Gospodarske stvari. Naša goveja živina. (Iz ljutomerskega okraja.) I. Dne 17. t. m. smo imeli |»iiliko, opazo7ati 8tan goveje ži7ine pri g. St.aaaerju, oskrbuiku Braneške graj.ščine. Kateri gospodaiji so tam takrat bili navzoči, mogli 80 se piepri6ati, da iz naše domače plobe, kateia je zda) jako sbirala, se da vzrediti dobro pleme, ako le pametno ž njo ravnatuo. Se 7e da od naie go^eje ži^ine ne smemo zabtevati niti nileka, niti meaa, ako jej samo le slauio, in to še alabo, polagamo. Mi redimo go^ejo živino brez d^ombe za^oljo meaa in mleka, ki nam služi za živež Živiuski želodcc namreč je tako rekoc posrednik med rastlinaini in uaaini človeškiui želodcem. Kajti on ima ta namen, da brano, ki obstoji iz rastlin za naa želodec še nepiiatiojenib, pripra^i in spremeni 7 mleko in meso, toraj 7 takane hranilne t^arine, katere ho pripra^ljeue za člo^eaki želodec. St7arnik cele nara^e je toraj od za6etka pripra^il celi 87et za 61o7eka; in ta ima ne le pravico nego tudi dolžnoat obračati 78e nara^ine st^ari na S7oj haaek, to pa se zgodi takrat, ako le pametno ra^na. Videli smo 7 ble^u omenjenega gospodarja d7oje kra7. Dve iz ujih ste bili pra^i mlekarici, iz katerib nain je bila ena sivkasta nase domače plobe za izgled predsta^ljena; drugi d^e ste imele lastnosti, kojih od uaaih kra7 zabte^amo, bile ste namreč za mleko in meao ob enem. Mlekarica, ki je nam bila predstavljena, se odlikuje po temni dlaki, tenkih rogljih, mali gla^i, ne pie^eč airokem 6elu, gladkib ušeaih, tenkih noguh in podolgaatem 7imenu. Takana kra7a ima še to lastnoet, da oatane zmiraj tudi pri najlepši krmi sloka. Razun tega smo videli d^e drugi kra^i za mleko in meao ob enem; ti imate bolj debelo gla7o, bolj gosto in debelo dlako, močne roglje, mo8ne noge in 7e8 okroglo, nego podolgasto 7ime. Sem ter tje 7idimo pri nas tudi še kra^e ptujega plemena, z debelimi kostmi, uiočniuii n<>- gami, debelo gla^o in debelimi roglji. Takšne krave niso za naao okolico. One postanejo navadno pri nas jako sloke in ne dajo ceio ni6 ali jako maio mleka; takšne krave so le za meso dobre. Mi zahtevauio pri uaa kra7e, ki nam dajejo mleko in so tudi ob enem za meso, kakor smo Ukanih videli na Braneški grajačmi. Takšno plobo pa 81 moramo iz avojih telet vzrediti; posebno pa moramo gledati na to, da si vzrediino dobro tele 7 prvem leta: takrat nauireč vnaka mlada btvar najbitreje raste m se razvija; zato je že uarava sama pukazala pot, po Jiatoiein je to mogoče. Kako dolgo moiaaio pustiti tele pri kra7i? Pu uaraviui poti bi tele muialo tako dolgo sesati, dukler ne dubi zobov. To vidiuio 7 nara7i pri vsaki živali; starka ae uamre6 taKo dolgo da seseti od svojega ml_di6a (n. pr. z<»vec, pes, ma6ka itd.), dukier nje ne začne ačipati s »vujiuii zubci; Redar se to zgudi pa ga »auia zapoiii iu ue d» 8c 7e6 od ujega nioizti. Na. ava je toiaj aama odlučila čas sesanju. ŽeiuUoc teicta je uakaz_n ua mieiio, ter ni zuiožen, da Ui preo_7ljal Uiugo brano; on jaku Litro pre^av ia ua^.avi vouko Iir7i, meisa in drugib tvann v ul 6joui uupiu; zavoljo tega tudi tele jako hitru raste. A_u toiaj teleta 7 tich ttidmh od krave odstaviuiu in uiu pulagamo trdo krmo (po navadi »lamu), kaj suio 8 tem stoiili? — S teui ga le trpiučiuio in pok7ariuio popolnoma; Kajti njego7 zelodec ae neoiore preba7iti tiste brane, ki jo dobi, m ker ne inoie uap a7iti mesa, kosti in druge orgauiuke tvarine 7 87ojem tiuplu, zaustane teie 7 svojej rasti, postane alabo in 7iduo hira ia še po 7ei._i »redi dobimo iz njega takano kra^o, ki je malo 7ečja od gorske koze in more biti še za nekoliko kilogramo7 ležiša. Videli smo tele na Braneski grajščiui 5 inesencev ataro, ki je seaalo 3 mesence , pa ima zdaj tudi 87ojih najmenj 40 do 45 fl. 7reduosti. — Se 76, da tu bode marsiktera gospodinja se zoper oglasila rekoč: Jaz čakam na to kapljico mleka že tako dolgo in zdaj bi jo naj prepustila teletu?— Da, 8e si že tako dolgu 6akala, čakaj še najmanj šeat ali osem teduov, aku že dalje ne morea; 7e8 s tem prigospodaria, kakor 6e obaodiš tele za 3 tedne na kratko 7ojko k jaslioi, kamur mu položiš nekaj uevžitne trde krme, a katero pa siiota ne zna, kaj bi po6elo, ker nima zobo7, da bi ž^ekalo. Ono mora nepiež7ekano krmo spra^ljati 7 želodec, ki jo zopet nepreba7ljeno odpra^lja naprej, in tako postane betežno po nespameti človeka, ki je vendar pametna stvar 7 nara^i. Ako je že toraj gospodinji toliko ležeče na 1 litru mleka, naj pusti vendar tisto tele, ki ga hoce za pleme podržati, najmenj a e s t tedno? pri kravi, potem pa naj mu še vsaki den piivošči nekaj mleka in ržene moke 7napoj; razun tega mora se mu polagati dobra krma, po zimi aeno in ne slama, po leti pa tako dobi trave. Moka ima 7eliko hranilnih t^arin 7 sebi, udržuje tele močno in zdra^o; samo se ne sme dati 7eliko na enkrat, ampak 7 matik porcijah 7e8krat na den. K temu ne smemo puatiti tele celega pol dne?a ali še dalje brez vode, posebno takrat ne, kedar mu polagamo suho krmo. Mlado Ži7in6e bitro prebavi, postane na hitrem lačno in zahte^a hrane. Ako puatimo tele celega poldneva Ia6no in žejno, potem naeukrat njemu ponudimo 7eliko krme, prenapše si svoj želodec in postane betežno. Na zadnjič pa mlado živiu8e naj nikdar pametna gospodinja ne privezuje na vojko; za njo mora biti 7 blevu poseben oddelek, tam naj 86 sprebaja, kakor bo6e, po leti pa naj gre 7un na čisji zrak. Še moram omeniti nekaj zavoljo snažnosti. Ne zastonj je prego^or n8istota je pol zdra^ja". Vidimo, da mlade živali imajo na sebi največ ujednega mr6eaja, bolh in uii; toti ujedni mr6es ae mora odpraviti; 7aak se je že bržčas prepri6al, da, 6e Se tako 7$e ima snažno, veudar zopet in zopet se prikaže. Tako je tudi pri živini; teleta dobijo uši, in ako jih oanažimo, pokažejo se nekaj 6asa zopet; tu toraj ne ostane ni6 druga, kakor snažiti s kartačo, umivati z mokro slamo, da bi jo te nadlege rešili. Iz vsega tega pa sledi, da, ako boSemo svojo doma8o ploho go^eje ži^ine poboljšati, moramo najpoprej za6eti pametno skrbeti za prihodnje pleme ter dobro 7zrejati teleta. (Nadalje^anje aledi.) M. Pereči ogenj (Rothlanf) svinjam kako ozdraviti. V ozdra^ljanje te 87injam ne^arne bolezni se priporočuje sledeči pomoček. Bolenemu Ži7in6etu se na koucu repa za pol palca odreže. Ko bi rana ne kr^avela zadosti, se mu po 24 urah zopet toliko repa odreže, kolikor pmkrat, in po 48 urah se rezanje 7 jednaki meri zopet ponovi. Eo bi pa kri po 78akokratnem rezanju preailno tekla, ae mora rep z nitjo nad rezom podvezati. Bolezen se potem 7 kožno bolezen 8pre7rže in 7 9 dneb je živinče popolnoma ozdravljeno. Živinčeta pa morejo 7 blevu, ko so zbolela, ostati in se jim mora še dobro s snho naateljo nastiljati. Da se bolena živinčeta z iitrom mlačae 7ode od čaaa do 6aaa poikrope in vsega zračnega prepuba skrbno 7arujejo, na to je posebno treba gledati. M. Pomoček sk^arjeno žito popraviti. Mnogokrat se prigodi, da se razno žito zmoči. Nasledek tega je ta, da se 7gre)e, rude8ka8to poatane, lahko plesni in zadubel dub in okus dobi. Ako se je to zgodilo, treba je praha atol6enega lesnega oglja med žito pomeaati. Prah se med žitom puš6a 2—3 tedne in potem se 7se pre^eje in ogljeni prab iz žita odpravi. Tako ravnanje zadubli duh in okus odpravi. V6asih se tudi primeri, da se žito malo, predno se 7 akedenj zvozi ali med 7ožnjo nekoliko zmo6i. Ako se je tako zmo6eno žito potem izmlatilo, treba je izmlačeno žito sušiti. Godi se pa to takole: Ok<-Ii žitnega kupa 86 7 jednakjb dajja^ab korpi negašenega apna posta- vijo. Apno v jerbasih se rablo a papirjem pokrije. Apno 780 7lago iz žita bitro na 86 potegne jh žito suho postane. Ako je zrak suh, se^eda 86 to delo bolj hitro in popolno opra^i. M. Kako pomagati, če so sadna in. druga drevesa pregloboko posajena. Pregloboko posajena drevesa se dajo ohraniti in k dobri in rodovitni rasti pripraviti, ako se jim na deblu 5—6 centimetro7 globoko pod zemljo kos skorje okoli in okoli debla odluači. Tako nastane na tem mesta pre klobasa no^ega lesa, iz kterega nove korenine poženejo in tako ae drevo rekel bi samo po aebi iz pre^elike globočine, 7 kteri je bilo poaajeno, po^zdigne, 7 7išo njemu primerno globo6ino.