250. številka Ljubljana, v sredo 30. oktobra 1901 XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemmn za evstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolo frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj so;blago voli j o poßiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravni&tvo pa s Kongresnega trga st. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna14 telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD It velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ 11'— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6'50 Pol leta . . . . „ 13'— I En mesec . . . „ 230 83" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. QQT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Iz državnega zbora. Na Dunaju 29. oktobra. Proračunska razprava teče hitro in gladko in ministrski predsednik je zadovoljen. Celo zabaval se je, ko je poslušal govornika nemške ljudske stranke, dra pl. Derschatto, kako se je ta na vse na čine zvijal, da bi na jedni strani vladi ne rekel žal besedice, na drugi strani pa pri volilcih ne obudil suma, da je njegova stranka popolnoma prešla v vladni tabor. Mislimo, da se je ministrski predsednik na tihem prav od srca smejal temu zvijanju dra. pl. Derschatte, saj ve, da ima to stranko popolnoma v žepu. V današnji seji je prišla cela vrsta govornikov do besede. Debato je otvoril naš g. Pogačnik. Poznalo se je, da se je dobro »nagulil«, kar mu je 3pisal dr. Žlindra. Rekel je, da njegova stranka nima zaupanja do vlade, ker je nemška in ker je — liberalna (O joj!). Po pravici je vladi očital, da na Štajerskem in na Primorskem ni neutralna, ampak da vlada na Štajerskem nemškonacionalno, na Primorskem pa italijanskonacionalno. Vlada si lasti ulogo posredovalca, a dočim je na Češkem se zavzela, da je konservativno veleposestvo odstopilo nemški manjšini 21 mandatov, ni nič takega storila na Štajerskem in na Kranjskem, kjer so vsi veleposestniški mandati v nemško-liberal-nih rokah. Rumun Lupul se je izrekel za nemški posredovalni jezik v Bukovini. Socialni demokrat Pernerstorfer je razodel, da je socialni demokrat in nemški nacionalec ter se izrekel zoper proračun, ker je vlada klerikalna, ker vodi upravo v policijskem duhu in pospešuje militarizem. Nemški klerikalec dr. Kathrein je plediral za redno delovanje parlamenta, češki agrarec Za-zvorka je dokazoval, da se dajo nedo-statki centralnega parlamenta odstraniti le s tem, da se prizna kraljestvom in deželam avtonomija. Nemški nacionalec dr. D ersch atta se je spodtikal ob tem, da vlada predlaga 16 milijonov za Prago in da se nahajajo v proračunu postavke za slovanske gimnazije v Tešinu, v Opavi in v Celju, češ, da bo njegova stranka pri tretjem branju proračuna se ravnala po tem, kakor jej bo vlada v teh zadevah nasproti prišla. Sicer je Derschatta izjavil, da njegova stranka nima brezpogojnega zaupanja do vlade. V imeni slovenskih naprednih poslancev je govoril dr. Ferjančič, čigar govor priobčimo po stenografičnem zapisniku. Dr. Ste in wen d er, ki zdaj ne pripada nobeni stranki, je dokazoval, da je v proračunu izkazani prebitek 800.000 K samo fiktiven, pravzaprav pa da imamo opraviti z delicitom v znesku 50 milijonov kron. Današnjo debato sta zaključila grof Sylva-Taroucca kot govornik konservativnega veleposestva in baron Schwe-gel kot govornik nemškoliberalnega vele- posestva, ki sta se seveda oba izrekla v vladnem smislu. Jutri utegne biti debata končana. „V znamenju delirija". Z dežele 27. okt. 1901. Mnogostranski »Slovencev« humorist (?) urednik skrpucal je v 245 številki svojega trobila z dne 24. t. m. uvodnik pod sledečo firmo: »Socialnodemokratični in liberalni učitelji«. Ta uvodnik je nekak odgovor na članek, priobčen v »Slovenskem Narodu« pod naslovom: »Socialni demokrati — kje ste ?« iz učiteljskih krogov pod šifro K. N., »Slovenčevemu« članku se pa takoj spozna, da je »Slovencev« urednik oni »večer« — ko je pisal ta uvodnik, »preveč pil«, kajti »sanja se posebno (!) »Slovenčevim« urednikom mnogo o grozodejstvih »liberalnih učiteljev«, posebno (!) kadar zvečer kaj preveč pijejo, in pri tem berejo »Slovenca«, svojega »Domoljuba«, »Liguorjansko moralo« itd. Takrat se jim mnogo groznega sanja .... Pametnega pa ne mnogo . . . .« In nasledek teh sanj so ali »imenitni« »Sloven-čevi« sobotni podlistki ali pa članki ta-cega kalibra, kakor je gori imenovani. Toda povrnimo se k članku samemu. Povdarjali smo početkoma, da je članek pisalo človeče, kateremu vsled preobilno zavžite pijače že spomin peša, in preobilni vinski duhovi spravljajo tega človeka v oni duševni položaj, da prične zabavljati, se priduševati in slednjič — fantazirati liki kakemu katoliškemu (?) analfabetu, ki se je preveč nalil »vinogradniškega« pe-tijota ali pa kakega konsumskega »je-ruša«. Spomin jim peša! Evo dokaza! Član-kar piše: »Ako je že kak učitelj katoliški (?) cerkv i -— tako gorak!!!!, da misli, da mora na vsak način stopiti v boj proti nji« — aha! Klerikalna doslednost, namen posvečuje sredstva (rudečičrni idrijski kompromis) — »in če ima pri tem kaj soli v glavi« — (o je! tako sol naj prodajata le črno-rudeči konsumni društvi Idriji. Op. ured.) »in kaj poštenosti v srcu«, (da fal-zificira bilance in oškoduje linančno oblast, op. ured.) — »je veliko bolj častno zanj, da je socijalni demokrat, kakor pa taka navadna liberalna čenča (?), ki žlobodra (jako fino) brezmi-selnosti »Narodove« . . .« Isti »Slovenec« je pa pisal lansko leto povodom občnega zbora »Katoliškega šolskega društva za Nižje Avstrijsko«, ko je govorilo dobro (!) katoliško (!) ljudstvo po vzoru našim klerikalcem. (Princ Lichtenstein in dr. Lueger sta prišla pri naši narod.-katoliški (?) stranki v veliko nemilost, ker ne znata prodajati po Kranjskem receptu žlindre in delati bilanc. Op. ured.) princu Al. Lichtensteinu sledeče: Edina nevarna, iz napačne vzgoje izvirajoča, torej vkoreninjena tendenca med učiteljstvom je soci-jalna demokracija. Ta je nevarna ne samo šoli, marveč tudi družbi, in boriti se moramo proti njej vztrajno in brezobzirno. Stotine obžalovanja vrednih, mladih ljudij, ki jih napačna vzgoja v učiteljiščih, rekel bi, dovedla direktno iz otroške sobe v naročje socijalne demokracije, vzgaja sedaj v avstrijskih šolah krščanske otroke. Tem ljudem moramo na kratko ponoviti besede dr. Luegerja, ki je rekel: V bodoče ne bo nastavljen v ljudski šoli noben socijalni demokrat, in ko bi se kdo predrznil všoli izjaviti se za socijalnega demokrata, ga bomo vrgli iz šole!! Tem besedam je dostavil »Slovenec«: »Ostre so te besede, a govorjene krščanskemu, ljudske šole popolno vzdržujo-čemu ljudstvu iz srca. Ljudstvo sme zahtevati, da so vzgojitelji njega otrok taki, kakoršnih si samo želi«. Sedaj jih pa človek razumi; menimo, da tako nedoslednost morejo tirati edino le ljudje, kateri so si vzeli patent na prislo-vico: »Namen posvečuje sredstvo«. LISTEK. Po Rusiji. (Popotne črtice. Spisal G. S.) (Dalje.) Čakal nas je priprost obed iz čaja, mehkokuhanih jajc, kruha, »konfektov« (bombonov), kvasa in nečiščene vodke, to je špirita. Mesa v vsej vasi ni bilo dobiti. Ruski kmet si privošči namreč mesa samo ob velikih praznikih, marsikateri jedino-le na »pashu«, t. j. na Veliko noč. Po obedu smo poleteli hitro naprej. Cilj naš je bil vodopad v neki zapuščeni dolinici. Zablo-divšim se v gozdu, pokazala nam je baba (ruska kmetica), kod naj jašemo. Pot nas je vedla skozi čuvaško vas, ki se po svoji zunanjosti ni mnogo razlikovala od ruskih. Za poltinik (pol rublja) ponudil se je neki Čuvaš, pokazati nam pot. Srečali smo ga slučajno, sedečega na neosedlanem konju, na razprostrtem kocu. Vodnik nam je pripovedoval, da je danes za Čuvaše naroden praznik. Se pred petdesetimi leti so zaklali ravno na ta dan bika Solčnemu bogu v čast. Dandanes je vas sicer docela pravoslavna, vendar še niso izginili vsi spomini na poganstvo. Ko smo prejahali še 10 vrst, ustavili in razsedlali smo konje v pragozdu na mestu, kjer so pred dvaj- setimi leti po besedah Čuvaša sadile tolovajske tolpe krompir, skrivajoč se v teh pustinjah. Privezavši konje k deblom, napotili smo se, — seveda steze ni bilo, — po gosti travi, ki nam je segala včasih črez glave in si delali pot. Pri tem nas je nadlegoval nebroj muh, komarjev in brenceljev. Včasih smo se pogrezali do kolen v močvirje in treba nam ga je bilo daleč obiti. Tuintam je sfrfotal kak jastreb. Srečavali smo na pol strohnela izkoreninjena debla. Opraskali smo si lice in roke na različnem trnjevem grmovji. Preskakovali smo jarke, končno smo došli do skale, s katere je curljala neznatna vodica mimo izpranih špilj. Tako imam pojem o pragozdu. Vrnivši se h konjem po prej izhojeni poti, poleteli smo v Čuvaško vas. Ko smo dospeli tja, smo zagledali pred hišami stoječe Čuvašinje v belem pestro-modro in rudeče-vezenem oblačilu 8 turbani na glavah. Aleksander je vprašal prvo mlado žensko, ali mu proda turban. Zasmejala se je in pokazala nam bele svoje zobe, jedini kras na žoltopoltnem mongolskem obličju; odgovorila pa ni ničesar. Kmalu nas je obkolilo kakih 30 starih in mladih žensk, ponujajoče nam prtiče na obeh koncih lepo vezene. Pričel se je pravi bazar. Kar se tiče cen, bile so neizprosne. Kričale so čuvaški. Samo grda stara ženska tolmačila nam je ruski. Pokazala nam je tudi, kako se prtič zveze na glavi v turban. Kupili smo dva turbana in prodrli le s težavo skozi obdajajoče nas ženske, moleče nam svoje prtiče pod nos na prodajo. Ženske so bile vsiljive in v svojem prazničnem oblačilu dovolj nesnažne. Prav rad sem se odpravil proti domu. V prijetnem razgovoru potekel nam je čas. Aleksander je pripovedoval o zaslugah carja Aleksandra II. »Osvoboditelja« za Rusijo. Odpravil je »kröpastnöe pravo«, t. j. podložnost kmeta grajščaku, uvedel je porotna sodišča, dajal Poljakom velike prostosti, katere pa so izgubili zopet vsled punta leta 1863., in uvedel celo konstitu-cijo v Rusiji, ko ga je nenadoma zadela morilčeva roka v Petrogradu. Pri »pani-hidah« (zadušnicah) po tem carju dobrotniku narodov je plakalo ljudstvo glasno po cerkvah. Težke zločince obsojajo na »katoržnije raboti«, t. j. na prisiljeno delo po rudokopih. Izgnanje odpravil je letos car Nikolaj II., uvažuje, da se je dotlej naseljevala bogata Sibirija z najslabšimi elememti vse države. Ta odredba bo gotovo v vzpodbudo k preseljevanju iz vse Rusije v malo obljudene kraje. Poleg tega so na Sibirskem nedotaknjena ogromna bogastva, katera hrani zemlja poznejšim rodovom. Sodili so zarotnike, nihiliste, med njimi razumnike, ki so z bleščečimi govori skušali opravičevati umor; obesili so le nekoliko zarotnikov. Glavnih krivcev, bivajočih za granico, niso mogli izročiti pravični sodbi. Smrtne kazni dandanes na Ruskem ni za nobeno hudodelstvo, razun za poskušeni umor na carja. Ako je hotel kdo Rusijo potegniti v prah, skliceval se je na grozovitosti sibirskega izgnanstva. Carjev ukaz je zamašil vsem klevetnikom usta, zemljo pa je osvobodil težkega bremena. Aleksander III., sin in naslednik Aleksandra II., je bil pravi »ruski« car, ki je z bistrim očesom spoznal, da je za Rusijo »samoderžba« jedini možni način vladanja. Še dandanes je geslo najrazumnejših ruskih politikov: »Samoderžba, pravoslavje, narodnost«. Po Aleksandru III. je zasedel prestol sedaj vladajoči car Nikolaj II. »Mi-rotvorec<. Da zaslužita priimek, spri-öuje »Hagsk a k o nfer e n ca«. Aleksander mi je pravil, da žive na Ruskem delavci, kakor n. pr. tesarji v »artelih«. Oni opravljajo obrt skupno in dele med seboj zaslužek. Vsi delavci plačajo »artelsčika«, ki ima nalogo skrbeti za njih življenske potrebe, za hrano in stanovanje. »Arteli« so eminentna demokratična institucija; podjetniki so namreč vsi delavci, ne ima-joči nikogar nad seboj, ki bi jim jemal glavni del zaslužka. (Dalje prih.) V teku jednega leta spreminjajo ti mazi-Ijenci svoje mnenje in politično barvo kakor kameleoni. Jedenkrat vpijejo, da socijalne demokrate iz šol, a drugič se pa ti isti ljudje vežejo in bratijo z onimi istimi elementi, kiso nevarni ne samo šoli, marveč tudi družbi, in proti katerim boriti se moramo vztrajno in brezobzirno,« ob jednem pa trdijo, da je veliko bolj častno za učitelja — če ima kaj soli v glavi in poštenosti v srcu, da je socijalni demokrat — in socijalna demokracija je p r e-hodnica anarhizma — kakor pa liberalna »čenča« — ki pa po »Slovenče-vih« nazorih že davno leži v zadnjih zdihljajih. — Dozdeva se nam pa, da imajo slovenski klerikalci pred to liberalno »čenčo« več respekta, kakor pa pred vso slovensko socijalno demokracijo, kajti oni dobro vedo, kaj je liberalna stranka in kaj je slovenska socijalna demokracija. In če bodo »Slovenčevci« tako napredovali v izpremenjevanju svojih političnih nazorov, znamo še dočakati časa, — vera bo tako postranska stvar zanjo se bo že doktor Žlindra »zglihal«, čeprav daruje zopet kak tisočak, to je za njega bagatela — ko bo naš Bonaventura moral preklicati svoje prekletstvo nad »Ru-dečim praporjem« in izdati bo moral pastirski list, v katerem bo priporočal svojim udanim vojščakom, delovati in agiti-rati za socijalno demokracijo in »Rudeči prapor«. In takrat se bodo »Kranjcem vremena še le zjasnila« . . . »Slovencev« člankar piše dalje v svojem članku, da se liberalni učitelji pehajo za liberalno stranko le zato, da bi »avancirali«. Seveda, ako ga pa pobaramo, da nam odločno pove one liberalne učitelje, ki so vsled svojega prepričanja »avancirali«, molčal bo kakor otrok, kateremu pokaže oče palico. Prijatelji, le na dan z dokazi! Istotaka je tudi fraza člankarja, da bi menjali napredni učitelji svojo barvo, kakor bi jim kazalo, postali bi nemšku-tarji, socialni demokrati in celo »klerikalci«. Pač take elemente najde in je našla »Slovenčeva«, recte klerikalna stranka v onih »poštenih krščanskih možeh«, kateri vstvarjajo vso »Slomšekovo zvezo«. Prav navadno »farbanje« je dalje «Slovencevo« trdilo, da se od te mase (namreč liberalnega učiteljstva) odločuje vedno več treznih, pametnih, za svoj sveti poklic in za naše dobro ljudstvo vnetih učiteljskih (!) močij (!?), katere so si ohranile dobro vest in pravi razum — za popivanje in tarokiranje po farovžih. »Te seveda preganjajo na studen način oni, ki so slabši od njih.« Hočemo li dodati kaj komentara tem vrsticam? Ne! Poživljamo pa vnovič »Slovenčevega« člankarja, da pride z imeni na dan, z »onimi trez nimi, pametnimi učiteljskimi močmi, ki se odločujejo od te mase« (liberalnega učiteljstva), »vsaj se ne sramujejo pokazati javno, da so pošteni, krščanski možje«. Toda, trdimo že naprej, da tega ne store nikdar, ker jih je sram stopiti s tako pičlo družbico na dan; kajti kakor najboljši dokaz naši trditvi je v polupreteklem času se izvršivši ustanovni zbor »Slomšekove« podružnice v Gorici. Udeležba je bila ondaj tako minimalna od strani učiteljstva, da se je »Slovenec« zadovoljil s prav lakoničnim brzojavom sporočiti »dobremu katoliškemu ljudstvu« rojstvo tega novega društva. Na dolgo in široko bi pisal in pisal in pisal, ako bi se shod tako zvršil, kakor so pričakovali trabantje »Gorice«, »Primorskega lista«, »Slovenca« in če hočete tudi »Slov. učitelja«. Toda jabolko je prekislo in »Slovenec« je prešel preko tega vprašanja na dnevni red. Nič ni pomagalo vse one pi-sarenje iz »učiteljskih krogov« v Gorici, nič niso izdale »duhovne vaje za učiteljice«, ki jih je vodil dr. Ušeničnik iz Ljubljane — (sposobnih duhovnikov v Gorici za take posle tako nimajo, še ne znajo) — pretočene ^počitnice. Gospodje, prepozno ste došli. Take manipulacije bi pač še vlekle, recimo, ob času konkordatske šole, sedanje učiteljstvo je pa že toliko razsvetljeno, da ne bode šlo na limanice tako slabim ciparjem. Vredno je pa, da pribijemo poznim potomcem za večni spomin naslednjo »Slov.« izjavo, —liberalnemu učiteljstvu pa priporočamo, da vpiše to izjavo v šolsko kroniko, in sicer na prvo stran. Evo je: »Le to povemo, da oni, ki rij»jo (!) t liberalizem, imajo splošno na svoji strani le najslabše elemente izmed ljudstva, po navadi pa prav nikogar. A oni, ki so pošteni, krščanski možje in se ne sramujejo tega javno pokazati, imajo vse ljudstvo na svoji strani in mi smo njihovi odkritosrčni (oh) prijatelji ter jim hočemo pomagati,kjerkoli morem o.« Sedaj veš, slovenski narod, slovenska i n t e 1 i g e n c i j a, ki si oddala povodom zadnje državno-zborske volitve v V. kuriji za učitelja-kandidata, vzetega iz one liberalne mase, okroglo število 12.000 glasov, da tvoriš najslabše elemente v ljudstvu, zbranem na katoliški podlagi, kateri elementi zaslužijo, da se jih potisne v dosmrtne ječe. Kaj tacega zamore zapisati in obelodaniti le od Boga zaznamovano človeče. Kakšni prijatelji so pa »Slovenčevi« pristaši — no, o tem bi se dalo pisati cele folijante. Ne le z zgodovinskimi dokazi, temveč tudi z vzgledi iz sedanje dobe se dado zavrniti te svetohlinske »fraze«, toda to bi bilo le kakor pregovor pravi: prati zamorca. »Humoristično je, če klerikalec dokazuje liberalnemu učiteljstvu, da nima prav. Mi mirno poslušamo to, zavedno ljudstvo se pa smeja.« ,Pristni ljudski učitelj*. V 1J uhlju n i. 30. oktobra. K položaju. Zadnja seja ministrskega sveta, ki se je vršila dne 28. t. m. v palači domobranskega ministrstva pod predsedništvom Koerberja, je trajala dve uri. Oficiozno se proglašajo vesti o krizi neresnične in kot zapoznel odmev parlamentarnih težkoč, ki pa so se odpravile že v soboto s tem, da se je zbornica začela baviti s proračunom. Vesti o Rezkovi krizi morejo biti le v toliko resnične, da je nastalo nespo-razumljenje med češkimi strankami in med Rezkom. Toda nadejati se je, da se tudi ta kriza z normalnim tekom parlamentarnega stroja odpravi. Rezek je imel že več razgovorov z najodličnejšimi češkimi politiki, a sporazumljenja ni dosegel. Toda češki listi poročajo, da je nastala Rezkova kriza le iz nasprotovanja čeških strank Koerberjevemu kabinetu. Rezek pa vživa vse zaupanje. Zarota proti perzijskemu šahu. Listi so te dni mnogo poročali, da se je razkrila velika zaroka proti perzijskemu šahu in da je bilo več šahovih sorodnikov kaznovanih, nekateri z zaporom, drugi z izgnanstvom, tretji s smrtjo. Perzijski poslanik na dunajskem dvoru je sedaj pojasnil, da so te vesti pretirane, da ni bil nihče kaznovan s smrtjo in da med nezadov »ljneži ni bilo nikakih odlič-njakov, še manj pa šahovih sorodnikov. O kaki zaroti proti življenju šaha pa sploh ni možno govoriti, kajti nezadovoljnost se je obračala le proti nekaterim reformam, katere hoče uvesti šah po evropskem vzgledu. Šah je bil dvakrat v Evropi in hoče Perzijo kolikor možno modernizirati. Vojna v Južni Afriki. Chamberlain je postal impertinenten ! Ker so vsi evropski listi složni v obsodbi angleškega barbarskega postopanja proti Burom, zaletel se je sedaj Chamberlain v evropske in druge armade ter jim v Edinburgu javno očital, da so postopale še surovejše. Tudi avstro-ogrsko armado je nesramno napadel. Dejal je: »Cas se bliža, ko bo treba, ostrejše postopati, da se pobije upornike in guerilla - tolpe. Ko nastopi ta čas, se bode sklicevala vlada na enake slučaje za vse kar stori v postopanju onih narodov, ki postopanje Anglije danes obsojajo kot barbarsko in kruto. A vendar ne bo ravnala Anglija nikdar tako, kakor so ravnali ti narodi na Poljskem, na Kavkazu, v Bosni, Tonkingu in v vojni 1. 1870«. Chamberlain je torej dejal, da so bile Rusija, Avstro - Ogrska in Nemčija še grozovitejše v svojih vojnah ter da so bile njih armade še bolj barbarske, kakor je danes angleška armada. Tako hudega žaljenja pač avstro-ogrska armada ne more molče sprejeti, in trdno je pričakovati, da dobi Chamberlain krepek odgovor. Lastno bestialnost pokrivati z napadi drugih, je pač čisto- chamber-lainovsko ! — Buri so zopet enkrat korenito osramotili Angleže. Iz Klercksdorpa poročajo, da so ondi Buri ujeH 14 mož 13. husarskega polka. Buri so angleške husarje slekli do nazega ter jih poslali nazaj. Druzega dne so poslali Angleži proti tem Burom 48 husarjev, da bi se maščevali. Toda Buri so ujeli tudi teh 48 mož, jih zopet slekli do nazega in jih poslali nazaj. 13. husarski polk se imenuje sedaj »polk Adamito v«. Iz Middelburga v Kaplandiji poročajo, da je dal polkovnik Gorzinge več burskih ujetnikov, ker so imeli na sebi angleške uniforme, sumarno postreliti. Poroča se več malih bitk, v katerih so bili Buri razkropljeni ali pa so izgubili par ujetnikov. Dopisi. Iz Kozjega, 28. oktobra. Še nekaj o našem bralnem društvu. Tudi njega blagajnik je že odstopil ter poslal Jankoviču vse knjige in račune. To pa je bilo temu že preveč, prišel je k blagajniku ter ga milo prosil, naj še obdrži častno (?) mesto njegovega društvenega blagajnika. Še kamen bi se moral Janko-viča usmiliti, tako je prosil in moledoval. Tudi blagajnik se ga je usmilil, češ, saj ni več dolgo do občnega zbora in denarja pa tudi ni treba shranjevati, ker ga nič nI. Da, da, liberalci naj delajo in plačujejo, gospodarili in ukazovali bodo že klerikalci! Tako bi bilo Jankoviču, Markotu in Dol-feku prav, toda — nam ne. Liberalni viri dohodkov so ugasnili, klerikalnih pa sploh ni. Izdatki pa so se povišali, kajti brez par iztisov »Lažiljuba« in pomnoženih iztisov »Slov. Gospodarja« se bralnega društva sploh misliti ne more! A od kod vzeti denar? Mar ga bo dal »krščanski« predsednik Jankovič ? ! Kaj še, on je z eno krono svojo dolžnost storil, kaj še hočete torej več? Bode že Dolfek dal namesto neplačujočih udov, njega se držite. — Odkrito povemo, mi bi pustili celo zadevo v miru, ker je prema-lenkostna, toda ker sta pred kakim pol letom »Slov. Gosp.« in »Slovenec« tolik kapital iz nje kovala, čt>š, »zmaga, zmaga, v Kozjem ni več liberalizma«, vsled tega tudi mi sedaj ne moremo molčati. Iz istega vzroka jim tudi to mizerijo iz srca privoščimo. Sedaj vsaj uvidijo, da je napredek kakega društva zajamčen le v marljivem delu in podpiranju z denarjem, ne pavklerikalizmu! Nasprotno — klerikalizem mu je v pogub o. — Omeniti še moram, da je za izvolitev »krščanskega predsednika« agitiral celo naš 78-letni kanonik in to v cerkvi izpred oltarja. Pilštanjski Marko zagovarjal je tako postopanje, rekoč, da je to dolžnost (?!) duhovnika! A vendar niso prišli daleč s spolnjevanj^em takih svojih dolžnostij, ker se za druge bolj važne niso brigali. Delo in denar, le ta dva sta nekaj vredna, »krščanstvo« nima pri društvu nič iskati. Basta! — Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. oktobra. — Osebne vesti. Gospod profesor Ferd. Seidl v Gorici je imenovan članom dopisnikom državnega meteorološkega zavoda. To odlikovanje znanstvenega zavoda si je profesor Seidl pridobil s svojim znanstvenim delovanjem, ki si je celo v obilni nemški literaturi pridobilo strokovno pripoznanje in vsled tega spontano uradno pripoznanje naučnega ministrstva. — Klofutarjeva zapuščina. Ko je umrl kanonik Cebašek, je vsa Ljubljana z velikim začudenjem izvedela, da ni zapustil ničesar. Strmenje je bilo toliko večje, ker se je občno govorilo, da je imel Cebašek še malo tednov pred smrtjo prav lepo premoženje. Temu premoženju se ni prišlo več na sled; kam je prešlo, ne ve nihče. Bržčas je Cebašek tik pred smrtjo svoje premoženje komu daroval, sorodniki seveda niso ničesar dobili .... Z ozirom na ta slučaj je naravno, da se je vse zanimalo za zapuščino ravnokar umrlega prosta Klofutarja. »Slovenec« javlja, da je Klofutar postavil svojim glavnim dedičem škofijstvo z namenom za škofove zavode, svojo knjižnico pa je zapustil ljubljanskemu semenišču. (5e smemo verjeti po Ljubijo, razširjani govorici, ni »Slovenčevo«- poro čilo prav točno. Govori se, da je oporoka bolj specijal/zirana. Sorodnikom, ki žive v jako skromnih razmerah umrli prost Klofutar res ni zapustil ničesar, kakor »S3over>ec« indi-rektno sam poroča, v osta>em pa se pripoveduje, da je Klofutar zapustil svoj de-nar za škofove zavode, premičnine in posestvo svojemu nasledniku, zlatnino in srebrninopanovomeško-mu prost u Elb er tu. Nam se najbolj čadno zdi, da je Klofutar zapustil svoj denar za škoftm-zavode. Znano nam je namreč, da nikakor ni bil prijatelj škofovih zavodov, kakor tudi sploh ni občudoval škofa Jegliča. KIo-futar, ki je bil precej oblasten in visok ni prikrival svojega mnenja o škofu in o škofovih zavodih. O škofu se je večkrat izrazil, da njegovo nastopanje ni primerno škofovemu dostojanstvu in sploh imel kaj slabo sodbo o njegovih prizadevanjih. (» škofovih zavodih specijalno je še pred nekaj meseci rekel nekemu častivrednemu duhovniku, da so »eine verrückte Idee. Zdaj pa je svoje premoženje volil za uresničenje te »verrückte Idee«! To je gotovo jako čudno, in se mora vsakdo vprašati Kakšen pritisk je uplival, da se je Klofutar tako spreobrnil? — Atentat v Št. Vidu. Prejeh smo naslednji dopis: Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona za htevam, da prinesete glede dnevne vesti »Klerikalno tolovajstvo« z dne 24. oktobra 1901 v »Slovenskem Narodu« št. 245 pn-občene, sledeči uradni popravek na istem mestu in z istimi črkami: Ni res, da krajni šolski svet v Št. Vidu, oziroma njegov načelnik, katoliški župnik Gregor Malovrh, ni še storil nobenega koraka v varstvo g. nadučitelja. Res je pa, da sem jaz, podpisani načelnik krajnega šolskega sveta v Št. Vidu, poslal tozadevni dopis dne 16, oktobra t. 1. na županstvo šentviške občine. Krajni šolski svet v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 29. oktobra 1901. — Gr. Maloverh, predsednik krajnega šolskega sveta. — Katoliški poštenjaki okoli Slovenca" so par dni čakali na poročilo svojega dopisnika o atentatu na g Žirovnika. A temu je postalo malo vroče za ušesi in pa pripravlja se na pot — v Kočevje. Prišel je torej sam dr. Lampe v Št. Vid v nedeljo, in nam prav sam pripoveduje v »Slovencu«, kaj se gori o tem govori. On hoče s svojim opisovanjem kar utajiti, da se je sploh streljali Med drugim pravi, da smo mi ljudstv-dolžili tega zločina, ko smo vendar pisali, da ni čuda, če se vsled neprestanega, hudobnega hujskanja najde človek, ki misli, da stori Bogu dopadljivo delo, ako ubije sovraženega učitelja. Sploh pa niti no poskuša ovreči naše stvarne trditve, nego le zavija in zavija sem in tja, kakor se je — učil. Vrhunec te sicer smešne. • tudi hudobne pisarije je pa, da si je Zi-rovnik sam luknjo v okno naredil, da bi mogel po ljudstvu udariti. Kaj tacega je pa zmožen pisati le kak tak dohtar, kakor je g. Lampe. S takimi ljudmi naj se meni vlada, mi se ne moremo. Sploh lahko rečemo, kdor hoče iskati dokazov za hudobno duhovniško h uj s k a n j e v d e ž e 1 i, ta naj prebere omenjeni članek, ki mu mora oči odpreti, če le ni popolnoma slep — Občinske volitve v Cerkljah se ne bodo vršile, kakor je bilo po-ročano, dne 2. p. m., ampak dne 5. in G. p. m. Radovedni smo ali bo znani profesor Jenko za ta dva dneva dobil dopust, da pojde v Cerklje zdražbe delat in ljudi hujskat! — Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Krškem priredi v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. v dvorani gospoda Ženerja veselico po temle vsporedu: 1. Nagovor gosp. predsednika. 2. »Krojač Fips«, šaloigra v enem dejanju. 3. A. Hajdrih: »Sirota«, moški zbor s so-pran-samospevom. 4. V. Bendl: »Križaci na morju«, mešan zbor. 5. F. Smetana: Potpourri iz opere »Prodana nevesta«, gla-sovir četveroročno. 6. A. Förster: »Ljubica«, mešan zbor. 7. »Češke narodne pesmi«, glasovir četveroročno. 8. H. Sattner: »Naša pesem«, mešan zbor. 9. H. Volarič: »Divja rožica«, dvospev za sopran in alt s sprem-ljevanjem glasovirja. 10. Iv. pl. Zaje: »Ve- čer na Savi«, mešan zbor. — Sledi prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — Promocija. Dne 30. oktobra je bil na graški univerzi promoviran doktorjem bogoslovja Josip Somrek, kaplan pri Sv. Jurju v Slov. Goricah. — Na istem vseučilišču je bil te dni promoviran doktorjem prava g. Karol Kavčič iz Trsta. — Kletarski tečaji. Gotovo ni treba dokazovati, da stoji kletarstvo na Kranjskem na najnižji stopinji, katero za-more sploh zavzemati. Skoraj je neverjetno in za strokovnjaka neumevno, kake napake se vrše pri nas o trgatvi, pri kipenju mošta in glede ravnanja z vinom. Skrajnji čas je torej, da se naši vinogradniki in drugi interesentje poprimejo umnega kletarstva, s pomočjo katerega je edino mogoče, iz dobrega grozdja pripraviti tudi dobro, zdravo, in trpežno vino, čistega, nepokvarjenega okusa. Da se interesentom da prilika, spoznati ne samo pravilno kle-tarjena vina, ampak tudi umno kletarstvo samo, namerava podpisani pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tudi tekom letošnje zime prirediti vsaj tri kletarske tečaje, in sicer meseca decembra, januvarja in februvarja po enega. Vsak tečaj, h kateremu bode mogoče pripustiti k večjemu le 20 udeležencev, trajal bode tri dni. Podpisani bode poučeval teoretično in praktično v vsem, kar je treba danes vinogradniku v kletarstvu znati. Kdor se misli enega teh tečajev udeležiti, blagovoli naj se do 24. novembra zglasiti pri podpisancu in ob enem navesti, katerega meseca se želi tečaja udeležiti. Primerno vabilo z natančnim programom dobi vsak najpozneje do 10. dotičnega meseca. Z ozirom na to, da je umno kletarstvo za naše vinogradnike velikega pomena, pričakuje podpisani, da ne bode nihče, komur je zares na napredku ležeče, te ugodne prilike zamudil. — Bohuslav Skalicky, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem v Novem mestu. — Pevsko in tamburaško društvo „Zvon" v Trbovljah. Na občnem zboru tega društva dne 27. t. m. so bili izvoljeni gg.: I. Gorjup, uradnik, za predsednika; M. D o 1 n i č a r, veleposestnik, za podpredsednika; F. Dežman, trgovec, za blagajnika; R.Koželj, knjigovodja, za blag. namestnika; D. Berger, posestnik, za tajnika; F. Dol nič ar, gostilničar za tajn. namestnika; F. P a u 1 i č, pom. uradnik, za pevo- in glasbovodjo; L. Medvešek, pom. uradnik, za namestnika glasbovodje; R. Mastnak, trgovski pomočnik, A. Božič, pom. uradnik, za računska preglednika; F. Festein, pom. uradnik, za arhivarja. Odborniki so gg.: F. Ura nič, F. Volkar, F. Jurman in I. Bidovec. — Nova pivovarna na Laškem. Nemci nameravajo ustanoviti v Laškem trgu pivovarno, z namenom seveda, da bi konkurirala z ondotno slovensko pivovarno, ki ima preiti v last »Ljubljanske kreditne banke«. — Lep uradnik. »Domovini« se piŠ6 iz Ptuja: Dne 29. junija t. 1. se je vložila pri finančnem ministrstvu pritožba proti davčnemu pristavu Konradu Som-merju. Imenovani je meseca junija ponoči ob pol 2. uri na ulici pred kavarno napadel Slovence ter jih psoval z »Windischer Hund, Narr, Troti« in tudi hotel dati jednemu zaušnico. Junaški davčni adjunkt je potem celo šel za Slovenci na kolodvor in jih zopet začel izzivati in psovati. Vprašamo torej, ali je to obnašanje za državnega uradnika, da ob pol 2. uri ponoči na ulici kriči in napada? Kaj bi poreklo ministrstvo in ravnateljstvo, ako bi to storil slovenski uradnik? Kje je pravica? Skoraj bodo minuli štirje meseci, odkar se je pritožba vložila, in se še dosedaj ni nič ukrenilo. Primoran je bil napadenec to celo stvar urgirati po g. državnem poslancu, in bode vsak pravični imel priliko uvideti, ako je na tak surovi način napaden, daje dolžan zahtevati zadoščenja. — Gledališka predstava v Mariboru. V veliki dvorani »Narodnega doma« v Mariboru bo gledališka predstava, in sicer se uprizori žaloigra »Mlinar in njegova hči« v prospeh obojne mariborske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. novembra. Začetek točno ob 8. uri zvečer. V odmorih igra slavna veteranska godba mariborska. — Jugoslovanski klub »Slovanske besede" na Dunaju I. Bräunerstrasse 7, priredi v četrtek, 31. oktobra prvo domačo zabavo za rodbine z raznovrstnim programom. — Zanimiva obravnava se je začela pri dež. sodišču v Lvovu. Tožen je znani Silvio N od ari iz Vidma, ki je na stotine galiških, kranjskih in hrvatskih kmetov zvabil v Ameriko in jih grdo osleparil. O izidu obravnave bomo poročali. — Meščanski koncertni večer. Opozarjamo na ta večer »Ljubljanske meščanske godbe«, kateri se vrši danes v Hafnerjevi pivovarni, osobito ker je vspored krasno izbran. Namen teh koncertnih večerov bode, vzbuditi med meščanstvom večje zanimanje za godbo, ter bode vspored vselej z umetniškim užitkom izpolnjen. — Konje za vojno v Južni Afriki potrebujejo Angleži. Jutri zjutraj in pojutrajšnjem se peljejo skozi Ljubljano vlaki s konji, katere so angleški agentje pokupili po Avstriji. — Silovit tat. Danes ponoči okoli pol 3. ure vtihotapil se je neznan človek v odprto spalno sobo Antona Jegliča, železniškega uslužbenca, v Slomškovih ulicah štev. 19 ter je začel po sobi preiskovati. Jeglič se je vzbudil in vprašal, kdo je v sobi. Ker ni dobil odgovora, je vstaJ iz postelje, da bi ponočnega gosta prijel, a ta je ušel iz sobe na dvorišče in od tod na ulico. Jeglič je tekel za njim in ga dohitel na škofovih njivah. Tu se je zločinec obrnil in vrgel Jegliču s tako silo kamen v glavo, da se je ta nezavesten zgrudil na tla. Mej tem je tihotapec ušel. Isti je okoli 22 let star, črno oblečen, zagorelega obraza, z majhnimi brki in je govoril češki in nemški. V sobi je izgubil bici-kliško kapo. — Nezgoda. Alojzij Venier, paznik pri električnih akumulatorjih na magistratu, je včeraj ponesrečil. Pri nakladanji zabojev padel mu je težak zaboj na levo roko in mu na kazalcu odtrgal noht in tri prste zmečkal. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Napad. Danes ponoči so trije hlapci s Sela na poti za deželno bolnico napadli ključarskega pomočnika Teodorja Eiselta, stanujočega na Poljanskem nasipu št. 52, in ga telesno poškodovali. Naščuvala jih je k temu neka delavka, s katero se je Eiselt spri. — Ponesrečila je 60 let stara delavka Marija Šink, stanujoča v Konjušnih ulicah št. 13. Pri gradbi tovarne na Krakovskem nasipu je padla po stopnicah, ko je nesla malto in se poškodovala na nogah. — Ušel je 27. t. m. iz vojaške bolnice brambovec Ivan Doljka iz Mlake v kamniškem okraju. Isti je velik in ima kozav obraz. — Povozil je predvčerajšnjim dopoldne na Emonski cesti fijakar F. G. 5 in pol leta staro deklico Vido Krištofovo, hčerko c. kr. prof. Antona Krištofa. Deklica je bila na glavi, na roki in na hrbtu poškodovana. — Tatvina na pokopališču. Delavcu Francetu Kramarju je bil na pokopališču vkraden črn suknjič s črno svilnato podlag©, v katerem je imel moder robec in v njem zavitih 6 kron. — Izgubljeni reči. Na poti od Komenskega ulic do Radeckega ceste je izgubila neka ženska srebrno uro z verižico. V Lattermanovem drevoredu ali pa na poti po Franca Jožefa cesti je neka gospodična izgubila tudi srebrno uro. Na poti od Židovskih ulic, čez kongresni trg in skozi Gradišče do Erjavčeve ceste pa je izgubila neka dama denarnico s 120 K. — Srebrno zapestnico s priveskom je izgubila neka gospodična. Najditelj naj jo odda v upravništvu »Slov. Naroda«. — Najden denar. Neki stotnik je včeraj na ulici' našel večjo svoto denarja. Kdor je denar izgubil, naj se oglasi v uradnih urah v pisarni takoimenovanega Platzcommando, (Lingarjeve ulice). — Corrigendum. Naslov v članku »Mizarska zadruga v Solkanu« itd. je bil včeraj pomotoma tiskan »Gospodarska zadruga« itd., kar je t tem smislu popraviti. * Shod meroizkusnikov češkega kraljevstva v Pragi se sklicuje na 3. listopad t. 1. 1. v Prago, da se pogovorijo o zboljšanju svojega stališča. Na nje je bilo pri zadnjem zboljšanju plače državnega uradništva in službenega osobja pozabljeno, dasi je njih položaj skrajno neugoden, kajti marsikateri izmed njih nima več kakor 300—500 K letne plače. Na shodu se bo razpravljalo o ustanovljenju društva meroizkusnikov za celo državo ter o ustanovljenju glasila, ki bi zagovarjalo društvene težnje. K shodu so povabljeni tudi poslanci obeh narodnosti. * Dunajsko dobrodelno društvo in ogrevalnice. Leto za letom narašča število pomoči iskajočih, ki se ob zimskih mesecih oskrbujejo v ogrevalni-cah s hrano in toplim podstrešjem, tako da je dobrodelnemu dunajskemu društvu le z velikim naporom mogoče, ustrezati vsem potrebščinam. Da se človekoljubne težnje tega društva omogočijo, je dovolilo finančno ministrstvo loterijo s srečkami po 1 K, s katero je spojeno 2300 dobitkov, glavni dobitek znaša 40.000 K. Sreč-kanje je določeno na 16. januvarja 1902 * Kartuzijanci — navadni sleparji. Iz Chartreuse so se odselili Kartuzijanci v švico in so imeli 18 polnih vagonov prtljage. Ob meji pa se je zdela nekoliko čudna mitninskim uradnikom oblika prtljage. Vzlic temu, da so kartuzijanci zatrjevali, da v prtljagi ni stvarij, ki bi bile podvržene^colnini, je mitninski urad prtljago preiskal ter našel vseh 18 vagonov polnih narejenega sladkega vina in chartreusko sladko žganje. — Seveda je bilo vse zaplenjeno. Vsa zadeva jako priporoča goljufne menihe, ki se ravno selijo v Švico. To mokro blago peljejo najbrž kartuzijanci v Švico, da ž njim ondi rešujejo vero! Mi se vsi slepariji, ki se je dogodila v obmejnem mestu Bouveret ob ženevskem jezeru, pač ne čudimo, saj vidimo ravno tako sleparjenje pobožnih ljudij v blaženi kranjski deželici. * Zamena žen. Iz Lutona dohaja čudna vest, da sta si ondi zamenjala dva prijatelja svoji ženi ter sta z mešetarijo docela zadovoljna. Enako se je baje dogodilo na Ruskem. Neki mlad kmetic je zamenjal svojo mlado, lepo ženko za starejšo ženo svojega soseda, toda s tem pogojem, da vzame obenem v hišo tudi taščo. Po kratkem času pa je prišel ta kmetic ves zmučen k prvemu, ter ga prosil, naj se pogodba razveljavi, ker je baje hudič v primeri s taščo še prav pohlevna stvarica. Toda prvi kmetic jo je že dovelj poznal ter se je zadovoljil raje s starejšim babšetom, le da se reši tašče. Maček dedič. V Amiensu je umrla bogata vdova ter je svoje premoženje oporočila »svojemu dragemu« mačku, ki ga je imenovala Cadet Roussel. Oporo-čeno je bilo 300 frankov na leto za njegovo hrano, 100 frankov za zdravnika, ki je imel vdovinega »srčka« oskrbovati v bolezni, 100 frankov za zdravila in šele po mačkovi smrti naj vse podeduje otroška mestna bolnica. Toda francoska postava ne pripoznava, da smejo podedovati tudi živali. Živinozdravnik tedaj zaman čaka na svojo plačo, otroška bolnica ne more podedovati, ker še maček živi, in ako se ta presneta zadeva ne bo kmalu rešila ugodno, bo moral uboga para maček-dedič poginiti od lakote. Književnost. — Poziv Dalmacije. Preporogjaj hrvatske narodne stranke u Dalmnciji i njezina programa. — V Spletu je izšla pod tem naslovom brošurica, ki jo je spisal zastopnik balkanizma Josip Ljubic (Ild Bogdanov) in v kateri razvija svoje misli o preporodu hrvatskih strank v Dalmaciji, misli, ki jih je narekovalo pravo in nesebično rodoljubje. — „Volebni mapa snemu krä-lovstvi českeho 1901" je izšla v zalogi G. Freytaga in Berndta na Dunaju in stane 1 K. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. oktobra. V današnji seji je Gessmann interpeliral radi demonstracije, ki so jo nemški radi-kalci in socialni demokratje vprizorili v Beljaku proti Luegerju in Schnei- derju, ko sta se vračala s klerikalnega shoda v Briksenu. Hortis je interpeliral radi dogodkov na vseučilišču v Inomostu. V budgetni debati so doslej govorili Krama?, ki je ostro prijemal vlado in Vsenemce ter dejal, da češka opozicija ni fingirana, ampak resna, in Menger, Dzieduszycki in Malfatti. Ministrski predsednik hoče še danes govoriti. Seja se bo pretrgala in zvečer nadaljevala, a vzlic temu ni dosti upanja, da bi bila že danes končana budgetna debata. Dunaj 30. oktobra. Italijanski poslanci so bili danes pri vladi intervenirat zaradi velikanskega škandala, ki se je včeraj zgodil na včeučilišču v Inomostu. Tam je imel včeraj profesor Menestrina svoje prvo predavanje in sicer v italijanskem jeziku. Na predavanje se je zbralo kacih 50 laških in nad 200 nemških vseučiliščnikov. Komaj je začel prof. Menestrina predavati, zagnali so nemški dijaki velikanski krik. Žvižgali so, vpili, tolkli s palicami po klopeh in peli nemške pesmi. Poklicani dekan ni mogel napraviti miru, tudi rektor se je zaman trudil. Prof. Menestrina je moral zapustiti dvorano in za njim so odšli laški dijaki. Italijanski poslanci se delajo radi tega silno razburjene. Zahtevali so danes, naj se ustanovi laško vseučilišče v Trstu in zagrozili vladi, da bodo z nujnimi predlogi in z dolgimi italijanskimi govori zadrževali vsako delovanje državnega zbora, dokler se njihovim željam ne ugodi. London 30. oktobra. Iz Pretorije se poroča, da je Botha le z veliko težavo ušel ujetju. Ko je bežal, je izgubil klobuk in revolver. Botha je bil s 300 možmi blizu Schemmelhocka, kjer ga je presenetil polkovnik Remington. London 30. oktobra. Iz uradnega poročila lorda Kitchenerja je razvideti, da so bili Angleži te dni pri reki Mariko tepeni. Delarey in Kemp sta naskočila Angleže in jim vzela 8 vozov živil in municije. Angleži imajo okrog 50 mrtvih in isto toliko ranjenih. Novi York 30. oktobra. Včeraj zjutraj je bil Csolgosz usmrčen Sorodnikom, ki so ga obiskali, je rekel, da nima sokrivcev. Spal je celo noč mirno, zjutraj mirno zajutrkoval in tudi mirno šel v sobo, kjer se je izvršila justifika-cija. Ko so ga privezali na stol, je rekel, da je umoril Mac Kinleya, ker je bil sovražnik delavcev, in da svojega dejanja ne obžaluje. Lastnik nekega muzeja raritet je ponudil za Csolgo-szevo truplo 5000 dolarjev, a Csolgoszev brat je ponudbo odklonil ter prepustil proti dobremu plačilu bratovo truplo državi. Narodno gospodarstvo. Mizarska zadruga v Solkanu pri Gorici, njen pomen, razvoj in njeno delovanje. (Dalje.) Cela severna Afrika, Arabija, Palestina in cela Sirija do Perzije in Kavkaza nimajo lesa ne za mizarska ne za stav-barska dela. Vse to se pokrije po uvozu. Uvoz lesa v Egipet se razdeli na posamezne dežele tako-le: */i iz Trsta", V3 iz Odese (ruski in gališki les, 1 s na Švedsko, Francosko itd. Smreka, jelka, mecesen, bukev, oreh, črešnja itd. ne rastejo v jutrovih deželah. Tukajšnja drevesa so le za kurjavo, osobito palme, akacije, lebah in poprovec, — v tem leži zanimiv fakt, da celo Jutrovo nima niti jedne žage. Res je torej tukaj jako drag, delavna roka v rokodelstvu pa po dva do 3 krat dražja nego v naših mestih, pa po 4 do 5 krat višja kot pri nas na kmetih. In kar je glavna stvar, tudi Arabec se je v zadnjih 100 letih jako slabo proučil evropskemu mizarskemu delu. V prihodnjih 100 letih se baje tudi ne bo. Dejanski odnošaji so torej za slovenski iznos jako ugodni. Srečna usoda je namestila slovenski narod ob morskih obrežjih, dala mu {pod roko svetovno znana trgovska mesta lahko in ceno parobrodarskoj zvezo z| Azijo in Afriko — tu je naša bodočnost. Da bo kedaj kaj samostojne slovenske trgovine izcimi se le po odnošajih z preko-morskimi kraji. (Dalje prih.) Darila. Upravniitvu na&ega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gosp. Ivan Rozman, Brežice, 5 K, vsled sprave skreganih „špic" v Dobovi. — Družba iz Lukovice, pri Mlakarju 5 K! .Kdor pa kislo se drži, Podgrajski mu srce zbistri! Družba Metoda Cirila Vsled njega je gnarce dobila" — Skupaj 10 K. — Živeli!_ Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DÜNA JI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—15) Izb orno deluje Tanno-Chinin tinktura za lase okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 14.. .ledina zalog:«: dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta St. 1, zraven cesar Franc Jožefovega mostu. (27-43) Meteoroiogično poročilo. Vlita* nad morjem 808-S m. Sreda'1 rr&öni Utk 7SS-0 tr.m Stanje: g o Cas opa- baro- g,> zovanja metra1 g g |v mm. s 29. 30 9. zvečer? 7. zjutraj 2. popol. 737 8 8 9 8r.szahod oblačno 737 0 736 4 8 2 al. jzahod megla 10 4 si. svzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 7-7J, nor-male: 7*8°._ Dunajska borza dne 30 oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9855 Skupni državni dolg v srebru .... 9840 Avstrijska zlata renta....... 11860 Avstrijska kronska renta 4°/a .... 95-50 Ogrska zlata renta 4u/0....... 11« 55 Ogrska kronska renta 4V0 .... 9310 Atstro-ogreke bančne deinice ... 1600 — Kreditne delnice........ 616 75 London vista.......... 239 — Nemški državni bankovci sa 100 mark . 11722' 20 mark.......... 2345 BO frankov......... . 1903 r Mlij ans k i bankovci........ 92 50 C. kr. cekini .... ... 11*31 Hiša v Hradeckega predmestju št. 23 v kateri se nahaja že nad 30 let trgovina s kislim zeljem, krompirjem in drugimi deželnimi pridelki, se radi smrti gospodarja proda iz proste roke. Zraven hiše je tudi lep sadni vrt, Golovec, 2 veliki skladišči, klet, šupa, 4 travniki, gozd in hlev za živino. (2376—1) Proda se vse skupaj ali pa samo hiša. Natančneje poizve se istotam. f epo predivo kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob knpn|<^ na|draž|e finlon J(olenc trgovec v Celji na Štajerskem. jp^T" Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. 12182-7) •o^ccolj*. ••iiiiiiimitmiii Maiinčev sirup lekarnarja Piccolija 6\ vlijnbyanl bo prireja kar naj skr b-nejSe iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nrprrtexne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1*30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—48) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstroogeraki monarhiji proti povzetju z K 5*30. ■ O *> -P ID a N ^ri strols:cT7-n.3ais:-u. se lc-u.p-a.5e rLaOcexieJe. Kdor potrebuje elektr. razsvetljavne predmete in razsvetljavne predmete za plin najgsi iste omisli Mamo pri podpisanem. Lastna fabrikacija ali izdelki svetovnoznace tvrdke bratov Brünier na Dunaj 1. od katere so vedno v zalogi vsi raz-svetljavni predmeti, kakor tudi materijal za električno razsvetljavo, Pri večjem nakupu se podaljšanja, skrajšanja jn manjša popravila izvršujejo brezplačno. Stari lestenel (lustri) se po ceni prenarejajo za električno razsvetljavo. (2132—9) Leopold Tratnik, pasar Sv. Petra cesta št. 27. Točna in reelnat postrež/ba. 4 B (D (D P. 0 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda,- Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beiiaka (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda) — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ti. uri lt> m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Anit-tetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razre>la , Budejevic. iSoluograda, Linea, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru. Leitd-Oasteina, Ljabua, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. - Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak ■ Danaja. Ljahna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 8. uri öl m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjutraj, ob 'i. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 3) rn zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešaui vlaki: Ob 7. uri 29 rc zjutraj, ob 2. uri 5 ic popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri fi m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoladne, ob ti. nri 10 m zvečer in ob 9 nri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. 1.1393) Špecijalna trgovina za mo Kdmund Kavčič ▼ Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti poste priporoča kavo KnntoM dobrega ukusa po gld. 1*— kilo \ellKherry aromatično- krepkega okusa.....„ 1*40 „ ,, Plraldy najfinejega okusa „ 160 „ PoStne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno »|ieeerlj»Uo t* litje o v najboljši kakovosti. (12-211) Glavna zaloga J. Klauer-jevega Triglava". Učenca sprejme J. Peternel, urar na Bledu. Slovenščine in nemščine zmožen ima prednost. 2375—1) Hiša z vrtom štev. 6 na Karlovski cesti je na predaj. (2349-d Natančnosti pri g. Adolfu Ruda, c. kr. gl. davčnem kontrolorju, v Kranju. v/ sposobna oseba za agencijo v žganju, z dobro provizijo, za Kranjsko. Ponudbe naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Nar.« pod „«t. IOO". (2360—3) Vsak dan surovo maslo (Theebutter) priporoča (2047—7) trnovimi tü špecorijHkim ltltijfom Sv. Petra cesta št. 44. Hotel ..pri slonu". Danes v sredo, dne 30. in v četrtek, dne 31. oktobra t. 1. Gostovanje Josipa Steidler iz Danzerjevega orfeja. 3 dame. 3 gospodje. Začetek ob 8. uri. (2378) Najuljudneje vabita z velespoStovanjem Josip Steidler. Gabrijel Frölich. Podpisani Hugo Böhm preklicujem svoje, tvrdko Ivan Jax mlajši v Xijubljani zadevajoče, v številkah 238, 239 in 241 „Slov. Naroda" priobčene trditve, kot popolnem neresnične. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1901. (2324-3) 4() 0^ 4^ 4^ 0^ v^ Najlepši lesk na perilo se zajamöi tudi nevajeni roki po jako priprosti vporabi h velo* no UMUMga američanskega škroba na lesk Pritz Schulz jun., Act.-Ges. BL, 1 m» m li o Im« BM ■» (Kger). Le pristen, Ce ima vsak zavoj poleg stojeCi Globus (varstveno znamko). Cena zavoju 24 vin.; na prodaj v večini Špecerijskih in drogerijskih trgovin in prodajalnic mila. II. 3 (2065 —2) Najnovejše odlikovanje: Zlata svetinja Svetovna razstava Pariz 1900. Slaščičarnica R, Kirbiscli-a (2347-3) v Ljubljani * X Kongresni trg Fave di morti, vsesvetničke štrnce, pince, potice, jako fino pecivo k čaju, sulior, karlovarske oblatke, vafelne, veliko izbero najboljšega in najfinejšega peciva, torte in bonbone; dalje najboljši kompot in marmelado, najfinejši čaj, rum, arak, konjak, najfinejše likerje, razna desertna vina, kakor tudi vina iz c. kr. dvorne kleti na Dunaj i. (2343-2; Vsakovrstna naročila za mesto in zunaj se izvršujejo najskrbneje in točno. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. W3