrissimorum domi- norum ducum Venetiarum, cuin infra scriptis ruribus, villis et locis, videlicet: Sedula (Sedlo), Boriana maior, Boriana mi- nor, Potalch (Potoki), Čreda, Melišča (Mlinsko), Idrisca (I- drijsko pri Kobaridu), Livisca (beržkone Livek; ali pa Livi- gce blizu Marije Celj nad Kanalom); super Tulminum: Idria (I- drija pri Bači), Livina (Ljubinj) itd." + ) ( + Primeri: Czor- nig, o. c. I. pg. 486.) Ali so vsi tukaj našteti kraji že leta 1083 (1085) pod rosački samostan prišli, ne more se določiti. Dandolo je opi¬ sal meje Bovškega, kakoršne so bile v resnici ob njegovem ča¬ su, a ne kakor je morda kaka stareja listina zaznamovala. On je naštel vse kraje, katere je takrat posedal rosački samostan na Bovškem (in drugod na ^briškem), a ne točno razločeval, ke~ daj so bili darovani. Zato ne vemo, ali so vsi oni našteti kraji že takrat obstajali, in ali se morda ime Bovca tukaj pervikrat imenuj e. Vsekako pa je razvidno iz Dandolove prošnje, da se je že takrat ločilo Bovško od Tolminskega in da je spadala k njemu tudi Kobariška okolica s "Kotom," kakor še do novejšega časa. La je imel rosački samostan pravico desetino pobirati po Bov¬ škem, to nam poterjujejo tudi pozneje listine. Tako vemo, da je odstopil 1. 1285 13 zemljišč millstatskej opatiji in da je dobil v zameno drugih za nje: "XIII. mansi in contrata, quae dicitur P 1 e t z , sive V 1 i z." Tukaj beremo pervikrat nemško ime Bovca. Ko so zadobili Lurugauci goriško grofijo in ko so posta¬ li tudi zagovorniki oglejske cerkve (po 1. 1090), tedaj so bi¬ li uredili patrijarhi svoje razmere nasproti grofom in sicer tako, da je ostalo vse Bovško in Tolminsko v patrijarhovi la¬ sti; sedanje goriško okrajno glavarstvo pa je pripadlo popol¬ noma grofu. Leta, kedaj se je to zgodilo, ne moremo natanjko določiti. Vendar je ostalo še vedno nekaj pravic goriškim grofom. Imeli so zlasti cerkveno zagovorništvo in patronat, kakor sploh v vsi patrijarhovi deržavi. A grof Meinhard II. odsto¬ pi 1. 1227 to pravico patrijarhu Bertholdu in dobi kot od- ~ 58 - Škodnino 25 mark (347*5 fl.) od dekana čedajskega kapitala. + ) ( + Coronini, lentamen genealogicum comitum Gorit pg. 199. ) Na Bovškem je bil torej o.glejski patrijarh gospodar in tudi deželni knez., ker leta 1077 so bili postali patrijarhi frijulski vojvode,, Patri j arh pa ne oskerboval sam svojih po¬ sestev, nego razdelil ja je med svoje cerkve in samostane in jim dovolil desetino c\ teh posestev kot užitek. Izmed samo¬ stanov imel je torej rosački največ posestev na Bovškem, iz¬ med cerkva pa čedajska. V cerkvenem obziru izročil je patrij arh vso skrb za duš¬ ni blagor Bovčanov čedajskemu kapitulu. Natorno je torej, da je on tudi skoro vso desetino pobiral, Duhovno pastirstvo in cerkveno desetino prepustil je bil že pstrijarh Janez IV. če¬ dajskemu kapitulu, kakor po Tolminskem, kako tudi po Bovškem. Kmalu potem, ko mu je bil cesar Oton Goriško daroval, 1. 10-15 namreč, izroči patrij arh mnogo krajev ž njim dohodki za večne čase proštu sv. Štefana in vsem njegovim kanonikom ter njih naslednikom, v Čedadu živečim. Med drugimi izroči mu tudi "decimam, quae habet exire de plebe, quae vocatur Walcana (Vol¬ čane...) Denimam in loeo, qui dicitur L a n c itd. + ) ( + Rubeis, Monumenta Eccl. Aq. pg. 490-94.) Ali moramo pod imenom Lane razumevati bovški L o y pod Predelom, to je prašanije, Kocjančič zastopa to mnenije ,+ ) (++ Zgodovinske čertice nabrane po Goriškem 1. 1853, ponatis¬ njene v Einspielerjevem Prijatlu 1855, stv. 384. ) in če so res izgovarjali stari Slovenci nosni o (k) kakor a n +++ ) ( +++ Terstenjak v Slov, Glasniku 1865, stv, 183 ia dalje,), znalo bi to mnenije resnično biti. Na razvalinah nekdanjega Larice se je lahko že zgodaj vzdignil nov kraj, kojega so i- menovali.Slovenci L a g L a n g , L o g , Po tem takem se Log poprej omenja, kakor Bovec, v , Cedajsk kapitul pa ne bil zadovoljen samo z izročilnim pismom Janeza IV. nego obernil se je naravnost v Rim s prošnjo, naj bi se mu poterdila duhovska oblast ob gorenji Soči. Dokazal je, da so mu bili ti kraji že pred štiridese¬ timi leti izročeni in da ima torej izključijivo pravico do njih. Vsledi tega izda papež Celestin III. 1, 1192 posebno 59 bulo, v kateri sprejme pod svoje posebno varstvo čedajsko cerkev z njenimi posestvi, ji poterdi vse pravice in žuga vsakemu, ki bi jo hotel v teh nadlegovati, z božjo jezo. V tej buli se omenja med drugimi tudi ''cerkev v Bovcu z njeni¬ mi podružnicami." Ob tem času je imel torej Bovec že svojega župnika, ki se je imenoval "vikarij" (čedajskega kapitula). Njemu je bi¬ la izročena skerb za dušni blagor vseh Bovčanov od Serpenice do Predela. Imel je tudi svojega pomočnega duhovnika, koj ega si je sam izbiral in plačeval. L. 1306 urede čedajski kanoni¬ ki tudi plačo duhovnikov po Tolminskem in Bovškem, ker do te daj še neso imeli stalnih dohodkov. V pismu, ki so ga o tem sestavili, bere se o bovškem vikariji sledeče: "Item vicarius de P 1 e z decem et octo sextarios frumentum, mileum et ma¬ turam (soršica?); et medietatem casci et lanas, quae colligun- tur in Sancto Georgio et in Ito Michaele; medietatem Septimi- narum et Legatorum seu mortuorum; ex propriam tenendo secum u- num Scolarem." Ravno toliko naj dobiva tudi Kobarijski vika¬ rij. + ) ( + Prepis te listine se nahaja v grofovskem archivu v Tolminu, sedaj lastnina notarja d.r žl. Premersteina.) Tudi papež Pij II. poterdi čedajski cerkvi vse njene pra¬ vice in posestva ter ji podeli 1. 1459 v Mantovi tudi civilno in v lazih stvareh celo kriminalno sodstvo čez njene podložni¬ ke; vendar pa tako, da se sme vselej sklicovati na akvileje- skega patrijarha. Dal jej je tudi popolno oblast podložne cer¬ kve oskerbovati, sposobne vikarije in kapelane. postavljati in kjer je treba tudi odstavljati. Vso cerkveno oblast čez Bov¬ ško izverševal je torej čeddajski naddijakon, ki je stanoval v Tolminu. Politiških vestij o Bovškem za časa vlade akvilejskih patrijarhov in goričkih grofov nemarno veliko, Z visocimi go¬ rami od druzega sveta ločeno začelo je nekako samostojno ži~ venje razvijati. To se vidi zlasti iz razmere nasproti Tolmin¬ skemu. Kar se tiče mejne obrambe spadalo je Bovško pod patri- jarhovega glavarja v Tolminu. Bilo je torej v političnem in cerkvenem obziru navezano na Tolminsko. A prebivalstvo je bilo večinoma sovražno Tolmincem, To sovraštvo se je zlasti 60 pokazalo 1. 1381, ko so bili Tolminci napadli Tarviž in ga oplenili. Pa tudi Tarvižanci povernejo Tolmincem v enaki me¬ ri. Iz tega so nastali mnogi prepiri med Tarvižem in Čedadom, kot posestnikom Tolmina. Razsodbo izročijo goričkemu grofu, ki je imel dolžnost po patrijarhovini soditi. Kako je ta raz¬ sodil, ne vemo. Bovčani so se bili nagnili pri teh prepirih na stran. TarviŽanov in so tako razserdili Tolmince. Še le na prigovarjanije čedajskega mesta sprijaznili so se zopet in sklenili zvezo med sebo, 1, 1384. Med tem pa se je bilo namnožilo prebivalstvo na Bovškem in nerodovitna tla ga neso mogla vsega prerediti. Morali so toraj uvažati žito iz drugih dežel, zlasti is Koroškega. Ali ker je bilo treba za tako uvaževanije visoko colnino plačeva¬ ti, prosili so Bovčani deželne stanove koroške, naj je opro- ste colnine, To se je tudi zgodilo in leta 1467 so smeli 1153 vagonov žita brez colnine v svojo deželo pripeljati. Tako oprostenije se je gotovo ponavljalo večkrat, V XIV. stoletiji začel je oglejski patrijarhat slabeti in hirati. Da bi zagotovil papež to važno deržavo guelfovski stranki, pošiljal je tujce za patrijarhe, a ti so skerbeli le bolj za svojo stranko in svoje sorodnike, kakor za deželne koristi, Patrijarška deržava ne bila nikoli zaokrožena, manj¬ kalo jej je pravo središče in počasi so začeli patrijarhi zunaj dežele prebivati. Prepiri in sovraštva med domačimi plemenitaši so se vedno bolj množili, a patrijarh ne mogel tega zabraniti. Slaba in šibka vlada zadnjih patrijarhov, za katerih so se dostojanstva prodajala in sodniki podkupovali, zrahljala je popolnoma deržavne vezi, dokler se neso Benetke z lahka polastile razpadajoče deržave. v Ze okrog 1, 1410 začeli so Benečani nenavadno hitro ši¬ riti svojo oblast po Frijulskem« V kratkem času polastili so se skoro vseh patrijarskih posestev, tudi Vidma, Čedada, Tol¬ mina in Bovca. Zato je napovedal cesar Sigismund vojsko be¬ neški republiki in poslal konec leta 1411 izverstnega vojsko¬ vodjo Filipa pl. Ozora na Frijulsko. T a je pridobil v kratkem času 72 gradov, terdnjav in mest. katere so bili poprej Bene¬ čani patrijarhu odvzeli. Vojska je potem še dolgo trajala in 61 - sedaj je zmagoval Sigismung, sedaj Benečani«, Zadnjič sklene¬ jo 1. 1413 petletni mir v Terstu. Obe stranki ste obderžali, kar ste ob istem času v oblasti imeli. Tako je ostalo Tolmin¬ sko in Bovško pod varstvom nemškega cesarstva in v rokah, go¬ ričkega grofa* Patrij arh pa je izgubil krog 1. 1420 vso svo¬ jo posvetnocblast= ') ( + Verči, Storia della marca Trevigia- na, XIX, 62; Documento n, 2110.) Toda čeravno nam zgodovina le malo poroča v tej dobi o naši deželici, vendar ne smemo misliti, da je v miru živela. Nasprotno, morala je veliko terpeti pred turškimi vpadi, Tur¬ ki so takrat strašili celo Evropo in posebno So terpele slo¬ venske dežele pred njimi zaradi svoje važne lege. Veliko kru¬ tosti in surovosti morali so prestati naši pradedi in mnogo kervi je bilo prelite* Slovenci so se hrabro deržali in Tur¬ ka večkrat do dobrega potolkli, Vendar je te ne ostrašilo, da bi ne bili prišli drugo leto zopet ropat in morit. Tudi.Goriškemu neso prizanesli Turki, Ko so po frijulski ravnini vse oplenili, obernili sO se potem za Sočo navzgor in derli po Kanalskem, Tolminskem in Bovškem čez Predel na Ko¬ roško. Tako se je godilo junija 1. 1469 in tako po leti 1478, Tega leta so se podali 23. julija po malih praskah skozi Ka¬ nal, Kobarid in Bovec na Koroško. Med potijo so ropali in mo¬ rili, kar jim je pred oči prišlo, 4 ") ( + P ara prt, Turški boji v XV. in XVI stoletiji, str. 63.) Da bi se mogli uspešneje'braniti turških napadov začeli so Benečani že leta 1472 Gradišče uterjevati in so tudi do- veršili svoje delo kljubu nasprotovaniju goričkega grofa, na katerega svetu je stal kraj, Ravno tako so po sedli tudi Bo¬ vec z nekterimi drugimi kraji ob gorenji Soči, da bi je ut er- dili zoper Turke, Na zgovarjanije goričkega poslanca Jarneja Gronschala neso nič odgovorili v Benetkah in ravno tako brezuspešno potegoval 1 se je tudi cesar Friderik III. za go¬ ričkega grofa. Iz tega spoznamo, kako onemogla je že bila tu¬ di vlada grofa Leonharda in kako malo so se bali mogočni Be¬ nečani tudi nemškega cesarja. Oni so si pač mislili, po sme.rtl goričkega grofa pripade tako vsa dežela nam in torej gospodarimo lahko že sedaj svobodno po njej. 62 Benečani so bili res sezidali malo terdnjavo na desnem bregu Koritnice v bovški soteski ali Kluži (Flitscher Klause), ondi kjer je dolina najbolj stisnjena in že od nature za ter- dnjavo ustvarjena. Stala je na omotčevim robu, ravno nad ko¬ ritom, v katerega globočini teče Koritnica. Nemci so dali tej terdnjavi ime D a 1 b e r g (Thalberg, Thalburg). Bila je iz početka lesena, kakor pričuje Marino Samudo ++ ) ( ++ Des- criptione de la Patria del Priuli.) L. 1613 pa jo je dal nje¬ ni poveljnik in bovški glavar Filip Gera popraviti in iz ka¬ menja pozidati. Spomin na Turke se je globoko utisnil našemu ljudstvu. Ohranilo je jako veliko pripovedij o njih. Najbolj znana je tista, kako so bili pri bovškem gradu pogjnili. Čez Koritnico je deržal lesen most, edina pot v terdnjavo. Ko se Turki pri¬ bližajo odkrijejo ljudje most na sredi, postavijo luči po gra¬ du, potem zbeže. 0 mraku prihrume divjaki do grada in ker vi¬ dijo luč v njem, krenejo naravnost proti mostu. Ali eden za drugim popada v strašno globočino. Še le ko se konji pribli¬ žajo zavohajo nevarnost 'in nočejo dalje. Koritnica se je bila pre zajezila radi toliko ubitih Turkov in še v poznejih časih je metala orožije na dan. ++ ) ( ++ Flander, Novice 1. 1862, list 35.-) Ljudstvo spojuje ta dogodek s francoskim oblegani- jem bovškega grada 1. 1797. - V srednjem veku je bila začela predelska cesta močno pro¬ padati. Staroslavna Akvileja zgubila je bila svojo važnost in nehala biti kupčijsko središče ob jadranskem morji. Mesto nje povzdignile so se Benetke. Tem je bila predelska cesta bolj odročna in začeli so podpirati novo ob Taljamentu in Beli (Fella) čez Pontebo. In zares, posrečilo se jim je v kratkem Času oberniti kupčijo na to stran. Toda ta cesta je bila bolj težavna in neravna, kot predelska. Dolina ob Beli je zelo ozka in stisnjena ter obstoji iz same prodnate struge. Na obeh straneh so puste skale, kjer ne toliko persti, da bi moglo kaj rasti. Bela je zelo deroča in se vije nad 30 kilometrov daleč med dvema stenama, Le z veliko težavo mogla se je ob njej ce¬ sta izdelati. Zato bi ne bila mogla pontebska cesta konkurovati s pre¬ delsko, ako bi ne bili poslednjo roparji spravili v slabo ime. - 63 - Gradovi, ki so bili hekdaj sezidani v varstvo podbene- Š k e ceste (stratta del Pulfaro), kakor Villalta, Urusper- go (oba lastnina gospodov Villalta) Zuccola (lastnina gospo¬ dov Caporiaco), Gronumbergo in Antro (Landri), postali so zdaj najhuja roparska gnezda, kamor so se roparski vitezi za¬ pirali in odvzeto blago skrivali. Posebno sloveči bili so v tem obziru gospodi Villalta, ki so med leti 1298-1305 tako strašno gospodarili, potujoče lovili in jim blago jemali, da se ne nihče več upal po oni cesti iti in da so rabili raje cesto čez Pontebo. še 1, 1325 oropali so Villalta dunajskega kupca Concila, a morali so mu odvzeto žito nazaj dati. Zato je ukazal patrijah že 1. 1310 grad Villalto razdjati. Toda ropanje se je še vedno ponavljalo in prederznost je rastla vedno bolj. Čedajcem je bilo seveda veliko na tem leže¬ če, da bi podboneška cesta svojo veljavo ohranila. Zato so se potegnili za kamniškega kupca Hermana, katerega sta bila ro¬ par Grampulinus in mesar Minius oplenila. In še več, Čedad je dal tema načelnikoma 30* oktobra 1321 celo patent, da smeta na vseh drugih cestah ropati, razen na oni, ki pelje skozi tolminsko dolino (in strata canalis Tulmini), ter jima je obljubil pri tem svojo pomoč in svojo podporo! 4- ) ( + Eianehi, Documenta historiae Forojulensis saeculo XIV. , Archiv fiir Kunde oesterreichische Geschichtsquelle, Bd„ XXXVI,) Leta 1331 sklene nek Pietro iz Čedada pogodbo z Branive- rom iz Tolmina, vsledi katere se je podal Braniver. kot ogle¬ duh v Beljak, da bi ondi opazoval, kam se bodo kupci obernili in potem Petru oznanil, da je bode to lahko oropal. Braniver se je zavezal s prisego in obljubil, da ne bo pogodbe nikomur ovadil. Peter je položil iz tega namena 20 soldov "di grossi" (t. j. 50 goldinarjev) s hypotheko na vse svoje premoženje in ta znesek je pripadel Braniveru po srečno doveršeni nalogi. - In ta pogodba se je sklenila strogo po vseh tedanjih malen¬ kostnih formalnostih pred pričami in pred notarjem! Zadnjič je vendar izrekel patrijarh Bajmund čez Villalte smertno kazen. Ti in Capriaci bili so sicer izročili svoje gradove Avstrijcem, naj je posedejo, da bodo mogli pod. njih varstvom brez skerbi nadaljevati svoja ropanija; a za časa patrijarha Ludovika Tecka bili so vendar vsi oni roparski 64 — gradovi razdejani 1. 1364. Najtrdnejši je bil Uruspergo, na severni strani Čedada, ena najmočnejših terdnjav v deželi. Čedajci so ga do tal razdjali in porabili njegovo kamenje za mestne zidove. Ali podboneska cesta ne mogla več zadoviti poprejšne ve¬ ljave. Y tem času je bilo narastlo mestice Gemona in njegovi prebivalci so se jako potezali za pontebansko cesto, Ta se je vedno bolj popravljala in zboljševala, nasproti pa so Beneča¬ ni nalašč zanemarjali podbaneško cesto, ko so bili oni gospo¬ darji v patrijarhovih deželah, Tako je obernila kupčija svoj tok čez Pontebo. Čedad je izgubil svojo važnost in mesto nje¬ ga povzdignil se je Videm do glavnega mesta frijulskega, A tudi za Bovško je bilo to velika nesieea. Ker ne mogla zemlja vseh Bovčanov rediti prislužili so si mnogo s prevaže- vanijem in s priprego. Skozi potujoči kupci so puščali lep de¬ nar v deželi in dajali zaslužka marsikateri družini. Zdaj pa je vse to prenehalo in Bovčani so morali skerbeti za drug za¬ služek. Obernili so se večidel po svetu in začeli na drobno kupčevati z robo za obleko. Tega posla se deržijo še dandanes. IV. Po smerti zadnjega goričkega grofa Leonharda (12. aprila 1500) pripadejo vsa njegova posestva Avstriji vsledi starih dedinskih pogodeb. Cesar Maksimilijan pošlje hitro svoje po¬ slance v Gorico, da vzamejo grofijo v posest in sprejmejo po¬ klon stanov. Prebivalstvo je je z veseljem pozdravilo novo vlado, ker je bilo sito vednih prepirov in bojev ter nestano¬ vitne vlade goričkih grofov, ki so v zadnjem času zunaj deže¬ le stanovali. Upali so pod novo vlado, krepke obrambe proti sovražnemu sosedu, da se bode zopet povernila varnost v de¬ želo. In zares, Maks je tudi kazal jako dobro voljo te želje izpolniti. Toda nemirni časi mu neso dovolili tega. Benečani so vi¬ deli neradi Goriško v cesarjevej oblasti, posedli bi je bili radi sami. Taka priložnost se jim je ponudila 1. 1508, ko je napovedal Maksimilijan Benečanom vojsko, ker mu neso hoteli dovoliti prehoda h krananju v Rim, Beneški vojskovodij a Alvia- no potolče v kratkem času Maksovo vojsko, polasti se Frijulske- - 65 - ga in verze posadko celo v bovški grad. Ravno tako se pola¬ sti tudi Tolmina in zabrani s tem, da ne mogla doiti Avstrij¬ cem nikaka pomoč čez Predel iz Koroškega. Le sedlo Predel je lilo v rokah Maksimilijanovega vojskovodije Brunsviškega. 22» aprila se polasti Alvieno tudi Gorice in vsledi premirja med' republiko in cesarjem (11. junija 1508) prišla je vsa gorička dežela, razen Postojne, pod Benečane. Ali ta zguba ne dala Maksu miru. Že spomladi prihodnjega leta je začel novo vojsko z republiko. A imel je malo sreče. Vojvoda Brunsviški je zastonj oblegal zaporedoma Gradišče, Videm in Čedad. Ko ne tukaj nič opravil podal se je na Tolmin sko in začel oblegati tolminski grad. Pa tudi to podjetije mu je spodletele in zato se je podal na Bovško. Ondi so ga z veseljem sprejeli cesarju udani prebivalci* Med tem so bili namreč Francozi Benečane potolkli in ce¬ sarju so poslale dolenjeavstrijske dežele izdatne pomoči. Bi¬ lo je torej lahko prevideti, da bodo Benečani konečno ugnani. Da bi mogli avstrijski vojaki po Bovškem na Frijulsko, začel se je pogajati koftoški glavar, Vid Welzer, kot cesarski poo¬ blaščenec, na Tarvižu z bovškim županom Avguštinom, naj mu izreče Bovčani grad v Kluži„ To pogajanije imelo je dober us¬ peh in avgusta mesca 1. 1509 izročijo Bovčani prostovoljno grad in okolico v avstrijske roke, s pogojem, da se ohrani njih samostojnost in da se jim ne nalože druga bremena. Pro¬ stovoljno izročitev po zaupnih možeh zapisalo se je !! ad per- petuam memoriam” in še danes se spominjajo Bovčani s ponosom na svojo zvestobo'in udanost do Avstrije, ki se je ohranila od roda do roda. Med pogoji, pod katerimi so se Bovčani Avstriji podali beremo, da je oprostil Maks vseh deržavnih davkov in jim do¬ volil, da smeje ravnati s<§ srenjskimi gozdi in pašniki, kakor hočejo. Nasproti pa so se zavezali Bovčani, da bodo branili grad v bovški soteski proti Benečanom. Za potrebe te brambe so bili odmerjeni izmed vsega bovškega gozdišča le trije goz¬ di. Pozneje so prevzeli Bovčani še razne druge osebne dolžno¬ sti in službe. Vse to je popisal pozneje bovški glavar Ferdinand Rech- bsch v spisu: "Wassmassen die Vdstung Flitsch widerumben an - 66 — das hdchstlobliche Erzhaus Oesterreich khomben di dato anno 1509 im Monat August.” Nasledek bovške podaje bil je, da so Avstrijci skoro potem (3. septembra 15.09) Tolmin premagali. Takrat so se po¬ dale tudi vasi Stanovišče, gorenja in dolenja Borjana, Sedlo in Homec prostovoljno pod avstrijsko žezlo. In tudi tem va¬ ščanom podelil je vojvoda Brunsviški nekaj svoboščin. Ko je razdelil Maks goriško grofijo na 16 glavarstev, ustanovil je tudi na Bovškem posebno glavarstvo zraven tol¬ minskega. In iz hvaležnosti do Bovčanov podelil je celo po¬ sebne privilegije njih glavarja. Kakor gradiščanski (in po¬ zneje tolminski), bil je tudi bovški glavar neodvisen od go¬ ričkega in njegove naredbe, politične in sodnijske, šle so naravnost na kraljevo kamoro v Gradec in od nje dobi-i. tudi odloge neposredno, Iz početka so bili bovški glavarji iz različnih rodovin Včasi je tudi tolminski glavar zapovedoval na Bovškem. Ko se je bila 1. 1532, kuga po Štajerskem in Koroškem tako razši¬ rila, da je za njo več ljudi pomerlo, kakor ob času turških vojsk, opomnili so goriški stanovi tolminskega glavarja, Bo¬ naventuro d'Egkh von Ungrispach, naj zapre in skerbn-o zava¬ ruje vse soteske, zlasti pa bovško, da ne bode mogel hihČe v deželo priti, - Tudi 1. 1595 so morali zopet bovški okraj zavarovati, ker je bila nevarnost, da bi se vnela kuga v njem. Maksov naslednik v avstrijskih deželah, nadvojvoda (in pozneje cesar) Ferdinand, je bil v vednih denarnih zadregah. Njegovo prizadevanje, da bi se uterdil na ogerskem prestolu, stalo ga je mnogo truda in denarja. Zato je zastavljal ali dajal v najem svoja posestva In gospostva. Tako je zastavil tudi Goriško, in sicer dohodke z Bovškega in grad v kluži za 4000 goldinarjev. + ) ( + Archiv f. Kunde oest. GeschichtsqueL le Bd. XXII, pag. 100.) Da bi svoje slabe finance opomogel, skušal je vse mogo¬ če vire izcerpiti. Tudi bovške in tolminske gozde je hotel v denar spraviti, zato je ukazal 1, 1536 naj se izverše vse priprave, da se izpelje po Bovškem terdna cesta in da se Šo- Čina struga tako uravna, da bode sposobna za plavanije derv: “ 67 "damit die Kaufleute und Handthierenden solcLen Weg und Schiffahrt, auch wie die HoIzschwemme gebrauchen icochten; das Uns selbst zur Mehrung unseres Kammergutas . auch 'zuio Aufnahme unserer bande::* und Leu te in deriseibeii Ort en hocher- spriesslich seyn wird a " - V komisijo, ki je imela'vso to stvar pregledati in urediti, izvolil je Ferdinand; kot pred¬ sednika Nikolaja pl. Thurn, glavarja gradiščanskega,; in kot izvedence same Štajerce; Krištof Praunfalk, vskerbnik v Aus~ see, Wilhelm von Movsheim, Martin Zott, Mihael Meilinger in naddervar mojster "Hans beim Hall zu Avssee." ~ r+ ) ( ++ Muc- har, Geschichte Steiermarks, VII, ‘417.) Vsled tega povelja naredile so se vse priprave za plava- nij e derv. Martin Černoca, gozdni nadzornik za Istro in Kras, izdelal je bil s pomočijo stavbenega mojstra Volfanka Pa-* tron-a grablje in druge vodne stavbe pri Gorici, da bi se povzdignila acrarična kupčija z dervami v Benetke, Cesar Fer¬ dinand sestavi 4« septembra 1544 komisijo treh izvedencev, ter ji ukaže, naj se zbere v Gorici in pregleda ter presodi Cernočine stavbe; ob enem pa naj predloži načert, kako bi se dale postaviti ob Soči še druge enake stavbe, v pospeševanje, aerarične kupčije z dervami, +++ ) (+++ Ibidem, pg c 489)o Tako se je začelo izsekovanije in trebenije bovških in Tolminskih gozdov, Ker je obetalo to lep dobiček, napredova¬ la so pripravljalna dela jako hitro. Zlasti gorički glavar Prane Thum (1542-1599) prizadeval si je mnogo, da bi uredil sekanje gozdov. Toda ljudje in delavci neso bili posebno Iz¬ birčni in sekali so kar od kra ja,... če tudi so potem na mestu segnila posekana derva. Tako se je začelo pokončevanije gez-* dov po Bovškem in žalostne nasledke tega čutimo sedaj.prav globoko. Pametni in previdni možje sc že takrat svarili pred po- končevanijem gozdov in klicali vlado na'pomoč , v T a ko je pisal bovški glavar Gera 26. maja 1, 1619 pomilovalno pismo gozdne¬ mu nadzorniku Ar ar dl ju, v katerem se izreka photr brezsmi¬ selnemu izsekovarnju gozdov; "Milo se stori človeku, ko vidi, koliko derv so prebivalci Soče zastonj posekali/in ko zapazi, kako se.gozdi pokončujejo ne glede na mlade rastline, Ker že - 70 - Pravijo, da je bila to nemška rodovina s pridevkom "Scharf- fenstein n . + ) ( + Czornig, Gorz-Gradisca I, pg. 773-774») L« 1627. so bili sprejeti S e mbleri med goriške stanove. Pervi bovški glavar iz te rodovine je bil Julij Andrej, katerega je cesar Leopold I. povzdignil v baronski stan. Njegov sin Julij Felix je bil tudi glavar v Bovcu. Najimenitneji glavar iz te rodovine pa je bil F e liksov sin Janez Andrej, katerega spominek se nahaja v bovški cerkvi. Ta pobožni baron se ome¬ nja še 1. 1679. kot glavar v Bovcu. Njegov sin je bil Julij Sembler, zadnji te rodovine, Njegcva hči se je omožila z gro¬ fom Ferdinandom Attems v sv. Križu in od takrat se je imeno¬ vala ta rodovina Attems-Sembler, Attemsi so podedovali S e mblerjeva posestva na Bovškem, in tore tudi železni rudnik v Trenti, R a vno tako so postali Attemsi bovški glavarji in prevzeli sodstvo po teh krajih, Vendar ne ostalo bovško glavarstvo vedno v rodovini Attemsov. L. 1719. izda nek Rechbach v Gorici knjižico: "Observaticnes ad stylum curiae graecensis, Goritiae etc. Ampletii," V njej stoji o bovškem glavarstvu sledeče: "To glavarstvo ne dedno. Glavarja imenuje cesar po nasve¬ tu dvorne kamore v Gradcu.. On ima dolžnost braniti terdnjavo v soteski (chiusa) in vladati kmete. Pod njegovim poveljstvom stojijo en bombardir in štirje vojaki, katere plačuje kamora« Glavar mora soditi v civilnih in kriminalnih zadevah> Pri¬ tožbe čez njegovo razsodbo se vložijo naravnost na vlado v Gradcu. - Ker je večina Bovčanov podložna urbarju rosačkega opata in ker- leži ta opatija na B e nečanskem; zato mora gla¬ var natanjko paziti, da se ne rodi iz te razmere kaka škoda za prebivalce. Kedar se pa opatija izprazni je zmerom dolžan glavar inventar narediti in sekvester vpeljati". L, 1738, beremo, da je bil glavar v Bovcu Henrik d’ 0 r z o n e , gospod v Sovodnjem in Russizu, skrivni sve¬ tovalec in vicedom kranjski. L, 1757. zastavi vlada bovško glavarstvo grofu Francu Gorgo„. Toda čez tri leta pride zopet v oblast cesarske kamore.. Julija meseca 1757» pridejo beneški podložniki (Rezija¬ ni?) v bovški okraj in pobijejo ondi vso živino, ki so jo - 71 - našli na paši. Zato prekoračijo v septembru istega leta ne¬ katere tolminske občine beneško mejo in ravnajo hudo z bliž¬ njimi Benečani. Leta 1783. je imelo vse ®ovško s kobarijskim okrajem 1084 hiš (sedaj jih ima 1460), tore okoli 5500 prebivalcev; goto¬ vo še malo! L. 1785. 15. decembra pride povelje, da se mora nov ka¬ taster narediti. Vsledi tega se poda 1. 1786. nad 60 zemlje¬ mercev na Tolminsko in Bovško c Ti so morali presodifii rodo¬ vitnost zemlje s pomočijo nekaterih domačih izvedencev. Kiju- bu temu, da je bilo to leto nenadno deževno, izveršilo se je delo še pred jesenijo. Na tej podlagi preračunijo davek, ka¬ terega naj plačujejo posestniki od svojih zeiiljišč. Cesar Jožef hotel je namreč zemljiški davek urediti in tudi Bovča¬ ni so bili v nevarnosti, da izgubijo svoje oproščenij e dav¬ kov. Toda Jožefova smert je je rešila te nevarnosti in cesar franc I. jim poterdi 1. 1793. zopet to predpravico. A terpe- la je le malo časa več. V nove jem veku se je bilo pokazalo n.a Bovškem tudi nekaj obertnije. Proti koncu ZVI. stoletij a napravita Ivan Gibel- lino in Gregor Kumar v Trenti fužine za železo. Nadvojvoda Karol je dovolil 1. 1579. potrebna derva iz deržavnih gozdov. Rudnik je začel lep dobiček donašati, prišel je v posest Semblerjev in od teh v roke Attemsov. T a rodovina je mnogo storila za povzdigo trentarskih fužin. Grof Hermann Attems je stanoval navadno v Trenti in v svojem testamentu., od 27. marcij a 1693. je določil, da ima ostati rudnik vedno v lasti pervorojenca in sicer v rodovini njegovega unuka Henrika At¬ temsa in njegovih potomcev, Poprej divja trentarska dolina je v kratkem oživela, rudokopi so začeli koče staviti in družine ustanovijati. Pervi delalci so bili večinoma vojaški beguni, nekatere ro¬ dovine celo iz laških Tirolov. Zato je menda tudi kraj dobil ime po Tridentu (Trento). Železne palice iz Trente se bile znane po vseh primorskih kovačijah. Grof Attems naredi vozno pot iz Trente v Bovec, šest ur daleč, na lastne stroš¬ ke. Da bi skerbel tudi za duševni blagor fudokopov sezida jim 1. 1690, kapelico in ustanovi 1. 1694. poseben beneficij pri tej cerkvici. - 72 - Toda vse to ne trajalo dolgo, Z a radi velikih stroškov pri kopanji v tako oddaljenih krajih, morda tudi zaradi ne posebne kvalitete, ne moglo konkurovati trentarsko železo z enakimi izdelki sosednjih dežel; zlasti potem, ko je bil ba¬ ron Žiga Cojz železno obrtnij o na Kranjskem zelo povzdignil. Iz teh uzrokov prodajo Attemsi krog 1. 1750, rudnik nekemu Silbernaglu. Toda tudi ta ne imel sreče in 1. 1778, opusti¬ li so vse kopanije, morda tudi zato, ker je primanjkovalo derv za fužine. Tako so izgubili Trentarji svoj zaslužek, Delalci se razkrope na vse strani, Le nekaj družin ostane v Trenti in te zamene kladivo s pastirsko palico, ter se stalno nasele ob gorenji Soči. + ) ( + Glas 1874, podlistek 42-50,) Bere se tudi, da so imeli baroni de Gr. otta celo v Bovcu svoje fužine 1, 1624. Kaj se je dalje ž njimi zgodi¬ lo,. ne znano, V drugi polovici XVII. stoletija je hotel grof Anton Lanthieri na meji grofije in Koroškega (v Bovcu?) usta¬ noviti papirnico in tovarno za volno; toda vse mu je spodle¬ telo. Glavno sredstvo za kupčijo in razvitek dežele so dobre ceste. Starodavna cesta čez Predel ohranila je še v novejšem veku svojo veljavo in bamberški škof je pobiral colnino na Predelu kot posestnik T a rviža. Toda ta cesta je prihajala ved¬ no slabeja, ker je bila močno zanemarjena. Še le s pomočjo nadvojvode Karola začela se je popravljati in širiti 1« 1576. Delo je sicer počasi napredovalo, pa ko je bilo enkrat dokon¬ čano. pokazali so se koj dobri nasledki, Korošci so radi hodili po goriška vina; nasproti so prejemali Goričani od njih železo in lan. Zaradi živej še kupčije imeli so tudi prebival¬ ci po Bovškem mnogo zaslužka in ob cesti ležeče vasi so hitro naraščale. Tudi Benečani so spoznali važnost predelske ceste in da bi moglo koroško blago tudi v njih deželo prihajati, začeli so popravljati 1, 1593 staro podbeneško cesto od Čedada do Kobarida, In §e celo na avstrijskem svetu so jo popravili dve milji daleč. Ko so pa to v Gorici zvedeli, ukaže goriški gla¬ var, da mora sto Tolmincev precej razdreti oni kos ceste, ki je bil na avstrijski strani! Goričani so hoteli, naj bi šla vsa kupčija le na Gorico, in ne na Čedad in Videm, - 73 - Da bi koroška cesta večo važnost zadobila, ukazal je nadvojvoda Karol 28. marcija 1590, da se sme zunanje vino le po tej cesti na Koroško uvažati. S e veda je skerbel tudi za deržavni dobiček in postavil mitnice v Volčah, Kobaridu in Bovcu. Tudi nadvojvoda Ferdinand je bil ponovil ono prepoved 1, 1603 in 1604. Ali koroški stanovi so tako dolgo protesto- vali, da je bila ta prepoved 1, 1609 preklicana. Bovčani so vozili blago za svoje potrebe iz Koroškega in ker je bila zna¬ na njih ubožnost, dovolili so jim koroški stanovi 27. junija 1594, da smejo blago za svoje potrebe brez colnine iz Koroške¬ ga voziti. A bovški glavar je moral zaradi tega stanovom re~ vers dati. Korošci so bili ustanovili celo mitnico na .Tarvižu, da bi iz njenih dohodkov popravljali cesto na koroški strani in čez Predel do Bovca. A to se ne zgodilo, ker se je zdela Ko¬ rošcem ta cesta premalo važna. Zato je pa začela predelska ce¬ sta zopet razpadati in poderti mostovi se neso več zidali. Goričani so se pritoževali čez Korošce pri vladi, a ker ne to nič izdalo, začeli so se naravnost ž njimi dogovarjati o skup¬ nem vzderževaniji ceste. In res, po dolgih ovirah in obotavlja’ njih zediniti se 1. 1670 obe deželi, da hočeti prevzeti vsako eno tretjino stroškov. Za zadnjo tretjino pa ste naprosili cesarja Leopolda. A kljubu temu je moral Korošce prisiliti cesarski komisar, da so plačali svojo svoto in tako se je na¬ bralo 15000 forintov. Kar je še primanjkovalo, dodalo je ta¬ krat Goriško. Pa v XVIII. stoletiji so zopet zanemarjali predelsko cesto, tako da je komunikacija s Koroškim vedno nevarneja pri¬ hajala. Le zdaj pa zdaj se je vlada ali dežela spomnila, da je treba tudi za to cesto kaj storiti. Take žalostne razmere so trajale noter v naše stoletije, ko se je vsa stvar na bolje zasuknila. Najbolj so terpeli Bovčani pri tako slabih razmerah. Tudi gospodarstvo z bovškimi gozdi je bilo vedno slabe- je. 5. aprila 1657 zapove vlada, naj se tolminski in bovški gozdi pregledajo in zboljšajo. Ali to se ne zgodilo. Še le pod nadzorništvom marljivega Fornasarija so se bili gozdi zopet 74 - toliko porastli, da je bilo mogoče derva sekati in ž njimi kupčevati. L. 1662 lotilo se je tega podjetija posebno dru¬ štvo in aerar je imel velik dobiček. Pozneje pa so mu prou- zročile elementarne nesreče in malomarnost njegovih agentov mnogo škode. Zato je prepustil 1. 1763 pravico derva sekati in plaviti za samih 1000 forintov društvu Santo B u - s i n e 1 1 i e t C o m p . In to je imelo pri svojem pod- jetiji tako sijajen uspeh, kakorgnega se ne nihče nadejalo Na tak način so potrebili skoro vse gozde po Bovškem. Kar se ne spravilo v kupčijo , to je zginilo ali na mestu ali pa na različnih prodih. Tako so ostali goli naši hribi in pu¬ ste naše gore. Deževje in voda je sprala perst ter jo odnesla v nižavo ali celo v morje, pobočija pa so postala kamenita in popolnoma nerodovitna. S tem je nastala velika škoda za na¬ rodno gospodarstvo. Poman jkani j e derv, katera se morajo od daleč prinašati, čuti se jako britko po vsem Bovškem in naj- žalostnejše je to, da nemarno nikakega upanja, da bi se stvar v bodočnosti na bolje obernila. V. Ko se je bila začela 1. 1797 vojska med ftnncosko republi¬ ko in Avstrijo, ter je bila zadnja v Italiji tepena, prišel je general Napoleon Bonaparte začetka marcija v Gorico, postavil je ondi provizomo vlado in naložil deželi 150.000 frankov kon- tribucije. Pred njim se je pomikala iz Italije avstrijska voj¬ ska pod nadvojvodo Karlom, ki je mislil svoje moči spet zbrati v Beljaku. Sam je šel čez Ljubljano a?" Kranj; ob Soči gori pa so se pomikale brigade Gontreuil. Koblos in Graffen, ter od¬ delki Fedak, Paumgarten in Mier, skupaj 10^/2 bataljonov in 3^/4 eskadronov, ali 6500 pešcev in 400 konjikov. Ko je fran- - coski general Massena, čez Pontebo prišedši, T‘ a rviž posedel, bila je soška kolona odsekana, Karol jo je hotel rešiti in za¬ povedal 0cskayu, ki se je bil od Pontebe do Korena umaknil, naj zopet napade Tarviž, n če ne nevarnost preočitna, da bi iz¬ gubil vso vojsko. !! Pred poldne 21. marcija se zedinita generala Bajalich in Gontreuil v Kobaridu in pošljeta reservno artilerijo proti - 75 - Ternovemu. Tu slišita, da je Tarviž padel. Gontreuil sklene berž napasti sovražnikovo pozicijo se svojimi štirimi bata¬ ljoni in dvema eskadronoma Erdč5dyjevih huzarjev pod vod¬ stvom oberstlajtenanta Fedaka. Artilerijo so poslali v Bovec, da pomnoži posadko v gradu z dvema topoma. Žago in steze v Rezijo posedle so tri stotnije Hrvatov. Zvečer 21. pride Gon¬ treuil na Predel in se ustavi. Poslal je Ocskayu poročilo, naj bi se ž njim združil ravno ob istem času, ko je ta dobil ukaz, naj zapade Tarviž. Zjutraj 22. dere Goutreuil v Rabelj in pobije ondašnjo francosko stražo, ki se je morala umakniti na Tarviž. Gon¬ treuil pusti tri stotnije na Stermcu in dve v Rablju za zve¬ zo z Bajalichem ter udari na Tarviž in ga tudi premaga s po¬ močijo prebivalcev. Ravno tako je pustil Bajalich brigado KoblcJs za seboj na Bovškem in se pomikal z drugimi 1700 moži proti Tarvižu. Tudi Ocskay in Karol prideta tij a in tako so bili 23. marcija bitko pri Tarvižu, v kateri je pa zmagal Mas- sena. Nadvojvoda je zastonj pričakoval Bajalicha. Poslal mu je vest o nesrečni bitki in svet, naj se skuša rešiti čez Trento in Bohinj na Kranjsko. Toda njegova osoda se je bila med tem že odločila. Francoska divizija Gieum napadla je že 22, marcija spred¬ nje pošte Koblosove v okopih pri Stupici. Gieux vjame 1000 mož in dva topa, ostale pa podi do Kobarida. Koblos se je vmaknil v bovški grad, ki je bil poseden s 500 graiEdirji. ) ( + Vodnik, Ljubljanske Novice 1797, 26. malega travna) Fran¬ cozi pridejo skoro za njim in že 22, ga začneta oblegati ge¬ nerala Vierder in Bon. Takrat je deržala cesta še v dolinici pod gradom čez Koritnico in se vila potem navzgor na vzhodni strani terdnjavice. Ob tej cesti se utabore Francozi in na¬ padajo grad. A posadka je hrabro odbila vse naskoke. Toda sprevidela je, da se ne bode mogla dolgo braniti in sklenila je pomagati si zvijačno. 0 mraku odide en del po¬ sadke iz terdnjavice, ostali pa so bili tiho, tako da so Francozi menili, ka so odšli vsi. Ker so se bali, da bi se Avstrijci ne premislili in zopet posedli tako važno mesto, hoteli so se grada polastiti še tisto noč. Med tem je bila ostala posadka potegnila le dva sežena dolgi most čez Ko- - 76 - ritnico nazaj. Ko začne pervi oddelek Francozov naravnost proti gradu koračiti, popadajo v temi vsi v globočino. Od zadej gredoče opomnil je ge le ropot bobna, ki se je s tam- burjem vred v globočino kotolil, da tukaj mora nekaj poseb- “f* nega biti. ) ( + Ta prigodek je ljudska pripovedka posta¬ vila v čas turških vojsk in pripoveduje o Turkih, kar se je v resnici s Francozi godilo.) Tako so odjenjali Francozi in si raje kupili izdajalca, ki je kraj dobro poznal. T a je pripeljal sovražnika na vi- sočino, ki se ravno nad gradom vzdiga, Francozi posedejo vse bližnje stermine in zjutraj 23, ponove naskok na grad. ) ( ++ Carinthia 1782, gt. 52.) Ker ne bilo rešitve od nikjer pričakovati podala se je posadka ob eni uri po poludne, Ko- blos z večino svoje brigade je bil ujet. Francosko bojno po¬ ročilo govori o tem dogodku takole: "Med tem je preganjal general Guieux kolono, katero je bil pri Pusero (Pulfaro? t, j. Podbo nesec) potolkel do avstrijske Chiuse, jako uterje- nega, grada, kateri pa je bil po silno terdovratnem boju v naskoku vzet. Pri tem so se posebno poslaVili general Bon in Verdier ter četerta polbrigada, kakor tudi triinštirideseta. General Kdblos. sam je branil grad s 500 granadirji. Po boj¬ nem pravu bi se bilo moralo tem 500 z mečem glave odsekati, a te barbarske pravice se francoska armada ne nikoli poslu¬ ževala". To se nanaša na opisano zvijačo posadke. Francozi so se znesli nad gradom ter ga v jezi razsuli. Njegova raz¬ valina se ge dandanes vidi in hervaški Vienac VI. 1874, št, 237 je prinesel njeno podobo, Med tem je marširal Bajalich z ostaio divizijo proti Predelu. Toda njegovi vozovi so mogli le počasi napredovati na slabih potih. Naenkrat ga napade Guieum od zadej, Ob istem času zadene tudi njegova prednja straža na Massenove vojake v Rablju, Po kratkem boju udal se je Bajalich se svojo di¬ vizijo, Vendar je ušlo 800 mož z oficirji k Ocskayu v Koven. Od treh stotnij lovcev prišlo jih je mnogo v Celovec. R a vno tako je uteklo več sto razkropijencev. Vsa izguba Avstrijcev 22. in 23. marcija je znašala 3000 mož, 25 topov in 400 voz se živežem. + ) ( + Posneto po "Oesterreichisch-militarische Zeitschrift" 1837. zvez. 4~8,) - 77 - Goriško je ostalo takrat pod Francozi od 21. marcija do 17. septembra 1797 t. j, do kampoformijskega mira. 1. 1805. so zopet posedli Francozi pod Jourdanom in Massenc Gorško in postavili provizorno vlado. Grofijo so razdelili po svoje in en kos so prikrojili k Frijulskemu. Toda to je trajalo le do požunskega mira 26. decembra 1805, L. 1809. poskusi cesar Franc I. ge enkrat svojo srečo in napove Napoleonu vojsko, Nadvojvoda Karol napade Bavar¬ sko, Ivan pa grev Italijo, Ali Karlova nesreča primora tudi Ivana umakniti se, dasiravno je zmagoval, D a bi avstrijska vojska poprej in nenadlegovana od italijanskega podkralja Evgena na Ogersko dospela, ukazal je nadvojvoda, naj se sku¬ ša z malimi terdnjavami francosko vojsko ovirati, Središče te forfitikacij e je bilo na Tarvižu in okoli njega se je na¬ redilo šest zvezdatih terdnjavic, katere je imelo braniti okoli 4500 mož pod glavnim poveljnikom Albertom grofom Giu- lay. En del te uterditve bili sta tudi kladari (Blockhauser) v Čalavaju (Čalaba) pri Nabcrjetu (Malborget) in na Predelu, Tukaj je začel ženijski stotnik Hermann že v jeseni 1, 1808 kladaro, nekaj baterij in redut zidati, Po zmagi av¬ strijske vojske pri S a cillu 1809 šel je bil tudi on k arma¬ di, a vsled francoskih zmag ob Dunavi moral se je skoro na¬ zaj verniti, da bi nadaljeval uterjevanje Predela. Med tem časom je stanoval na spodnjem T a rvižu pri Jožefu Miller-ju pl. Schafer, kateri ga je tudi navadno vozil na Predel in nazaj. Pri zadnji vožnji mu je Hermann razodel svojo slutnjo, da bode na Predelu padel, Kladara je stala nekoliko pred selom Predel nad dežel¬ no cesto, na koncu nizkega herbta z imenom n Landspitzberg n (?). Bila je pravilen čveterokot, strani 8-10 seženov dolge in šest seženov visoke, spodej iz debelih kamenov brez mal¬ te, Zunanje stene so bile iz 12-16 čevljev debelih kolov, znotranje iz drobnejih. Med obemi je bilo pet čevljev pro¬ stora, katerega so se zemljo natlačili, Kladara je bila raz¬ deljena na več nadstropij, imela je terasasto streho iz u- tepene persti s persobrani. Vhodi so bili s premakljivimi mostovi in križastimi vrati zavarovani. Da bi cesto popolnoma - 78 - zaperli sezidali so ravno pod njo na robu, ki se stermo k Predelici (predelskemu potoku) spušča, manjšo čveterokotno leseno kladaro, kot sprednjo terdnjavico, se' šest seženov dolgimi stranmi, Tamburiranje (pregraja iz kolov) družila jo je z večo kladaro. Za posadko, živež in vodo bilo je vse preskerblj eno, prostora za tope dovolj, K 0 se je sovražnik bližal bila je še le veča kladara dovdšena. Bilo je v njej živeža, vode in municije za šest tednov, Imela je deset to¬ pov in sicer dva trifuntna poljska za manjšo kladaro; 2 trifuntna in 2 šestfuntna kazamatna topa ter 4 tako imenova¬ ni "doppeltracken" so bili postavljeni v veči kladari. Streg¬ lo jim je 10 artileristov in 25 pomagačev, Hermann je prosil sam nadvojvodo, naj ga postavi poveljnika terj terdnjavici, 14. maja posede kladaro en oddelek 62, polka (takrat Prane Jellacich), a že drugi dan okoli poldne ga namesti stot¬ nija slujinskih graničarjev pod stotnikom Vitkovičem. Štela je ta stotnija štiri častnike in 218 mož, med temi 14 strel¬ cev. Bili so jako utrujeni vsleai vednega in dolgega poto¬ vanja, vendar se jim je pretakala po žilah hrabra kri, na¬ polnjena z ljubeznijo do domovine in cesarske hiše. Stotnik Jankovič, tudi od slujinskega polka, ki je bil se svojo stotnijo zadnja straža bataljonu, prišel je 15. ma¬ ja popoldne od sovražnika zelo nadlegovan pred kladaro in prosil za vstop. A ker ne bilo ni prostora, ni živeža več kot za eno stotnijo, dovolil je Hermann le njemu in še nekaterim najboljšim junakom vstop, ostali vojaki pa so se morali dalje prebiti, kakor so vedeli in znali. Zdaj so bili tudi sovražniki že tu. Še isti dan proti večeru je začelo posamezno streljanje med posadko in fran¬ cosko sprednjo stražo. Ha Stermec prišedši skušajo postaviti Francozi tabor in začnejo okolico preiskovati. Toda strelja¬ nj a iz kladare nasprotovalo jim je močno. Še le po noči se jim je posrečilo utaboriti se. 16. maja na vse zgodaj napade sovražnik posadko od vseh stranij. Toda silen strel, ki je gromel iz kladare, ne ga pustil do okopov, Hermann je bil nad kladaro previdno razpo¬ stavil strelce in ti so branili sovražniku približati se k 79 topom. Ob treh popoldne pozove francoski parlamentar posad¬ ko, naj se poda, Ali poveljnik mu kratko odreče in strelja¬ nje traja naprej do večera. - Tega dne so bili proderli Fran¬ cozi tudi po racolanski dolini za herbtom Predela v Rabelj in so pregnali tri avstrijske stotnije, ki so vzderževale zvezo med Predelom in Naborjetom. 17. maja zjutraj se ponovi streljanje na kladaro. So¬ vražnikov naval je bil ge hujši, kot prejšnji dan. Hermann je bil primoran poklicati strelce v kladaro. Vsledi tega se je posrečilo Francozom njih topo (štiri ali pet) tako blizu po¬ makniti, da so mogli z uspehom delovati. Tako je kladara mnogo terpela. Zlasti strelne luknje, skozi katere je posad¬ ka merila, bile so že jako poškodovane, ker so Francozi ober- nili ogenj ravno nanje in tako marsikaterega topničarja ubili ali hudo ranili. Kljubu temu so bili branitelji navdušeni, obljubili so si bratovsko pomagati in vstrajati do zadnjega. Poveljnik Hermann je je še bolj oserČeval se svojim vzgledom. Po poldne pride drugi parlamentar, Ali posadka se ne hotela podati na noben način, nego raje braniti se do zadnje srage, Francozi so bili v veliki zadregi zaradi živeža. Seboj neso pripeljali nič in rekvirovati se ne dalo v tako ubogi deželi tudi nič. Francoski general je poskušal Hermanna celo podkupiti, pa brez uspeha. Pravijo, da je bila v francoskem taboru tako velika lakota, da neso imeli nič jesti. Ko je Janez Mošic iz Žabnice, fabrikant za svilo, na svojem povra- tu iz Tersta od Francozov zaderžan štiri dnij brez jesti pri njih ostal in zaradi tega zahteval, naj ga izpuste nazaj v Gorico; pokazal mu je general Serras kos černega kruhan na svoji mizi in tega je hotel ž njim deliti, potem pa ga je spustil nazaj.-Zato se je Francozem jako mudilo Predel vzeti in priti v rodovitneje kraje, 18. maja zjutraj začelo je zopet streljanje od obeh stranij. Ob osmi pride tretji parlamentar in naznani, da so Francozi vzeli Naborjet in napadli Avstrijce pri Tarvižu. Imel je seboj častnika od ogulinskega polka, ki je bil v Na- borjetu ujet in ki je moral posadki v hervaškem jeziku po- terditi, da je Naborjet zares padel, A to je posadko le še 80 bolj spodbudilo k vstrajni brambi in smert bratov jo je nav¬ dušila k še veči hrabrosti. Hermann je vedel, kaka naloga mu je izročena in ne se strašil gotove smerti. Odgovoril je pi¬ smeno, da mu je naloženo braniti se do smerti in posadka se je izrazila v enakem zmislu proti ogulinskemu častniku. Na ta odgovor se je ponovilo streljanje, ki je trajalo z veliko terdovratnostjo vse dopoldne.. Ob dveh pride še četerti parlamentar in pozove zadnji¬ krat posadko, naj se poda, A poveljnik zagotovi, da ostane pri pervem odgovoru. Na to podvoji sovražnik svoj ogenj. Ne¬ kateri oddelki pomaknili so se bili po strugah in za drevijem prav blizu kladare in pripravljali so se za naskok. Pred nji¬ mi so šli sapeurji (kopači) in grenadirji so bili pripravlje¬ ni naskok podpirati, štiri stotnije voltigeurjev splezale so se skrivaj e pod cesto do prehoda na Predelu in tukaj za hi¬ šami skrite nad cesto, ter so prišle z veliko težavo po gra- hotih, skalovji in deloma .po gozdu do nekih stermin, ki so kladaro dominovale. Po odbitji zadnjega opomina bližali so se Prancozi (5- .6000 mož) od vseh stranij hitrim korakom proti kladari, Kar- teče in puškin ogenj podira francoske verste, da padajo vo¬ jaki kot snopi na tla. In nadomestile so je nove čete, ki so bile pa zopet postreljene. Strašen boj se vname na obeh stra¬ neh. Zadnjič pridere sovražnik do palisad (lesene ograje) in boj se začne na persobranu mož proti možu. Glacis in jarek sta bila polna mertvih in ranjenih, A Hervati so še vedno streljali iz kladare. Zadnjič se posreči onemu oddelku, ki je bil nad klada¬ ro splezal, da jo zažge se smolenimi venci. Veter je hitro raznesel plamen in požar se razširi na vse strani, tako da ne bilo več mogoče kladare braniti zaradi dima in ognja. Se¬ daj jo udere Hermann z mečem v roči na čelu posadke iz goreče kladare in skuša predreti sovražnika, da bo dospel na bliž¬ nje visočine. Pa dobil je tolikp ran, da mu je preveč kervi izteklo in zgrudil se je mertev na tla. Tako se je zgodilo tudi njegovim tovaršem, ki so se še zadnji trenotek bili kot levi in skušali prodati svoje živenje kolikor mogoče drago. 81 Tako je popadal mož za možem, poginil tovariš za tovaršem. Le nekaj ranjencev so vjeli Francozi, med njimi vsega kervavečega stotnika Jankoviča in narednika (šikovnika) Gol¬ ica. A še ta dva sta ušla med potom sovražniku. Razen teh re¬ šili so se tudi en narednik in štirje vojaki, ki so ležali pod ranjenimi in mertvimi trupli in koj ih sovražnik ne za¬ pazil. Pobegnili so po noči k svojim in oznanili junaško smert svojih bratov. Da je Predel padel, bil je glavni uzrok preslaba in ne¬ popolna uterditev. Posadka je bila premajhna nasproti vele¬ sili, ločena od glavne armade in brez podpore od njene stra¬ ni. Mnogo je pripomoglo Francozem k zmagi, da so prišli po¬ prej in po drugi poti posadki za herbet v Rabelj. Napačno je bilo tudi, da se neso že poprej naredile sovražniku zapreke ob cesti in da se ne posekal oni gozd, po katerem je bilo mogoče sovražniku priplaziti se tako blizu kladare. + ) ( + Malborghetto und Predil, ruhmvolle Ver- theidigung und Heldentod der oest. Besatzungen, litografova- na knjižica, sestavljena po zapiskih Ignacija ITartwiga, žup¬ nika v Žabnici, po aktih ženij-direkcijskega arhiva in po knjigi: Feldzug des Kaisers Napoleon in Deutschland 1809, III. zv. pg. 184-201. - Die V e rtheidigung und der F a ll des Block- hauses auf dem Predil 1809, oest.-milit. Zeitschrift 1843). Ko je žugala naši domovini francoska, sila osnovali so bili tudi na Tolminskem in Bovškem narodno stražo. Toda ti brambovci neso mnogo opravili in -umaknili so se zadnjič na Gorenjsko. Vendar so se nekateri odlikovali po svojem domo¬ ljubi ji in zvestobi dc avstrijske dinastije, tako n. pr. Bovčan Kafol, katerega je imenoval nadvojvoda Ja¬ nez primorskega Hoferja. Dobil je za 3voje zasluge v vojskah zlato svetinjo. Že ko so bili Francozi 1« 1805 Goriško posedli obderža- li so zapadni del grofije na desnem bregu Soče in ga priklo¬ pili k italijanskemu kraljestvu, L. 1809 pa je prišlo vse Goriško z drugimi deželami pod francosko vlado. Iz teh dežel je ustvaril Napoleon Ilirsko kraljestvo. Ena provincija tega kraljestva je bila Istrija in k tej je spadalo tudi Goriško. Bilo je razdeljeno na šest kantonov in 82 eden teh je obsegal Tolminsko z Bovškim, Takrat so izgubili Bovčani svoje stare predpravice in morali so Francozem redno davek plačevati. In ko sc prišle našo de¬ žele 1, 1813 zopet pod Avstrijo, ostali so Bovčani tudi da¬ lje davščini podverženi. Kraja pa, kjer so se leta 1797 in 1809 tako važne pogod¬ be veršile, sta dandanes popolnoma spremenjena. Ob bovškem ^radu izsekali so- 1, 1835 novo cesto skozi živo skalo in tako precej zmanjšali vrednost, ki bi jo imela ondašnja terdnjava dandanes. Nasproti pa so sezidali na Predelu v burnem letu 1848 precej uterjen fort z eno predterdnjavico, ravno na onem me¬ stu, kder ste stali 1. 1809 leseni kladari. V njem biva redna straža, ki se v naših dnevih med visokimi gorami dolgočasi. Pri cesti pa stoji piramidi podoben spominek iz belega grani¬ ta, blizu štiri metre visok, ki oznanja v zlatem napisu kraj, kder so poginili hrabri hervaški junaki za domovino. Ta spo¬ minek je dal postaviti cesar Ferdinand in bil je dodelan 1. 1851. "7 spomin junaške smerti avstrijskih Špartancev na Pre¬ delu in v Naborjetu ustanovili so se v vojaški akademiji na Dunaji dve štipendiji pod imenom "Hermann-Henzlova ustanova”. Tako je ohranil naš Predel svojo starodavno slavnost do današnjega dneva. Kakor pričajo druge bovške gore, kako je slabo gospodarstvo iztiralo blagostanje iz dežele in obuboža¬ lo celo okolico; tako oznanuje Predel, kako bogata je domovin¬ ska ljubezen, ki tudi za revno domovino kri prelije, Ob nem pa kaže Predel, kako so povernili Hervati junaško pomoč, kate¬ ro so jim skazovali brati Slovenci ob času turških navalov., Opombe: V začetku objave tega daljšega prispevka zgodovinarja Simona Rutarja (1851-1903) je bilo zapisano, da je nadaljevanje Koba- lovega članka "Bovec in njegova okolica." Čeravno se avtor pri objavi (Soča, 22. 28.5.1879, 23, 6.6,1879, 25, 21.6.1879, 27, 11.7.1879, 28, 18.7.1879, 29, 25.7.1879, 30,1 „8.1879, 31, 8.8.1879, 32, 15.8.1879) ne navaja, ni nobenega dvoma, da je njegov pisec Simon Rutar. Zlasti nam more avtorstvo članka potrditi primerjava z "Zgodovino Tolminskega" (Gorica 1882 ). - 83 - Simon Gregorčič ml. (Podkljukar); TRENTARSKE PRIPOVEDKE I. Rudniki in rudarji VeleuČeni g. prof, Rutar nam pripoveduje v svoji lepi knjigi "Zgodovina Tolminskega" str«, 162, kako so bili zače¬ li v 16. stoletji v Trenti kopati železno rudo, kako so to nadaljevali in slednjič opustili, lastnike rudnikov ali podvzetnike imenuje Ivana Gibellino in Gregorja Kumarja, bar. de Grotta, Zemljerje, Attemse in Silbernagla. Morebiti bode koga zanimalo slišati kaj več o tem, Izmej gorenjih lastnikov rudnikovih pozna sedanje ljud¬ stvo le 3, namreč Krofovca (de Grotta) Atmusa (Attems), in Silbornagla, Naj prvo so imeli baje fužine na Leainci, nas¬ proti Krgovcu blizu bolškega kala, Neko delalnico so imeli tudi na logu (trentarskem) pri Tovžinu h. št. 23, a oni svet je pozneje Zadnjica raztrgala in odnesla. Na poti od lo¬ ga proti Zadnjici napravljali so tanjše palice, vlekli "ču¬ ke žen" | še dandanes se imenuje oni kraj "Cajnarica". Glavno reč pa so imeli - ko so bili opustili fužine na ledinci - 1/2 ure od sedanjega loga (kjer je 14 hiš blizu skupaj) pro¬ ti severni strani, v ozki dolini mej Verebico in Kuklo, prav blizu "Soče". Onde so izdelovali železne palice. Ostanki zi¬ dovja so še videti na onem mestu. Blizu fužin - pod Kuklo - imeli so svo$t "grad" 5 v pritličji, je bila kovačija, zgoraj pa prostori za lastnike ali njihove oskrbnike, Grad je stal prav tamo, kjer je sedaj duhovnigče. Zidan je bil blizu jed- nako, kakor to - z jednim nadstropjem^ a bil je obširniši in prostorniši, raztegnen na ozhodno in malo na južno stran: za koliko,kaže še dandanes kamenita ograja okoli "farovža". Naposled so imeli še neko napravo ne daleč od Počinega izvira pri Volku (pr. Ukč) - kjer se pot deli proti Kranjski strani in "za poden". Tu so neki rudo "restali", Zidovje je onde po nekoliko še vidno, Rudarji so bili tujci: ubegli vojaki ali vjetniki. Tu jim je bilo oni čas kaj lahko skrivati se; svet je temu zelo pripraven. Tudi v novejših časih so se tu prikrivali vojaški in sodnijski pravici, Še sedaj kažejo jamo v skalovji nad - 84 cerkvijo kjer je navadno bival I. K., rojen 1. 1800. L. 1859 je bilo tu več begunov,’ bili so menda Hrvatje. Nekateri so se tu preoblekli, da bi jih ne izdala vojaška obleka. Obleko in orožje poskrili so v soteski Mlinarice, ki je ondi baje kakih 70 sežnjev globoka, Pozneje je to orožje popadalo v ožino; A, T. je bil čez dolgo časa še dobil puško; cev je bila še dnob- ra; sedaj jo ima I. K, - A vselej se tem begunom ni izteklo jednako po volji. Nekedaj so prišli utrujeni in gladni do h. št. 41. Prositi so hoteli tu prenočišča ali vsaj okrepčila; kar se jim vsuje iz hiše tropa žandarjev naproti, Tako so se vjeli v past: a bili so baje pozneje pomiloščeni(?). Tedaj kraj je pripraven skrivališčem; toliko bolj je bil pripraven v nekedanjih časih, ko pravica ni imela tako bis¬ trih očij, ali ne toliko pripomočkov v dosego svojih namenov, kakor dandanes. To je bil vzrok, da so tujci zadajali v to divjo dolino in se v njej nastanili. 0 teh tujih naselnikih pričajo nam tudi trentarske priimki; n. pr. rodovina Tožbar- jev je od nekodi iz Krasa, Kvrh iz Kamne Gorice, Vrtelj iz Tirolšega, Breginjec iz Breginja, Pretnar iz Kranjskega, itd. Pripoveduje se tudi, za kaj so bili posamezni sem pribežali. Rudokope so imeli daleč v gorah, po 2-3 ure od fužin. Jame so imeli " pri stolmi" + ) ( + stollen, Trentar meša mnogo nemških besedij mej svojo; n, pr, ksiht, gvavtig, ibri- čen, felih itd, Vzrok so morda ravno ti rudokopi, in ker hodi Trentar veliko po nemških deželah.) na Jamčah, na Veliki duini ("pri rudi”), na "Konji" pod Vršacem (Zapotoškem), na Pinji, Pelcu itd* Kopali sd vodoravne rove (stollen) pa tudi jaške (šahte) t» j. navpične jame. Na veliki dnini je bila baje ta¬ ka jama v hribu, da bi se bil lahko "parizar" v njej obračal. Ko so tu delo opustili, pustili so baje tudi vse orodje v tej jami. Jednako je na Jamčah večkrat voda prinašala na dan kako orodje, V te% jamah, kakor tudi v bližnji Grapi se še sedaj najdejo ostanki rude; se ve da je ta uže preperela (verwit- tert). Nekatere jame se morejo še sedaj videti, druge so pa zasute, zlasti navpične. Zgodilo se je včasih, da je živina v jame popadala, za to so. jih nalašč zasuli, Druge so se same zasule. Pravili so, da je jedna dolga 2 uri; najprej je to - 85 pretirano, ali pa je uprav ta zasuta (na Jamčah), Najdalj¬ ša, kar sem jih videl, je dolga 14 minut; ta ima tudi postran ske rove, in j eden navzgoren rov, Visoka je, da greš lahko stoje po njej; le na enem kraji je malo zasuta, da je treba nekaj časa plaziti. Ta jama jev živo skalo vsekana, a prav lepo uglajena. Jednaki ste še 2 drugi, ki sem ju videle Rudarji so imeli svoje bajte "za podnom", "pri knapovski bajti", na "Konji", na Tratici in "pri erebajti v Lemeh (na poti v Kranjsko Goro). Na Tratici so imeli tudi kovačijo, da so orodje popravljali; še sedaj, se tam pozna prostor, kjer je stala koča. Jednako se dobi še žebljev, ostankov posode, Čepinj itd. Rudarji so bili radi veseli. Ob nedelah hodili so k maši v grafovsko kapelo; na to pa so rajali po 2 dni "pri šilu" blizu Sočinega izvira. Rudarski oskrbnik ali "hut- man" je hodil iz gradu v hrib. nadzorovat delalce. Ko so ga videli, da gre mimo hiše, udarili so hitro po bližnjici na svoje mesto in znpalili smodnik, da se je kar kadilo, Ko je prišel oskrbnik po ovinkih do njih, našel je uže vse pri delu A včasih je prišlo drugačno rajanje! N e kega dne gredo 3 delal^i "izzad podna" proti Srednjci. Imeli so seboj vodnika od h. št. 5. Kar se plaz vdere in vse tri zasuje; le vodnik je vštel. Ta pride do "Šila", a o strašnej dogodbi ne pove ničesar. Še le pozno v noči razodene nesrečo hišnim ljudem, a nijednemu ne pride misel, da bi šel Iskat nesrečnikov. Iz- mej onih treh se j eden sam nekako reši izpod snega, ter leze navzdol proti bajti - za "Podnom". A tu ga premagajo smrtne težave; obesi svoj plašč na "brino" (semreko) vleže se in za¬ spi za vedno, Tu so ga potlej našli. Ostala dva pa so pozneje izkopali izpod plazu. A kako, da so ta rudnik opustili? Nekteri menijo, da je bilo železo slabo ("brušt" bruchstuck G); a drugi trde, da je bilo rudokopom v Trenti dolg čas, da so tedaj navlašč rude zakrivali in govorili, da je nič ni, ker so hrepeneli priti iz trentarske jame. In res, posrečilo se jim je: odšli so pozneje v Idrijo. Od tod so se Trentarji neki naselili tudi v Zagrebu, Karlovci, Žari in drugih mestih. 1 1 c - 86 II. O Sezidanji cerkvice M. D. Lavretanske v Trenti* Grof Attems je bil general. Imel je trn Kristov: zato pa je dobil vsako bitko. Nekedaj je oblegal mesto na Vlaš- kem. Spiše pismo ter je pošlje v mesto: "Podajte .v' \ Ako se mi ne podate z lepa in bom moran mesto s silo vzeti, te¬ daj ne prizanesem niti otroku v maternem naročji.” Odgovore mu iz mesta: Ne podamo se, dokler imailo le še jednega možaf General naskoči mesto, vzame je in res dene vse pod meč c čez tri dni pride mladenka iz neke kleti, prinese polno !ruio zlatov seboj ter prosi milosti. Peljejo jo pred generala. A on de: Kar sem dejal, sem dejal! Tudi njej ukaže glavo vze¬ ti; zlate pa si prisvoji. Od tega časa ni imel več meru ne po noči, ne po dnevi. Gre k spovedi v Rim. Onde mu nalože v pokoro, hraniti ali živiti polk vojakov, da se znebi onega krivičnega denarja, ali pa vzdrževati staro fabriko in zi¬ dati cerkev. Drugi pa pravijo, da so mu v Rimu naložili iti tje, kjer je bil "Krotovec", oskrbovati tam ono fabriko in cerkev zi¬ dati. "Krotovec", bil je prejšnji lastnik tukajšnjega rudo- kopa, baron Grotta. Tudi ta bil je velik hudodelnik, Nalože mu tedaj v Rimu za pokoro, da mora dati 3 U svojega mesa, ali pa iti skozi babilonski turen ter prinesti 3' reč:, v dokaz, da je bil res tam! Tri funte svojega mesa dati se Krotovcu ni zdelo nič kaj prijetno; zato si izvoli, da če raj¬ ši iti skozi "babilonski turen". Napiti se in srečno dospe do "babilonskega turna". Ko stopi vanj, zagleda pri okrogli mizi kup mladenk, ki so igrale. Hitro jim vzame jedno karto - zapazivši na mizi posodo s srebernimi žlicami vzame jedno in jo utakne s karto vred v žep. Ravno se ozira, da bi še tretjo reč našel, katero bi mogel vzeti seboj - ko se zakadi vanj strašno velika krota ter se mu zapiči v hrbet. On pa jej odseče jedno četrt, - tehtala je celega pol stota! - spravi jo v mavho in vrne se vesel domov, Prinesel je tedaj 3 reči in skazal je, da je bil res v babilonskem turnu. T a k je bil "Krotovec"! (Pač nam ni treba omenjati, da je to le ljudska - 87 - pripovedka, izrodek njegove domišljije.) Tisti "Krotovec" je prišel pozneje v Trento in je tu imel rudnike v posesti* Zato pa so djali v Rimu grofu Attemsu generalu, da naj gre v tisti kraj, kjer je bil "Krotovec", Zraven tega mu še nalože, da mora v Trentarski cerkvici postaviti M„D„ Lavre- tansko, t. j. ono podobo, ki je v božji hišici v Loretu! At¬ tems gre na pot dojde v Trento in prinese sem Kristov trn, ter ga zazida v zunanje stopnice gradu. Na to gre v loreto« da bi od tam prenesel podobo M.D. Na poti čez morje pa eboli in umrje. Naročil pa je (bil) svojemu bratu, naj on gre v Trento in dovrši, česar sam ni mogel. Pa brat ni bil jednakih mislij. Menil je marveč, da bo vse jedno, če sezida cerkev na Rojicah pri Gorici. A po noči se mu prikaže duh bratov ter mu veli; "Ustani in pojdi v Trento"! Ves preplašen pripoveduje zjutra grof svojim sorod¬ nikom o nočnej prikazni. A ti se mu posmehujejo, češ da je le sanjal, Drugo noč se mu zopet prikaže duh pokojnega brata ter mu de: "Ustani in pojdi v Trento; če pridem v tretje, ne bo dobro!" ( Po . drugih - "te zmeljem, kakor malin moko!") Tedaj pa ukaže Attsms napreči in se napoti iz Gorice v. Trento - o pol noči. Ž njim sta se peljala še dva druga. Pri¬ dejo semkaj, bila je huda zima, snega obilo. Iščejo, kje bi bil najpripravniši prostor za cerkev. Hoteli so go pozidati sprva na gorenji strani; Kar pride ženica od Furlana h., št. ter de: tu vam jo plaz pobere. Gospoda gre gledat na nas¬ protno stran "pod Gak" in se prepriča, da je žena prav go¬ vorila, tedaj odločijo za cerkev ta prostor, kjer je sedaj. Ko cerkev dbdelajo, hočejo prenesti vanjo Kristov trn, ki je bil v stopnicah zazidan. Pa ne morejo ga najti. Tu pride menih, potrka s palico in de: "Tukaj kopljite, tu je!" Res se dela poprimejo, najdejo Kristov trn na onem mestu, ter ga preneso v cerkev. Pozneje ga je bil župnik Stekar v Bole prenesel. Ko pa gre drugi dan v cerkev, ni bilo trna več; a našli so ga zo¬ pet v Trenti! 88 Nekedaj je hotel tat trentarsko cerkev okrasti« A ka¬ morkoli je stopil, napravil se' je pred njim visok zid, da ni mogel čez. Moral se je tedaj vrniti. Pozneje so hudodelnika obesili v Ljubljani (po drugih v Celovci). In pred smrtjo je še to-le razodel: Tako in tako sem hotel storiti v Trenti. Tam mora pač velika svetinja biti, da se mi je kaj takega primerilo! Po drugih je bil to le duhoven Kokošic (iz Serpe- nice doma)^je hotel prenesti trn iz Trente doli, A postavil se je visok zid pred njega in moral je opustiti to početje, e-' — :-4ttems je ustanovil tu tudi posebno duhovnijo za rudoko- pe in določil, da če dajati za cerkev in za duhovne vsako le¬ to o sv. Juriji toliko vina, olja itd. Trentarska cerkev je bila premožna; še v Bolci je imela svoje polje. - III. 0 nadarbenigtvu in nada- benikih (beneficij atih) v Trenti. Attems je toraj poskrbel za posebnega dohovna v Trenti. Prvega ime ni znano; bil je kapucin (menih), kakor pra¬ vijo. Drugemu je bilo ime P e r s a , A dalje ni nič znano o njem. Tretji duhovnik v Trenti je bil Prane Vence¬ slav Luzzenberger.O tem pozneje še kaj, Duhovnišče bilo. je s početka v ,, gradu ,! , Pozneje pa se¬ zida neka Branka, posestnica na Gorenji Beli (Ober-Vel- lech) na Koroškem v ta namen posebno hišo, in sicer pri cerkvi kjer je sedaj A. Tožbar h. št. 4. Hiša je prav nečka. Luzzenberger je posebno ostal ljudem v spo¬ minu. Bil je tu čez 60 let; pokopan je v Trentarski cerkvici pod večno lučjo. Bil je tu uže 1718., ker tega leta 17. fe¬ bruarja je uže pisal oporoka Gregoriju Pretnarju h. št. 7? "testibus Michaele Wergl et Joanne Hartl" (vpričo Mešela Wer- gelna in Ivana Kartelna). Luzzenberger $il je neki doma iz Gorice, Prišedši do cerkve stoji pred njo in Čaka. Tu vidi ženico prihajajočo od 89 Pretnarja - imeli so menda tam cerkvene ključe - in jo vpra¬ ša: "Kam greste mati?" "V cerkev žebrat", + ) ( + Beseda "že- brati" znači moliti in se u Trenti ne rabi v zaničljivem po¬ menu, kakor drugod,,) odgovori, mu, in gre dalje svojo pot, ne da bi se nanj ozrla. Na to pride deklica. "Ali bi mogel da¬ nes tu maševati?", jo vpraša luzzenberger. "Oh", vsklikne mladenka, "so mari oni naš novi gospod?" "Da bi tako ne bil!" odvrne duhoven. (Umevno za Goričana; in takrat je bil kraj še bolj divji, nego sedaj!) Ko odmašuje, vrne se takoj proti Bolcu, A tu ga začne pregovarjati takratni župnik bolški, Manujel (Emanuel)^ "Kaj mislijo? Ostanejo naj; gori bodo redili živino itd," Mož se je dal pregovoriti in se je vrnil v Trento redit živno. Po drugih pa je bilo tako-le; Po končanem sv, opravilu gre Luzzenberger še jedenkrat v cerkev, da bi se poslovil . od Marije Device, Tu ga nekaj posebnega presune in pretrese, da vzdihne; "0 Marija, nikar me ne zapusti!" "Če ti mene.ne zapustiš, tudi jaz tebe ne!" odvrne sv. Devica z altaja, To ga tako presune, da sklene ostati, in ostal je tu čez 60 let. Pravijo, da je bil zelo bogat. Imel je čez 100 ovac: hodil je cel<5 v Srednjico (v vrh) za delavci, ki so mu napravljali krmo za bravce (drobnico). Pod lepim cesarskim gozdom "Velkim Prosekom",, ki ga zdaj oskrbuje naš Lejčar J, Kenda, je posebno dobro voda, pravijo jej "krajcarica". Tu sem.je hodil Luzzenberger vodo ft pit, "Vsak kozarec te vode je vreden 1 kr. , rekel je na¬ vadno ter vrgel vsako pot krajcar v vodo. (Kedo je te kraj- darje za njim pobiral, niseip mogel izvedeti, morebiti so se zarili, kakor kebri, v zemljo - za "šac!") Tudi prerokoval je Luzzenberger ljudem,, Med drugim to s "Prišli bodo taki časi, da se bo od Predela do Gorice jedna sama krava našla. Ne hotel M., da bi bili takrat le jermeni mojih čevljev na svetu." Treiltarji se tega prerokovanja če¬ stokrat spominjajo; če jih kaka nesreča obišče, pa pravijo: "Aha, prišli so časi, ki jih je napovedal ranjki Trentar (Luzzenberger)". Spominjam se, da sem tudi v koboridski do¬ lini slišal jednako prerokovanje ranjkega Trentarja; a - 90 - tačas mi ge ni bilo znano, da je bil duhoven. Sedanjih du¬ hovnov nekateri nič ne obrajtajo, češ: "Stari so vsaj vede¬ li prihodnost in znali prerokovati, sedanji pa nič!" Za časa Luzzenbergerja je bila v Trenti tudi božja pot; vse zaobljubne podobe, ki se še sedaj v cerkvi hranijof so iz njegove dobe. Podobe, imajo tele letnice: 1717, 1747, 1749, 1754, 1756, 1757, 1764, 1765, 1766, 1773, 1774, 2 sti brez letnice. Na podobi od 1. 1774 je pisanos Iich agns schirschianni habe mich uerlobt zu der vran- dertetigen Maria muetter Gottes lauretana wegen meiner schwester, weil sie auss der verstand gewesen ist und Ihr geholffen vrorden 1774"o (Jaz Neža Seršenova sem obljubila ptbt do čudodelne Marije matere božje lavretanske zarad mo¬ je sestre, ki je bila z uma in kateri je bilo pomagano 1774.) Luzzenberger imel je pri sebi za služabnico svojo ujčni- co (sestrino hčer) Polono iz Kranjske Gore -(od "Drča"). Zra¬ ven je pa tudi vzel za svojega nekega Ivana Tožbarja iz Loga pod Predelom. T a dva sta bila poročena menda uže pred njego¬ vo smrtjo? živela sta pri njem. Po smrti Luzzenbergerjšvi 1781 je prišlo vse njegovo premoženje njima v last, Stano¬ vala sta pozneje v Koritnici pri Bolcu h. št. 12, Biona je bila zelo bogata? samega kazna (samih fitov) je vlekla na leto 900 do 1100 gld., pravijo? a bila je tudi zelo prev¬ zetna in razvajena? če jej je kaj manjkalo, ali če je bila slabe volje, morali so jo zibati! Naposled je prišla vsled vednih tožeb ob vse svoje veliko bogastvo; primorana je bi¬ la beračiti in umrla je v listji pri Sirovci h. Št, 18 na Brvicah v Soči 1. 1834. Imela je 87 let? Njijina 2 otroka, Miha in Janez, nista bila mnogo vredna? znala sta le dobro živeti, Janez je bil študent v Beljaku, a učil se ni kaj pridno. Zato je šolski vodja dejal očetu konec leta: "Pe¬ ljite ga domov? slabo se tu vse nauči, dobrega nič!" Pozneje je prišel v Trento pod h. št. 4. Miha pa se preseli iz Koritnice tudi v Trento h, št, 36. Oporoka grofa Attemsa, s katero je bil ustanovljen be¬ neficij v Trenti, se je izgubila. Po nekih poročilih je po¬ gorela v Bolci, po drugih so jo prodali za polic cekinov, - 91 - Tako je bil Attemsov naslednik Silbernagel rešen dolžno¬ sti, vzdrževati v Trenti beneficijata. Tako pravlica. Po smrti Luzzenbergerjevej ostali so Trentarji celih 77 let brez duhovna; oskrbovali so jih tačas šoški kurati, A kako je prišlo v Soči, do kuracije? Sočani so bili jeli prositi, naj se jim pošlje duhoven. Takratni soški župan M-ič je zatajil trentarsko cerkev, češ , da je ni. Bila je res po smrti Luzzenbergerjevej v slaben stanu — a bila je! Takim potom dobili so Sočani duhovnijo, A Tren¬ tarji so prišli pod soško kuracijo. Ekspozitura (podžupnija) v Trenti , Leta 1858. 11, oktobra bila je ustanovljena ekspozi¬ tura v Trenti, Na prošnjo prevzvišenega knezonadškofa Fran¬ ca Ksaverja Lušina je bilo dovolilo dne 26, oktobra 1. 1853, Njegovo Veličanstvo, presvitli cesar, da se ustanovi v Trenti posebna duhovnija. Ta čas je bilo tudi prisojeno iz verskega zaloga: a) za plačo duhovniku 300 gl,, b) za vzder- ževanje cerkve 50 gl., c) za Cerkvenika 24 gl. na leto in d) za sezidanje duhovnišča 1771 gl. 36 1/2 kr. Novo duhovnišče začeli so takoj zidati in zgradili so je v 2 letih. Zidano je prav na tistem mestu, kjer je stal nekedanji grad, samo da ni tako obširno. S porušenim zi¬ dovjem so zravnili prostor pred stanovanjem; nekaj so ga porabili tudi pri zidanji cerkvenih stopnic* Takratni žu¬ pan je izgubil pri tem zidanji 300, po drugih 700 gld. Kako to? Ni-li imel tajnika, razen svoje glave? Morebitni je pa tajnik kaj zakrivil? - Po drugih so komisije veliko snedle; hoteli so baje gospodje iz Gorice toliko Časa ogledovat, kako raste trentarski farovž, dokler je bilo kaj okroglega. Za j eden pohod iz Gorice je inženir baje računil po 70 gld. Prvi duhoven ekspozit ali kaplan je bil tu g. Janez Kravanja. Nastopil je svojo službo 1. novembra 1858. ter jo oskrboval do 1. septembra 1864. 0 tem času, menda leta 1864., so prekrstili pri nas - 92 - ekspozite v vikarje ali podžupnike. Sedanji podžupnik je sesti samostojen duhoven od 1. 1858. A večkrat je tu pod- župnijski sedež izpraznen, kar ni v dobiček dušnemu pa¬ stirstvu^ in. takrat oskrbujejo Trentarje zope't soški kura¬ ti. Qd leta 1858. ni bilo v Trenti duhovna; od 1. sept. 1864. do 1. nov. 1867-. - od 14. jul. 1869. do 26» jul,1870, £ od 14. aprl. 1877. do 15, okt. 1880» - Ko je čakal spis belega dne, bil je sedež zopet izpraznen meseca julija t» 1. in je ostal prazen do zdaj, ko se je imenoval_"nov vi¬ kar. Trentarska cerkvica nima nikakega zunanjega znamenja, po katerem bi se mogla ločiti od drugih hiš. Dva majhna zvona sta le pod streho pripeta. Godilo se je, da so šli ljudje mimo cerkve, a potlej popraševali: "Kje pa je cer¬ kev? " Njegovo Veličanstvo, presvitli cesar, ni pozabil naše cerkvice o svojem prihodu na Goriško; podelil je za-njo 80 gl. Tako je Njegova Cesarost dvakratni dobrotnik naši cerkvici. Božja pomoč blagemu vladarju! Oni'"trn Kristov" se hrani v sreberni. kazalnici. Trn je dolg 6 dni, debel pa 3 mm., barve je rujavkaste. G, V. mi je pisal, da je prav podoben onemu, ki ga je videl v Ri¬ mu. Avtentike (spričevala) pa nima. (Škoda, da nima "avtnje- avthe", pravi Trentar.) Božja pot v Trenti se je pa pozabila,* le Bolčani ali Kranjci še pridejo včasih, zlasti o sv, Ani in o Mali. Go¬ spo jnici. Pač, tudi Sočani hodijo v Trento dežja prosit in ga navadno tudi izprosijo. Ljudstvo pa pravi; lili je potreba, da je naša cerkev (in mi) tako uboga in revna? S a j imamo vendar tu "Kristov trn"; kako lahko bi bila tu sloveča božja pot? Pa nikdo nič ne stori! Kerse bojim očitovanj, zato kličem;"Ljudje božji, ki vas je Bog blagoslovil, posodite nekoliko tega Bogu in M. Devici, Pomagajte, da se Trentar ju izpolnijo želje;, poma¬ gajte, da trentarska cerkvica ne bo več revna!" - 93 Opombe; Avtor predvsem ustnih izročil o zgodovini Trente, ki so izšla v "Soči” (36, 5.9.1884, 41, 10.10.1884; 42, 17.10. 1884, 44, 31.1CU884) pod naslovom "Trentarske pripoved¬ ke" si je nadel psevdonim "Podkljukar". Iz Abramovega o- pisa Trente (Planinski vestnik, 1907, str. 185) izvemo, da je trentarski vikar Simon Gregorčič mlajši, sorodnik pesnika istega imena, objavil več člankov in zbral veliko gradiva o Trenti. Primerjava Abramovega teksta (s podatki iz zapisov vikarja Gregorčiča) s "Trentarskimi pripoved¬ kami nam odkrije pravo ime njih avtorja. Povsem gotovo je to Simon Gregorčič mlajši, ki je služboval v Trenti med leti 1882-1884. Simon Gregorčič mlajši je bil rojen 1856. na Libušnjem, umrl je 1917. v Ljubljani. Uveljavil se je kot prevajalec iz slovanskih književnosti. ' voxq -'r i. ■ ' ■ Kazalo V' Stefan Kociančič, Bovške planine str. 2 v/ Stefan Kociančič, Tminske in Bovške gore str. 5 Angelo Mona, Občini Soča in 'Brenta str* 10 Anton Oerv, Trenta atr. 18 Peter Kobal, B 0 vec in niegova okolica str. 34 Simon Butar, Zgodovinske črtice o Bovškem str. 47 Simon Gregorčič ml., Trentarske oripovedke str. 83 Bovško berilo Izdal septembra 1971 Goriški muzej, Bova Gorica v nakladi 3oo izvodov