VMedžimurju in Prckmnrju Na9 poročeralec nam opisaje poloiaj r Med žimarja in Prekmarja sledeCe: Oikar bo brvatake čete zaaedle Mailima'je je zadibal naS tamoaaji. poi madžarsio str&borlado iiveči oarod, nor svei zrak. Kooec }e alrabova Dja madžarakih fiaancarjetr, madžarskih »baUren dolev« in dragih tlaSteljer abog«gi kmstskega Ijadstva Ljadst?o vrska oi reselja ker |b rsi postalo prosto in reSeao madžarskih okar. Madžimarke arinsSajo pridoo rajna živil«, kot tnasti moko, fižol na Stajerako, kar je bih poprej pod smrtno kazoijo prepovedaoo. OJkar so iz Mdlti morja izgiaai madlaraki tiion, ki ao is^esav&li atSe Ijadstvo, vhda vsepovjod red ia mir. Nafie ljadstvo je nepokvarjeao in narodao zelo zavedao, zlasti odkar je oivobojeao iz madž&rakega saieajstva. Vse dragsčne, kakor v Medlimarja so pa razmere t n»Sem Prekmarja, kjer še naS naroi vedno jeSi rkleajei r cnadiirske verige. Midžifiki vcjaki grdo razsajsjo v Prekrourja. Kar ni rekvirirala prrjsoja tlada, odvzatne sedanja strabovlaia. Ti madžarski vojaki so hojši, kakor z/erjatd. Vza mejo nam fse, a plaCajo n;č. Kra?e, role, sviaje, karetioo ia sploh vse, vsatejo cno9tavno, ne da bi Be zmenili za profioje, da bi se Ijodstvn pmtilo ˇsaj n»jpotrebnej9e. Kot odgjvor dobil oi posaro relega tojaka batiae s palico. Ljadilva fe ab-ga do in popclDoma obupaao. Zau^a le 3e v boijo pomcC in rešitev po Cetah geierala Maiatra.