Leto mm, st. 6 pMui T gotovimi - Oh P«a4geMki Preis - Cena L 2 Uradatttv« VW« Wi>UM Kopitarjev« t UUtm M-I» R 1Ih4u aaretalna B IU. - 0«k, rti LJabUana 10JM M naročala« Ib UJM u uuorsta. UkUačn« u •topstvo u mcIsm Ii 1 talij« Is Inosefnatvai UPI B. a. MIlan*. Rokopisov ae vračamo. SLOVENEC JANUAR • 1945 10 SREDA Ost- und Westfront kampfen erlolgreich Deutsche Verbande in Ungarn bis nordlich Stuhlvveissenbnrg vorgc-drungen. — Am verbissenen Widerstaml der Verteidiger von Budapest seheiterten alle Sowjetangri!fe. «CB» DNB. Aus dem Ffliirerhauptquarticr, D. Januar. — Das Oberkommando der AVehrmacht gibi bekannl: In den niirdliehcn Arilenneu stan-den unsere Truppen auch gestern in harten, ober erlolgreichen Abwehr-kampfen gegen die seit Mittug zwischen Š a I m und 0 n r t h e erneut zu Durch-brach antentenden Amerikancr. Bei Ge-genangriffen wurden voriibergehend entstandene Frontlttcken geschlossen und lahlreiehe Gefangene gemacht. In — einzelnen heiss umstrittenon — Ort-schaften eingeschlossene eigcne Kriilte kamplten sich wicder frei. Der Ver-such der Amerikaner, siidostlich B a -s i n g n e unscren dort vorspringendcu Steliungsbogen abzuschneidcn, ist durch die Angriffserfoige der letiten Tage zerschlagen. An den Bergabhfingen der nnteren V o g e z e n nnd im Gehirge selbst seheiterten feindliche Gegenangrilfo unter hohen Verlusten fiir den Gegner. In der Rheinebene siidlich nud siidostlich Weissonburg im Elsasa haben unsere Truppen das gesamte Vorfeld der Maginotlinie genominen und ibrer tiinbruch in die Befestigungen in harten Bunkerkampfen ervveitert und vertieft Krnoute Angriffe feindlicher Panzer gegen unseren Briikkenkopf nordlich Strassburg warden ahgewlesen. Im Raum sildlieb Brst ein vvird das ge-wonnene Gelande vom Feinde gesaubert Durch einen schvreren Luftangrif! auf den bekaunten Badeort Royan an der Girondemiindung wurile der grosste Teil der Stadt dem Erdboden gleichgcmacht. samtiirhe Kraukenanstnl-ten zerstort. Etwa 1000 Kranzosen, die Halfte der zuriickgebliehenen Einwohner, fielen dem anglo-amerikanischeu Tefror-angrifl »um Opfer. Die Oberlebenden sinil der Nahrung und Kleidung beraubt. Die deutschen Truppen verloren 13 Ge-lajlene. In Mittelitalien trifft die 8. britische Armee neue Vorhereitungcn zum Augriff an der Adriatischen Kiiste. In Siidostkroatien wurde der siidlich Vukovar an der Donau an-greilcnde Feind unter hohen Verlnsten ahgevviesen. In Ungarn sind unsere Verbiinde siidlich des Vertesgebirges gegen ziihen 8owjetisrhen Widerstand bis in den Raum nordlich S tu h I w e i s s e u-burg vorgedrungen. Zvvischcn dem Vertesgebirge und der Donau zersehlugcn sie heftige fcindliche Go-genungriffe. Die Tag und Naeht gegen die Ostfront von Budapest gerichte-ten holschcuistischen Angriffo schcUer-ten am verbissenen Widerstand der Verteidiger. Beiderseits der Donau wur-den bei der Abvvehr zahlreicher Angriffo erneut 99 bolschewistisohe Panzer abgeschossen und OS Geschiitze erbeutet. Deutsche Sehlachtfliegenrrbiinde ver-nlohtelen, trotz schlechtcn Wetters und Schnoeschauer in die Erdkiinipfe ein-greifend, ausserdem 27 sovvjetische Panzer, Flakartillcrie der Luftwaffe schoss weitere 10 ah. Im ganzen verloren die Bolschcwisten gestern in Ungarn 136 Puuzcrkampfwagen. Im VVostteil des Briickenkopfes von B a r a n o w an der W e i e h s c 1 herr-sehte lebhafte beiderseitige Geleehts-tatigkeiL In K u r 1 a n d wurden bel ortlirhen Angriffs- und Abvvchrkiimpfen nordlich D o b I e n eine griissere Anzahl Panzer vernichtet. Unter dem Schutz einer gesehlossenen Wolkendecke warlcn am gestrigen Tag nordnmerikaniscke Torrorverbande Bomben auf Orte in \Vest-, S ii d w e s t -und S ii d n s t - D e u t s c h I a n d. Gross London liegt weiter unter unserem Vergeltungsfeuer, Einlieiten der Kriegsmarine schossen iiber dem Golf von G e n u a nnd vor der Norwegisehen Kiiste 9 feindliche Bomber ab. Nemški uspeh v napadu in obrambi Berlin, 9. jan. V ponedeljek so bili na zapadnein bojišču zopet trdi napadalni in obrambni boji, ne da bi se položaj v bistvu kaj spremenil. Zapadno od Salma so napadli Sever-noameričani v smeri proti jugu, da bi se polastili ceste, ki prečka z vzhoda proti zapadu višino Les Tailles. Močne sunke so napravili zlasti ob križišču s cesto, ki vodi od Grand Menila v južni smeri proli Houffalizu. Vendar so Nemci s protisunki vrgli sovražne oklepniške sile na njihove izhodiščne postojanke. Tudi v gozdnatih gorah južno od Marcha je prišlo do hudih bojev, dokler ni nemškim četam uspelo vreči prvotno ponekod prodrlega nasprotnika nazaj, čeprav so njegovi oddelki skoraj ves dan neprestano na-sknkovali nemške črte. Tako nasprotnik zopet ni dosegel kakih večjih uspehov, pač pa so obratno nemške čete ponovno zavzele na raznih krajih začasno izgubljeno ozemlje. Tudi na južnem boku vdornega področja so se nemške čete uspešno branile in napadale. V loku jugovzhodno od Baslogna ter med Sau-erjem in Wiltzom Je moral nasprotnik spričo nemških protinapadov opustiti nekaj ozemlja. Bitka med Saaro in Renom je bila podobna bojem prejšnjih dni. Jugovzhodno od Sarregueminesa so nemške četo napredovalo kljub žilavemu odporu, pa tudi v vdornem področju južno od Bitscha so potisnile sovražnika, ki je zaman napadal nemško desno krilo, še daljo nazaj. Nemške grenadirjo čakajo v nepreglednem gozdnatem gorovju spodnjih Vogezov zelo težke naloge, ker ojačuje sovražnik svojo žilavo obrambo s kopičenjem težkega orožja. Nemški grenadirji dokazujejo znova vedno, da so močnejši od severoameri-Skih pešakov, ki se zanašajo na svoje množice gradiva. Nov dokaz o tem je doprinesla neka napadalna skupina, ki je prodrla mnogo bolj daleč, kot pa ji jo bilo to določeno. Ko ee je tri dni držala v nekem kraju kljub mnogo močnejšim sovražnim silam ier pri tem uničila ali zaplenila tri oklepnike, 2 motorizirana topova, 2 protitankovska 'o-pova, 22 zelo težkih strojnic na vozilih in 75 motornih vozil, se je «eda| na povelje prebila do svojih glavnih čet. S sebo' je privedla 200 ujetnikov, nv.'d njimi 8 častnikov. Ob nemškem predmestju ob Renu severno od Strassburga jo ojačil sovražnik Beanška napadalna moč narašča Vzhodno in zahodno bojišče se uspsšno borita Nemški oddelki na Madžarskem prodrli severno od Szekesf ehervar j a. Ob ogorčenem odporu branilcev Budimpešte so se izjalovili vsi sovjetski napadi. PMirerJer glavni stan, 9. Jan. DNB- | Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V severnih A r d e n i h so se bile naše čete tudi včeraj v hudih, a uspešnih obrambnih bojih ■ Amerikanci, ki so od poldneva dalje lopet pričeli i prebijalnimi napadi med S a 1 m o m in O u r t h o. S protinapadi smo izpolnili začasno nastale bojiščne vrzeli ter privedli številne ujetnike. Lastne sile, ki so bile obkoljene v posameznih krajih, za katere so se vršili hudi boji, go se zopet osvobodile. Poskus Amcrikan-cev, da bi jngovzhodno od B a s t o -g n e odrezali naš tamkaj izpostavljen bojiščni lok, smo razbili f napadalnimi uspehi zadnjih dni. Na pobočjih spodnjih Vogezov ter v gorovju samem so se z visokimi sovražnikovimi izgubami izjalovili njegovi protinapadi. V dolini Rena južno in jugovznodno od Weissenbur-ga v Alzaciji so zavzelo našo čete vse prednje postojanke M a g i n o t o -v e črte ter v hudih hunkerskih bojih razširile in poglobile svoj vdor v utrdbe. Ponovne napade sovražnih oklepnikov proti našemu predmostja severno od Strassburga smo zavrnili. Na področju južno o imelo nemško predmostje v Kurlandiji poleg že česlo izkazane močne obrambne moči tudi še take napadalne energije, lahko z gotovostjo računamo, da bo morebitna nova sovjetska ofenziva proti vzhodni Pru-^iji vsaj hipotokarično težko obromenjena. Ako torej lahko rečemo o celotnem položaju na vzhodnem bojišču, da stojimo tamkaj pred novimi velikimi lx>ji, moramo o položaju na zahodu ugotoviti, da so ustvarili tu boji že popolnoma spremenjeno sliko ter da moramo pričakovati nadaljnjih bistvenih sprememb. Nemška ofenziva ima takšno raaširjevalno moč, da nam njena jaikost dopušča pomembne sklepe o silah in končnih namenih, ki tičijo za to akcijo. Angloameriško vrhovno poveljstvo je vsekakor vedno bolj priei- svoj pritisk. Oklepniški oddelki, ki uh je odtegnil z drugih mest. so za nun napadli predmostje s severozapada. Nemški oddelki, ki so predvčerajšnjim vdrli severovzhodno od Schledistadta v sovražno postojanke, so prav tako Se nadalje napadali ter napredovali v hudih l>ojih ob obeh straneh prekopa Hen-Rodan. Szalasi o usodnem boju Madžarske Berlin, 9. jan. Madžarski delavci v Nemčiji so poslali madžarskemu vodji Francu Szalasiju ob priliki njegovega rojstnega dneva več pozdravnih brzojavk. Vodja1 madžarskega nairoda Je na gornje čestitke takole odgovoril: »Leto 1944 je prinesla madžarskemu narodu najtežje preizkušnje, ki jih je moral prestati kdaj koli v svoji zgodovini. Večji del dežele je pod tujim go-spodstvom. Sedaj gre za najvišje: Osvoboditi domovino ter zopet eni krat sodelovati pri rešitvi Evrope. Navali Mongolov in osmanska nadvlada pobledita spričo nevarnosti, ki nam sedaj grozi. Danes so Madžari z orožjem v roki oh 6trani svojega nemškega tovariša v tem usodnem boju. Vsi oni pa. ki se ne borijo kot vojaki proti sovražniku, se morajo izkazati vredni našega junaškega boja, ter stavili na razpolago vse svoje silo Ier pomagati prt uničenju naših nasprotnikov. Madžarski delavci v Nemčiji I Krvavečo domovina pričakuje od Vas, da liosto v tem letu e podvojeno silo do- prinesli k zmagi ter znova dokazali evropsko sposobnost našega naroda. V tem smislu mislim na Vas ob priliki čestitk, ki ste mi jih poslali za rojstni dan.t Strahovalni napad na Monakovo Berlin. Monakovo je doživelo v noči na 8. januar cfva strahovalna napada britanskih bombniških oddelkov, ki so odvrgli svoje bombe zlasti na tesno naseljeno notranje mesto. Pri tem so jioškodovali poleg številnih stanovanjskih hiš še mnogo javnih poslopij in kulturnih stavb. Nesmiselni uničevalni bes Britancev je prizadejal med drugim narodno gledališče, gledališke princa regenta, staro kovnico, eno najlepših srednjeveških zgodovin, stavb, armadni muzej, Mnksimilianeum, cerkev sv. Janeza, Maksiinilijanovo eer kev ter pet bolnišnic, med njimi že pri zadnjem napndu poškodovano otroško kliniko, žensko kliniko in medicinsko kliniko. lje.no, da napravi na vsem zahodnem bojišču zaključke, ki bodo v skladu z nemškim suukom v Ardonih. Bogastvo donii-elcikov ter odločnost nemškega vodstva sta slavila Eisenbo\verja v položaj, ki dopušča nadaljnja presenečenja. Angloauieri-Sko poveljstvo se nahaja v popolnoma defenzivnem položaju. Kajti tudi tamkaj, koder njegovo armade sedaj po prisiljenem pregrupiranju napadajo, namreč ob bokih nemškega bojiščnega loka, imajo lioji izključno značaj obrambe nevarnosti, katero je treba preprečiti, ker noče izgubiti poveljstvo povezanosti celotnega bojišča. Dejstvo, da tem strnjenim napadom, katere moramo označiti kot novo naklado uničevalnih bitk pri Aachenu, doslej ni uspelo Ubiti nemškega žela v Ardenih. nam priča o dveh stvareh: 1. O jakosti nemških oddelkov ter o upipešnosti njihove nove oborožitve. v 2. O doslej nezadostnih angloameriških pomožnih ukrepih. Zimska bitka v Ardenih. v katerih trenutno glo>bok'i sneg še prav ugodno vpliva na nemške namene, je zavzela kljub Montgomervjeviim poskusom, da bi jo spravil z obsežnimi premikom v smeri e severa proti jugu v gibanje, stacionarni značaj. Spremembe na bojišču povzroča s tem, da še naprej magnetiono privlačuje angloameriške rezerve teT Jih izrablja z značilno naglica Bojišče od SaarbrOokna do področja severno in južno od Strasstiourga pa je vsekakor že gibljivo. Nemška predmostja severno in južno od Strassbourga predstavljajo v zvezi s splošnim, proti jugu naperjenim nemškim sunkom s področja weisseo.burško visoke ravnine ojačeno ogrožanje tega od sok a. ki ga branijo zgolj Severoamerikanci. Slednji so vrgli iz Strassbourga naglo zbrane ediniico proti nemškim predmostjein, a e tem niso dosegli drugega kot krvavo razbitjo svojih improviziranih oddelkov. Ob koncu moramo opozoriti še na pomen nemškega povračilnega orožja za potek zahodnih bojev. Poleg ol«treljevanjn bojnega področja pri Anvensu ima bombardiranje Liega težke posledice na an-gloameriško oskrbo V nadaljnjem obdobju razvijajočih se velikih bojev bodo imeli nedvomno nemški ogromni avtomatski izstrelki na vs^m zahodnem bojišču še večji uničevalni učinek. Po dosedanjih poročilih je nemško obstreljevanje belgijskega področja v zadnjih dneh že štirikrat tako močno, ko je bilo septembra in oktobra. Bepnski Poljaki protestirajo London skuša prikriti svojo izdajo Sotockholm 9. jan. Begunski Poljaki pošiljajo v svet vrsto protestov proti moskovskemu obnašanju v Lublinu, da bi posvarili Anglijo in Združene države pred priznanjem lublinske vlade. Tako objavlja londonski list »Poljska bo-dočnosU Mikolajczykov članek, v katerem je rečeno, da so je nekaj komunistov, ki so živeli izven poljskih meja in deloma niti niso bili poljski državljani, označilo kot poljska vlada. Komunisti so se spremenili v kameleone, da bi tako lahko govorili v imenu vseh poljskih strank. Ta v naprej pripravljena maške-rada ne more nobenega prevarati ter ničesar ne spreminja na vojaškem položaju. Če bi Velika Brijanija, Združene države ali Francija priznale lublin-sko vlado, bi to pomenilo, da so sporazumne z boljševiško Poljsko, ki bi jo na to jiogoltnila Sovjetska zveza. Prav tako je podal enotnostni komi-to poljskih političnih strank v Franciji izjavo, ki protestira proli moskovskim nameram razdlitve Poljske ter proli stavljenju Poljske pod boljševiški vpliv. V izjavi je rečeno, da namerava boljševiška vlada v kratkem objaviti novo delitev Poljske, po kateri naj bi bilo izročenih 47 in pol odstolka poljskega državnega ozemlja Moskvi. Sporazum je možen le na načelu enakopravnosti. Pred vsem mora Moskva prenehali s svojim pritiskom na Poljake, kakor jc to dc- portiranje milijonov Poljakov v Sibirijo ali Turkesian. Lubliuski zaslopnik lista >Times< celo trdi, da podpirajo začasno vlado vsi sloji naroda. Diplomatski dopisnik poročevalskega urada >Exchange< piše, čim bolj se oddaljujejo izgledi za sporazum med Lublinom in londonskimi Poljaki, tem bolj rastejo naravno irgledi, da bo London priznal Lublin. Nesvvorški dopisnik stock-holinskega lista »Expressent trdi, da bo Washington končno iz vojno-smotrenih razlogov priznal lublinsko vlado, ki jo podpirajo Sovjeti. V Londonu pa iščejo medtem izhoda, kako bi izkazali Stalinu dolžno poslušnost, na drugi strani pa da bi napram begunskim Poljakom prikrili izdajo. »Times< se že zavzema za lublinsko vlado, s tem ko piše o »uspehih« te vlade. Ženeva. »Dai.!y Mirror« poroča, da so zaradi nevarnosti nemških letalskih na padov v Parizu ponovno uvedli popolno zatemnitev. Ženeva. RocseveMova poslanica kongresu je na le to,la v ameriških političnih krogih deloma na zelo ostro kritiko. Zlasti eo sprejeli v parlamentu z deljenimi mnenji zahtevo po uvedbi prisilne delovne dolžnosti. Dopisnik lista »Svenska Dag-bladot* napoveduje hud in ogorčen boj za Hooeevcltove predloge. Konec praznih nad Amsterdam. Pod naslovom »Ponovna oborožitev Francije« piše >l'imes<: Kot poroča Reuter, je uničil nedavni razvoj nu zupadnrm bojišču tako v Parizu, kot tudi drugod vse nade v skorajšen konec vojne. Novi vpoklici Francozov v vojno službo so ta svarila So podkrepili. Alzačani pozdravljajo nemške vojake Berlin. Alzaško prebivalstvo, čigar domovina Je postala v tej vojni že v tretjo bojišče, pozdravlja vračajoče so nemške četo kot osvoboditelje. V precej zbitem kraju Offemlorf v Alzaciji so 6tale ieno na cestah in mahale skozi vas vozečim se nemškim oklepniškim kolonam. 6e tiste borno stvari, ki so mu ostale pod severnoameriško okupacijo, jo prineslo prebivalstvo nemškim vojakom. Ze 24 ur po vkorakanju nemških čet je bil v Orfen-dorfu red znova vzpostavljen. Nemška ofenziva že dosegla svoj cilj Bern. Londonski dopisnik lisla >Die Tat« poroča o začudenju, ki jo nastalo v Agliji spričo nemških napadov na za-padnem bojišču. Dopisnik piše: »Poročila z bojišč pričajo, da jo nemška proli-ofenziva žo v polni meri dosegla svoj cilj, da je namreč molila zavezniške priprave za razvoj za sj>omladansko ofenzivo. Polkovnik Rudel zopet v borbi Berlin. Polkovnik Rudel, katerega je Sele pred nekaj dnevi odlikoval Fuhrer najvišjim nemški m odlikovanjem z i hrabrost z zlalitini hrastovimi liati z meči in briljanti k viteškemu križcu Zcb znega križa, jo takoj po svojem povratku iz Fuhrer j ovega glavnega stana znova posegel v bojo ter poletel s svojo jato proti sovražniku. Dno 8. januarja je uničil v prvih treh poletih j>o povraMui k svoji . jati na madianskoui l>ojišču osoin sovražnih oklepnikov. S tein jo zvišal število zbilih oklepnikov na 471. Priprava novega sovjetskega ropa? Stoykhnlm. Stocldiolinski tisk posveča svojo pozornost zahtevi sovjetske radijsko postajo v Kijevu, ki pravi, da hočo ukrajinska bovjelska republika vključiti v svoj seslav tudi kurpatsko Ukrajino. »Svenska Dagbladet« piše, da bi bila taka vključitev v nasprotju s jnigodbo med Stalinom z Bencšeui. Na drugi strani pa moralno vedeli, da je -ločitev zapadno Ukrajine od Poljske zahteval prvotno le zunanji komisar sovjetske Ukrajine Kornejčuk belo kasneje ga je podprla ludi moskovska vlada, čeprav jo še leta 1941. pismeno zagotovila poljski begunski vladi v Londonu, dn so z vprašanjem ureditve meja en bo bavila do konca vojne. Izjavo »Svenska Dagbladola« nikakor niso neopravičene. Sovjeti radi uporabljajo taktiko, da prijavljajo svojo majhno zahteve, ki jih iz kakršnih koli vzrokov zaradi pogodb in obljub no morejo sami prijaviti [>o posredni [Kiti. Zahtevo do Poljsko svoječasno tudi ni objavila Moskva neposredno, temveč po ovinkih po sovjelski Litvi in sovjetski Ukrajini, za katerima se jo seveda skrival moskovski pohlep po ropanju. Vključitev karpalsko Ukrajine bi bila v nasprotju z dogovorom med Stalinom in Ilene-šem. Zalo pošiljajo v boj ukrajinsko-so-vjetsko podružnico,. Vsekakor bi ne bilo presenetljivo, ako bi si Moskva to zahteve kmalu prilastila V Kremlju imajo pa popolnoma svojevrstne metode za izigravanje pogodb, ki so take, da si na-kopljejo javnega očitka kršitve danili zagotovil. Krvniki GPU-ja na delu Budimpešta, 9 jnn. O strahovladi, ki vlada v onih delih Madžarske, katero so zasedli boljševiki, prinaša list »Hunga-ristat obsežno poročilo, v katerem pravi med drugim: Vsepovsod vladajo zopet židje, ki uživajo vsakovrstne prednosti ter se nahajajo na vodilnih položajih. V občinah Stikftsd in Ercekasanad so odvlekli vse moške v starosti od 16 do 40 let v Sovjetsko zvezo, dočim so odpeljali 40- do 60 letnike na operacijsko področje. V Janoslialmu je prispelo iz Sovjetske zveze 16 Židov, ki bo pričeli kot agent je GPUja s svojim krvniškim poslom. Iz Szegeda poročajo o deporlacijah otrok. Poveljnik mesta je odredil, da se morajo pod smti-no kaznijo vsi otroci udeležili šolskega pouka. Da bi preslepili otroke ln starše, so razdelili boljševiki med otroke Stalinovo darove. Po dveh tednih pa so starši zaman fukali na povratek s\ojih otrok lz šole. Dopoldne Je dal politični komisar otroke ostriči, jih opremili s številkami Ier jih v zapečatenih vagonih od-premiti v nek neznan kraj. Btraa g »SLOVENEC«, »reda, 10. januarja 1945 St. 6 Vedno večja zmešnjava v Grčiji Zaporna povelja proti ELAS-ovim voditeljem Stockholm 9. jan. Agencija Reuter javlja, da so izgubili ELAS-ovi oddelki samo v krvavih spopadih v Atenah 15 tisoč mož. K temu je prišteti Se nešte- vilne žrtve med grškim prebivalstvom, ki so prišle ob življenje zaradi britanskih bombardiranj in oklepniških napadov, ki niso pripadale ELAS-ovemu gibanju. Reuter tudi zamolči, koliko Grkov je podleglo na deželi britanskim bajonetom ali koliko so Jih odvlekli v ujetništvo. Ta bilanca dajo »osvobodil-cem« grškega naroda pred vsem svetom res edinstveno izpričovalo. londonska vest lista »Svenska Dagbla- det«, »popolnoma komunistično vodstvo«. Bivši EAMovi ministri so brez sledu Izginili. V Angllli »o v skrbeh za Angleže, k so jih ujele ELASove čete, ker niso bili opremljeni za grško zimo v gorah. Ženeva, 9. jan. Politični kaoa v Grčiji ni postal še nič manjši. Zaradi medtem izdanih zapornih povelj proti ELASovim voditeljem je nastala samo Se zaostritev položaja. Kakor javlja Reulerjev zastopnik iz Aten, je skušal grški zunanji minister v ponedeljek demantlrati la za- Politkomisarji skušajo prikriti rdeči polom Zanimiva pripovedovanja ujetih tolovajev fn prisilnih mobilizlraneev Ženeva. Kot javlja »News Chronicle« ; povelja z zjavo, da je bilo ob- it Aten, je izjavil grški ministrski pred sednlk general Plastiras v soboto zastopnikom tiska: »Ako bodo uporniki reagirali na moj poziv ter odložili orožje, so bo omejila moja avtoriteta kot ministra za narodno obrambo na ustvaritev za boj sposobne armade. Ako pa bodo vztrajali uporniki pri svoji prevzetnosti, bom stopil na celo likvidacijska armade. Od trenutka, ko prevzamem po izpraznitvi Aten čiščenje ostale Grčije, bo zadostovalo nekaj tednov za obnovo reda v vsej deželi.« Končno je dejal Plastiras, da daje volitvam v na^ (avljeno to poročilo po nesporazumu. Reuterjev zastopnik pa pripominja, da je stopil sam v zvezo s šefom policijo, kl mu je potrdil, da so bila tzdana zaporna povelja proti voditeljem EAM-a in ELAS-a zaradi upora tn zaradi de-liktov proti državnim interesom. Kar se tiče vojaškega položaja v Grčiji, se je briianskim četam sicor posrečilo pregnati ELAS-ove Četo lz Aten in okolice, skoro vsa ostala Grčija pa je pod oblastjo upornikov. Dopisnik lista »ABC« poroča iz Aten, da bi lahko rodno skupščino prednost pred ljudskim I ELAS sestavila lastno vlado, če ne bi glasovanjem. i prišlo do sporazuma. Treba se je zave- Stockholin. »Kaže. da prinaša raz- dati, dav jo ELAS-ovo gibanje v Grčiji kroj v EAMovi organizaciji«, pravi neka 1 zelo močno. London in kpssski Poljaki Lublin pričakuje priznanje — Rackiewicz sc bori Bern, 8, jan. Po poročilu londonskega dopisnika lista »Die Tat«, da »e je uradni promet britanskih zunanjepoliiičnih mest z londonskimi Poljaki zmanjšal na najmanjšo mero, prinaša sedaj lublinski ameriški dopisnik Lee Wight poročilo o težavah, ki so zvezane a formalnim priznanjem lublinske vlade v Angliji in Ameriki, vendar objavlja istočasno izjavo nekega poljskega zastopnika v Lublinu, po kateri bi bili trenutno tamkaj zadovoljni z de facto priznanjem. Zato predlagajo, naj bi Združene države in Velika Britanija sledile francoskemu zgledu in poslale v Lublin svojega zastopnika. Posebni dopisnik »Sunday Timesa« Aleksan-d-er Werth hoče olajšati vladam ta sklep z namernim ignoriranjem boljševiškega prikrivanja z izjavo, da lublioska vlada nikakor ni levo orientirina. K temu pripominja, da računajo v Lublinu vsekakor na nekako angleško in ameriško priznanje. Da je angleško in ameriško odlašanje 1» navidezno, da bi lahko tem bolj prikrilo že zdavnaj izvršeno izdajstvo, ie potrdil »Manchester Guardian«, čigar obsežni članek je »edaj znan. — Ta list odkrito priznava, dn bi lublinski odbor brez moči sovjetskega orožja sploh ne mogel obstajati. Da ni prišlo na Poljskem do državljanske vojne, je zgolj ea-sluga sovjetske vojaške oblasti. Kompromis danes ni več mogoč. Samo ob 6ebl je umevno, da mora Lublin zmagati ter da bodo moral« zapadne »ile konec koncev to upoštevati, ker jim kaj drugega ne bo preostajalo. Izdajstvo »kužajo torej konsekventno dokončati, čeprav jo to nov sunek proti atlantski karti, česar list ni mogel zamolčati Kot poroča londonska poročevalska služb«, j« sprejel poljski begunski predsednik Rackievvicz ministrskega predsednika Arciszevvskega. Ob tej priliki je izrazil svojo zaskrbljenost, ker ie moro poljska vlada poleg vojaških zadev boriti tudi še ea pravico. Na tuji zemlji, tako je dejal, je nastalo proti volji naroda združenje ljudi, ki »o v deželi popolnoma neznani, in ki si laste pravico, da bi v imenu naroda govorili, delali ter ga vladali, čeprav mnogi od njih sploh niso poljski državljani. Rackiewicz j« pozval vse Poljake, naj s« edružijo v boju za pravico. Omejitve porabe električnega toka halnike v takih primerih takoj plombirajo. III. Prodaja električnih kuhalnikov ln električnih peči se prepove. Vse električne peči, katerih uporaba s« ni dovolila, se morajo takoj plombirati IV. V privatnih stanovanjih »e sme v vsaki sobi uporabljati samo po 1 žarnica do jakosti 40 W. Ako se nahaja v lestencu več žarnic, sme mestna elektrarna od-višne žarnice zapleniti. V. Električni motorji vseh vrst. Id dobivajo pogonsko silo iz mestne elektrarno ljubljanske, smejo obratovati^ podnevi samo od 9. do '0. ure dopoldne in od 12. do 16. ure popoldne. Prezident: div. general: Leon Rupnik, s. t Varčajte z elektriko! Zaradi nadaljnjega potrebnega varčevanja z električnim tokom je Šef pokrajinske uprave predpisal sledeče nove spremembe in dopolnitve določb o omejitvi porabe električnega toka: I. Električna cestna železnica v Ljubljani sme obratovati samo v času od 6.30 do 7. ure in od 7.30 do 9.30 ure dopoldne ter od 12. do 16.30 ure popoldne in sicer na sledečih progah: 1.) Šiška—Ajdovščina obratuje na 6 minut, 2.)) Moste—Magistrat obratuje na 6 minut, 2.) a) Sv. Križ—Ajdovščina obratuje na 12 minut, 3.) Dolenjska cesta—Magistrat obratuje na 12 minut, 4.) Vič—Pošta, obratuje na 6 minut. n. Gospodinjstva, ki razpolagajo s plinskimi in električnimi kuhalniki smejo uporabljati za kuho samo plin. Zaradi izvršitve te odredbe -naj uslužbenci mestne elektrarne električne ku- Včeraj so prišli v Ljubljano prvi ujeti tolovaji, ki »o jih domobranci zajeli velikih bojfh na Dolenjskem. Ze teden dni namreč divjajo po Dolenjskem hudi boli z obkoljenimi komunističnimi tolpami, ki so io v prvih dneh januarja stojanko. Kakor hitro se bodo boji končali, bomo objavili obširno poročilo. Danes naj objavimo, kar so vedeli povedati ti najnovejši pribežnlki iz komunističnih tolp Prišlo jih j« 11. Vsi v večini pred kratkim mobilizirani Slovenci, Štirje od njih so s* morali pri hoji zaradi starosti in bolezni opirati na palico. Oblečeni so bili slabo, oboroženi pa ie slabša. Zanimivo je bilo njihovo pripovedova-nj«, kako so komunistični politkomisarji razlagali politični položaj v »vetu. Kdor ve za resnični položaj, pa sliši kako komunistični komisarji »lepijo tolovaje, more že ob tem spoznati, kako zločinski e komunizem. Medtem ko so rdeči v Grčiji doživeli polom Komunistične tolpe v Grčiji so se zaradi pritiska angleških in protikomu-nističuih čet morale umakniti iz Aten v visoke gore.. Komunisti so doživeli poraz. To je jasno vsemu svetu. Komunisti so začeli še bolj besneti. Komunistični politkomisarjl na Dolenjskem pa tolovajem resnično stanj« z vsemi močmi prikrivajo, ker »e boje, da ne bi po brigadah nastal še večji razkroj, kakor je sedaj. To »o pripovedo-li tudi ujeti tolovaji, ki so včeraj prišli v Ljubljano. Politkomisarji so položaj v Grčiji razlagali v več političnih urah. Do bi čim bolj jasno razložili položaj, »o tolovajitn razlagali takole: »Tudi v Grčiji sta dve stranki, ena delavska in druga narodna. Položaj je takšen kot pri nas. Narodna stranka je isto kot pri na« domobranci, delavska pa je za komuniste.« Politkomisarji so nato razlagali potek dogodkov in zaključili svoje politične ure z lažjo, da j« večina ljudstva na njihovi strani. Tudi o položaju v Franciji »o politični komisarji govorili. Priznati so morali, da so Angleži pobrali komunistično orožje, vendar pa so resnično »tanje omiljevali z lažjo, da v Franciji ni bilo »pravih partizanov«. Govorili so, pri nas bo drugače, ker »mi smo pravi partizani«. Ce bi p« tudi pri nas prišlo do kaj taksga kot v Franciji,« »o govorili politkomisarji, »če bi prillo, pa n« bo, se mi ne bomo dali razorožiti temveč se bomo branili« Tako lažejo politični komisarji nevednim tolovajeml To moremo spoznati če primerjamo te izjave politkomlsarjev s komunistično okrožnioo, ki so io pred 14 dnevi zaplenili novomeški domobranci. NovoineSki domobranci so zaplenili okrožnico, ki jo je pomočnik politkomisar j a III. bataljona Cankarjeve brigade poslal visem pomočnikom politkomlsarjev in sekretarjem SKOJ-a. Okrožnica Je strogo zaupna, saj se zaključuje s sledečimi besedami: »To okrožnico čuvajte hn pazite, da je ne dobijo v roke borci, ker to Je izključno za Partijo im SKOJ.« V okrožnici so sledeča zanimiva mesta: »Povejte borcem, da se moramo osvobodita sami brez zaveznikov in Udeče armade, da od njib nt smemo pričakovati, da nas bodo osvobodili oni, ampak da smo mi tisti, kl moramo naš narod osvoboditi. Dvigniti moramo pri borcih ofenzivni In borbeni duh, da bodo mogli prenašati vse težave, ki bodo nastale. Borce Je treba pripraviti do tega, da ne bodo čakali niti zaveznikov niti Rdcte armade, ampak da bodo čuUU v sebi potrebo, da e« sami čimprej osvobodimo.« Na to morajo komunisti pripraviti nevedne tolovaje. Seveda jo vse to treba povedati z vse drugačnimi besedami, da resnica ne bo tako ostra. Vendar resnica ja dovolj očitna. Da «e med komunističnimi tolpami krha nam povedo vedno nova dejstva, da se krha tudi med komunističnimi tolpami in zavezniki, nam jasno govore komuatolične okrožnice in tolovajski časopisi Tudi pri hrvaških komunistih se krha Ob tem naj omenimo poročilo, da je prišlo s Hrvaškega, V bližini Bjelovara so komuni«ti ubili nekaj angleških letal-oev, ki so morali zasilno pristati. Komunistični politkomisarji so to dejanje opravičevali s tem, češ da se je tu usmrtitev ia vršila po povelju ker jo dokazano, da so Angleži nasprotniki komunistov iin bolj-ševizncije bivšo Jugoslavije. To so potrjevali tudi s tem. ke' so angleški letalci v zadnjem času večkrat bombardirali in s strojnicami obstreljevali komunistične položaje. To so novi dokazi za zmedo, ki povzroča med rdečimi razkroj. Hudi zimski dnevi, neprestani domobranski pohodi ter neuspehi komunistov bodo komunistično tolpo pri nas prisilili, da bodo v tem letu še bolj razpadle, kakor so v letu 1944., kl je bilo za komuniste res pravo leto nesreč lin porazov. Raredba o ustanovitvi Revizijske zveze kmetijskih zadrug <51. 1. Za izvrševanje nalog, ki jih ima t čejo po naredbi z dne G0. aprila 1942, kmečko poverjeništvo za Ljubljansko pokrajino glede pospeševanja kmetijskega zadružništva, se ustanavlja Revizijska zveza kmetijskih zadrug s sedežem v Ljubljani. Revizijska zveza kmetijskih zadrug je javnopravno telo;%ima značaj pravne osebe. <51. 2. Revizijska zveza kmetijskih zadrug ima nalogo zastopali, podpirati in ščititi kmetijske zadruge Ljubljanske pokrajine, vzporejati njih delovanje, pospeševati njih razvoj in skrbeli za njil.o-vo spopolnjevanje, končno pregledov iti in nadzirati izvrševanje veljavnih zakon-skin določb, pravil in zadni/.n:'i načel. Cl. 3. Revizijska zveza kmetijskih zadrug ima zlasti naslednje naloge: 1) da proučuje želje in predloge o vseh zadevah, ki se tičejo kmetijskega zadružništva; 2) da obvešča zakonodajna mesta in oblastva na njih zahtevo kakor tudi iz lastne pobude o vseh opažanjih glede potreb kmetijskega zadružništva in da podaja tozadevne predloge; 3) da oddaja svoja mnenja o osnutkih zakonov iin drugih predpisov, ki zadevajo koristi kmetijskega zadružništva ter ob ustanovitvi javnih zavodov, namenjenih pospeševanju kmetijskega zadružništva; 4) da podpira ustanavljanje novih kmetijskih zadrug; 5) da nudi kmetijskim zadrugam vsakršno potrebno pravno pomoč; 6) da skrbi, da se širi zadružna misel in da se spopolnjuje zadružna tehnika; 7) da goji in podpira zadružni pouk in da skrbi za zadružno propagando. člen 4. Revizijska zveza kmetijskih zadrug ima Izključno pravico pregledovanja In nadziranja vseh kmetijskih zadrug in ntfhorth ooslovnih zvez. Poleg tega ima Revizijska zveza kmetijskih zadrug glede kmetijskih zadrug in njihovih poslovnih svete naloge in pristojnosti, ki priti- Zavodu za zadružništvo Ljubljanske pokrajine. Čl. 5. Revizijska zveza kmetijskih zadrug je pod varstvom šefa pokrajinske uprave. Dolžna je dajati oblastvoni na njih zahtevo v svojem področju pojasnila in jih podpirali v njih delovanju. Revizijska zveza kmet. zadrug mora predložiti nadzornemu oblastvu vsako leto po-ročiilo o svojem delovanju, računski zaključek in poročilo o stanju kmetijskega zadružništva v pokrajini. — Oblastva in pospeševanju kmetijstva in gozdarstva namenjene ustanove 60 dolžne dajati Revizijski zvezi kmetijskih zadrug pojasnila, ki so ji potrebna za izvrševanje njenih nalog in jo podpirati v njenem delovanju. — Oblastva morajo zaslišali Revizijsko zvezo kmetijskih zadrug pred ureditvijo vprašanj splošne narave, ki zadevajo koristi kmetijskega zadružništva. Čl. 6. Članice Revizijske zveze kmetijskih zadrug so vse kmetijske zadruge v Ljubljanski pokrajini, t. j. zadruge, pri katerih je večina članov zaposlena po glavnem poklicu v krnelijstvu in gozdarstvu, kakor tudi zveze takih zadrug. Te zadruge in nijib zveze se izločijo iz Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine. _ V sporu, ali spada zadruga po svojem značaju pod Revizijsko zvezo kmetijskih zadrug, odloča Sef pokrajinske uprave. ČL 7. Revizijsko zvezo kmetijskih zadrug vodi kot njen predsednik drugi namestnik pokrajinskega kmečkega poverjenika po navodilih in pod nadzorstvom pokrajinskega kmečkega poverjenika. Predsedniku v pomoč je sosvet iz onih namestnikov okrajnih kmečkih poverjenikov, ki imajo na skrbi pospeševanje kmetijskega zadružništva. — Predsednik skrbi za pravilno opravljanje poslov Re- Kaj se dogaja v Srbiji Vilctor Emanuel obolel Stockholm. Londonski radio poroča, da je po informacijah iz Rima težko zbolel 'bivši kralj Viktor Emanuel. Bivši prestolonaslednik Umberto je pohitel k bolniški postelja svojega očeta. Zločinci v uniformi Berlin, 9. jan. »Krščanski vojaki« Roosevelta vedno znova dokazujejo, da nikakor niso pripravljeni spoštovati najenostavnejših metod člo^ečan-stva pri 6vojem načinu vojevanja- Drugega januarja so sovražnikovi lovski bombniki na najbrutalnejši način napadli neko sanitetno vozilo ter glavno obvezovali'5če nekega mostišča na al-zaškem bojišču. Približno 7—10 letal, čijih letalci so morali pri mrzlem jasnem zimskem vremenu brezdvomno spoznati, da napadajo naprave Rdečega križa, je s strojnicami obstreljevalo sanitetno vozilo ter obvezovališča, ki so bila vsa jasno označena z mednarodnim znakom Rdečega križa. Celo mesto zgorelo Madrid. Po vesti lz Guayaquila }e popolnoma zgorelo mesto Cludad de Pie-dras v ekvadorski pokrajini Oro. Tvarna škoda je Izredno visoka. Med drugim se je nahajal v mestu sedež severnoameriške rudarske družbe South American Development Companjr. Vizijske zveze kmetijskih zadrug in jo zastopa na zunaj. — Stalni namestnik predsednika je ravnatelj Revizijske zveze kmetijskih zadrug. Čl. 8. Seje članov sosveta se vrše kadar koli se zdi to predsedniku Revizijske zveze kmetijskih zadrug potrebno, in sicer po njegovi odredbi in pod njegovim predsedstvom. Vsekakor pa se morajo vse važnejše zadeve pred njihovo rešitvijo predložiti sosvetu zaradi posvetovanja in predloga, predvsem letni proračun in obračun. Čl. 9. Revizijska zveza kmetijskih zadrug ima urad, ki mu načeljuje ravnatelj. Urad ima nalogo, da opravlja posle revizijske zveze kmetijskih zadrug pod vodstvom predsednika. Urad ima naslednje oddelke: 1) Oddelek za pregled in nadzor; 2) oddelek za pravna vprašariija; 3) oddelek za pouk in propagando. Čl. 10. Ravnatelja revizijske zveze kmetijskih zadrug imenuje šef pokrajinske uprave. — Ostale nameščence postavlja predsednik Revizijske zveze kmetijskih zadrug. Službeno razmerje vseh nameščencev uredi predsednik po določbah zakona o obrtih. Čl. 11. Revizijska zveza kmetijskih zadrug sestavlja vsako leto preračun za bodoče poslovno leto. — Svoje stroške pokriva: 1) Z dohodki od lastne imovine; 2) z obveznimi prispevki kmetijskih zadrug in njih poslovnih zvez, ki jih določa vsako leto po predlogu Revizijske zveze kmetijskih zadrug šef pokrajinske uprave; 3) s povračilom revizijskih stroškov, ki jih morajo plačati pr.egiedune zadruge; 4) s prispevki pokrajinske uprave. d. 12. Revizijska zveza kmetijskih zadrug uživa vse taksne ln davčne oprostitve In olajšave, ki pripadajo po zakonskih predpisih zadrugam in njih zvezam, ustanovljenim po zakonu o gospodarskih zad; ligah. Čl. 13 Za vpis r.ovc kmetijske zadrege v zadružni register je potrebna predhodna odobritev Revizijske zveze kmetij- Za pravoslavne božične praznike je izšla »Naša borba«, glasilo prostovoljskega zbora. List bo sedaj izhajal redno vsako soboto. Božična Stovllka je izšla na osmih straneh velikega fonnata. Zanjo so napisali prispevko vodilni možje prostovoljskega zbora kot n. pr.: D. V. Ljolič, S. Stankovič, DJ. Markovič, Dr. S. Vlajovič, H. M. Miljkovič, Zivorad Mllj-kovič in dr. I. Pesmi so prispevali R. Stanišič, S. Pandurovič, Z. in Vukadin Kecan. Poleg božične čestitke poveljnika prostovoljskega zbora Je v božični številki »Naše borbe« objavljenih tudi več spominskih članikov padlim častnikom Ln ostalim članom prostovoljskega zbora ter toplo pisan sestavek o Ljubljani kot kulturnem središču Slovencev. Prepričani smo, da so bo list še bolj priljubil članom prostovoljskega zbora ter jih duhovno še tesneje povezal s 6vojo tako težko preizkušeno domovino. V božični številki »Naše borbe« objavlja Dr. I. tudi zanimiv članek pod naslovom »Kaj se dogaja v Srbiji«. Zaradi aktualnosti in zaradi zanimanja javnosti za sedanje razmere v od Bro-zovih komunistov »osvobojeni« Srbiji, ga ponatiskujemo skoraj v celoti. Pisec članka v uvodu ugotavlja, da so nacionalistični krogi vse sedanje gorje, ki se zgrnilo nad srbski narod po prihodu boljševiških »osvoboditeljev«, točno predvidevali Takoj nalo pa izjavlja: »Mnogo bolj bi bili veseli, če bi so varali ln da so boljševiki v resnici postali takšni, karšne so si zamišljali tudi nekateri oni, kl so sedaj izgubil glave v Beogradu, t. j., da je komunizem evo-luiral v neko demokracijo, da je Stalin neke vrste desničar in nacionalist nasproti Trockemu in trockislom, kateri so revolucionarci Mi smo vedeli dvoje: 1. Da Je boljševizem peklensko delo Marksovo, Leninovo in Stalinovo, da mora z nasiljem, umori, rušenjem in uničevanjem podirati stare osnove države in daviti vsako nacionalno življenje, pa naj Je to posameznim komunistom prav ali ne prav. Če tega ne bi delal, ne bi bil boljševizem, brez boljševizma pa ni Zveze sovjetskih socialističnih republik. Brez te zveze pa židovstvo v svetu ne bi imelo možnosti za evojo vladavino ln tudi ne bi bilo razloga, da so na oblasti Stalin, Višinski, Molotov, Kaganoviči, Josip Broz, Moša Piade, razni Džilasi, Ribni-karji, Hervanji in cela vrsta izdajalskih tipov židovske misli 2. Da je srbski narod v svoji rasno-etični biti, po svojem duhovnem pojmovanju in gledanju na svet in življenje nasproten komunizmu in to celo v primeru, da se tega ne zaveda. In da bo zato boljševiško maščevanje nad našim narodom strašno. To vedo tudi komunisti. Tudi oni vedo in čutijo ,da se ta narod zaradi prirojenega nasprotovanja vsakemu zlu in tudi komunističnemu, ne more predrugačiti. Toda zato je treba poskusiti, da se ga zatre. In to se sedaj dogaja v Srbiji. Srbski narod zatirajo. - Resnično, čisto boljševiške metode so to, da v vsakem osvojenom narodu načrtno in sistematično zatirajo razumni-štvo in tkzv. buržuazijo, t. j. vse tiste, ki imajo v svojih rokah proizvodnjo in kapital. Komunisti se ne zadovoljujejo 6amo s tem, da podržavljajo industrijo, sluh zadrug. Odobritev se izda samo, če so dani pogoji za uspešno de!ovanje. Čl. 14. Zaradi racionaiizac je kmetijskega zadružništva odredi lahko šef pokrajinske uprave na predlog Revizijske zveze kmetijskih zadrug združitev ali razpust obstoječih kmetijskih zadrug, če in kjer se za to pokaže potreba. Čl. 15. Natančnejše določbe o poslovanju Revizijske zveze kmetijskih zadrug predpiše poslovnik, ki ga izda pokrajinski kmečki poverjenik. Čl. 16. Tej naredbi nasprotujoče določbe zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembia 1037 ,in naredbe Vis. komisarja za Ljubljansko pokrajino o ustanovitvi Zavoda za zadružništvo Ljubljansko pokrajine z dne 30. aprila 1942. se razveljavljajo. Čl. 17, Ta naredba stopi v veljavo n» dan objave v Službenem 1'slu pokrajinske uprave v Ljubljani. banke, gospodarske ustanove, kapital, da ustvarjajo kolhoze ln sovhoze ln da raz-laščujejo vse lastnike. Vse to Je zanje premalo. Oni hočejo ostati satnl na bojišču in zato odvzemajo glavo nosilcem lastništva. Srbski narod se je pa že tri leta od- ' ločno dvigal proti boljševikom in partizanom, in 6e z vso silo boril proti njim na vsem srbskem prostoru. Proti vragu človeštva sta se dvignila motlka in kramp. Nosilec te borbe je ves srbski narod, katerega so pa žal, razumnlštvo in poklicni Častniki slabo podpirali. Vsi 11 6o so varali z »evolucijo« boljševizma ali pa so verjeli v tuje pomoči ter so stali ob strani, v kolikor jih seveda boljševizem ni duhovno bničii Zato v Srbiji uničujejo tudi delavce iu kmete, zato se tudi preizkušene boljševiške metode razlikujejo od onega, kar so počenjali v drugih drŽavah. Ker se zavedajo, da jim je ves srbski narod sovražnik, oni po svojem preizkušenem programu ne uničujejo - najprej razumništva in lastnikov, temveč vsakogar. kogar dobe, predvsem so se pa vrgli nad delavstvo in kmete. Zato odvzemajo kmečka posestva istočasno z odvzemanjem bank, tovarn in trgovin. Zato zapirajo in streljajo tako delavce kakor tudi k mote, spravijo na varno vsakogar, kdor jim pride v roke, ker vedo, da jim je vsak sovražnik. Zato tudi Tilo grozi, da bodo za sabotaže odgovorni ne samo moški, temveč tudi ženske in otroci ter da jih bo zaradi tega pokončal. Zato po Srbiji love otroke in jih pošiljajo v Bolgarijo, da jih tam komunistično prevzgajajo, da v njih ubijejo, oni srbski duh, ki je v svoji biti proli-komuttističen. Zato Milovan Dži.lae, nedovršena dijak, sedaj pa reformator prosvete v Srbija, uvaja nove boljševiške knjige, da z njimi zastruplja dušo in ruši duh srbskim otrokom. Zato z vso naglico odpira šole, sc hitreje pa boče pričeti z delom na vseučilišču. In ne zaradi tega, da bi ee otroci v šoli naučili potrebnih ved, temveč da se »preobračajo mladi Srbi in duhovno kvarijj o. In »e nekaj. Satanski boljševiški okupator, ki ee s satanskim posmehom imenuje osvoboditelj, stori vse, kar le more, da čimbolj poniža in razdraži srbski narod. Za to mu služi nasilna mobilizacija Ti satanski sinovi vedo, da nimajo niko gar v Srbiji za sabo V toliko bolje, ke» bo vsaki nepokornosti aLi begu sledilo kaznovanje družin, mest in vasi. Zato jemljejo tudi ženske za te posle. Zato obLjublja finančni komisar Srbiji največja bremena za obnovo »Jugoslavije«. Zato so iz Srbije in Banata odvlekli vso žetev v Sovjottjo. Kako pač more to biti, da v Srbiji ni hrane in da sedaj .Josip Broz Tito apelira na zaveznike, naj čimprej pošljejo hrano v Srbijo, ko pa vemo, da je vsa žetev, ta pa znaša na etotisoče vagonov, ostala nedotaknjena v Srbiji in Banatu. Nemci je niso odpeljali Kdo je pa lo storil? Vsaka okupacija je težka. Toda Srbija bo šele sedaj izkusila vso teikio hudičevega biča okupacije. Tam se vrste satanski zločini, tako doma kakor tudi v inozemstvu 6e pa nad srbskim narodom n3 najbolj človekoljuben način pretakajo kro kodiiove solze. Cinično se uničuje srbski narod in stori ee vte, kar si more izmisliti Črni duh nečistega in zlobnega satana, s slehernim postopkom se Izziva in draži, samo da bi ga pokvarjenci mogli čimbolj iztrebiti. Prikrito pa jadiktiieio pred svetom o bedi in trpljenju narouu ui olrok. Srbski narod moa biti moder kot kača. Mora stisniti zobe in srce, da no bo storil ničesar, ka.- bi dajalo povod satanskemu tipu, da bi ga uničeval. Naj-glavnejša naloga vseh Srbov, kolikor jih je, je, da ostanejo v tej muki junaki, da se vzdržujejo vsega tega, kar bi lahko izzvalo divjanje in maščevanje, in da čakajo na uro srbskega naroda. Ta čas bo prišel. Do tedaj je pi> treba paziti na srbsko glave. Boljševizem je v težki krizi. Sedaj _se še otepa kot ranjena divja zver. Pripravlja se mu težko, toda zasluženo povračili«. Tedaj se bo pa ludi srbski narod sani rešil zla, kl ga je doletelo. Do ledaj pa mora naš narod vodili upanje v Bo^a in v svojo moč.« St. 6 »SLOVENEC«, sreda, IO. Janua^a 1945 Veri«gouui). kniedAf Sreda, 11 prostne«, Agaton. pnpeJs Viljem, škofi Oregor X-. papoi; 1'oter. tpomavaleo Četrtek, 11. prontneai lllgln. nape* tn mučence; Pavlin II. Oglejski. škofi Ilo □orata, devica. Operno »Irdališfei O p e r a i • Manon« ob 18.30. Rod Četrtek Kino Matiea: »Itembrandt« ob 10 ln 10. Kino (Jntons »Pustolovščina se nadaljuje« ob 16 ln IS. i SIokb: »Poletje, oonee dekle« ob 16 ln 18. Lekarniška služba: N o f n o ilnlbo Imajo lekarne: mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trit 9; mr. lin-mor, Miklošičeva cesln 20; mr Murinarer, Sv. Petra ooata 7». novice, šebeniku Francu v spomin Pred štirimi meseci je padel kot junak. Bil je med onimi sedmimi domobranci, ki so dali življenje za svoj narod 27. avgusta, ko so komunisti na zločinski način zlorabili dve deklici, da sta nesli peklenski d**., 4UH. /Hm stroj na povelj stvo K riževe bojne skupjne. Narod je bil ponosen na te žrtve, saj je bil prav ta atentat prvo naznanilo razkrajanja komunističnih brigad, ki so zato pripravile atentat, ker v boju niso mogle škoditi domobrancem. Prav tako Je bila ponosna na svojega sina tudi Francetova domača vas — Vnanje gorice. 29. avgusta so ga vaščani z domačo domobransko posadko, ki je padlemu rojaku podarila lop venec, spremili k zadnjemu počitku. Podnarednik Sebenik Franc se je rodil 30. novembra 1916. Izučil se je za krojača in bil pred vstopom v domobranske vrste zaposlen kot krojaški pomočnik v Ljubljani. Bil je v svojem poklicu marljiv in pošten. Kot domobranec se jo v mnogih bojih odlikoval v junaštvu. Nikdar ni mislil nn nevarnost in ni nikdar iskal zavetja pred sovražnimi kroglami. Zato so domobranci Cofove bojne skupine ponosni nanj. Zapustil je mater, tri brate in pet sester. Za njegovo žrtev mu bomo trojno hvaležni. Nameito venca nn »rob umrlo gospo Marijo KleinonSove daruje družlnu Jorueja Loiarja za trnovske reveio 100 Ur. Numesto venca nn grob gospe liani Fro-llb je daroval u.en mali (trio pisatelj g. Jalun Janez za Vincenoljovo konferenco pri Sv, Jakobu 200 lir, za kar so mu konferenca najlepše znhvnljuje. Sveža uieana plča za perutnino Je zopet na rnzpolago pri 2>goza, Gallusovo nabr. U. Vesele praznike In tročao novo leto avo-j!m dragim io vsem znancem voščijo naslednji vojni ujetniki, kl «o poslali pismo uredništvu »Slovriica«. Uredništvo je pismo prejelo to dni la rad« volja objavlja njihovo teljo. Pozdrave pošiljajo: llorvat Slavko iz Adlešičev v Boli krajini, StrucolJ Jože iz OribelJ v Bell krajini, Flajnlk Franc iz Nove Lipe v Bell krajini. Slano Anton lz UadovlAev v Boli krajini, Petrlč Janez lz Oradiške na Notranjskem In Brtceljnik Lado lz Trnovega v Ljubljani, V vsaki trafiki zahtevajte najnovejši gorenjski ilustrirani časopis Z1 a t o r o g. Za ztare In onemogle Ljubljančane v mestuom znvetlšču v Japljevi ulici jo v počastitev spominu pok. Janka Blelwoian. Trsteniškcg* podarila 900 lir ga. Marija »*■ rabon z Zaloške ceate št. 1, mestni gradbeni direktor ▼ p., K. Ia». Matko Prelovšak, Je pa za liti namen nakazal 200 lir, prav tako Je pa z letim namenom podaril 200 lir g. llanuš Krefta, ravnatelj Ljubljanske kreditno bank*. Mestno županstvo Izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podptraulh. Počastite rajno z dobrimi dolit Ob Hprejemu Izrednega honorarja s* J« odrsko tohulOno osebje dri*vue opere »pom- nilo starih In onomogllh Ljubljančanov v mestnem »»vetUčtt v JuplJovi ulici ter jim podurilo 40« Ur. Dobrosrčnim eodelavceui naSB glsahene uuicluostl, kl gotovo n« tlvo v Uobllju, IzreVa mestno županstvo nujlop. tejšo zahvalo posebno tudi za dober zgbd, ki so ga dali drugi uiu Javnemu usluibeit-stvu, da Je tudi v najskrouine.ših razmerah mogoče Izkazovati dobra dela. Zlatorog — najnovejši gorenjski ilustrirani časopis. Zahtevajte ga v vsu-ki trafiki. Stniic 2 liri. Licitacija zapadlih predmetov bo v potok. 13. Januarja, t. l. ob 19 v uieslnl zastavljalnici na Poljanski ce*tl 19. Podpornemu društvu aa gluhonemo mladino ao v počastitev apomina blagopokojne-ga g, kpt, Iv. Oultln* poklonilo rodbine njegovih kolegov 400 lir. Neimenovan* iz bolnišnic* pa ao poklonile kot darilo za gluhonemo 950 Ur In za »Ifp* 990 Ur. Vtein oenje nim darovalcem In darovulkam s* društvo najsrčnejšo zahvaljuj*. Obvestila Prevoda Prodaja orehov Mladina od 10 do II let s področja If.an-sko cest* ln Črne vasi prejin« oreh* v tigo-vini Toni Joaipln* na Ilanskl eeatl 2S0. Prodaja kislega zeljn in kiale rep* PoliOinlkl šišenskega okra * «1 morejo odslej nabaviti kislo teljo In kislo repo v skladišču Vrhove* Franca, Jernejev* o, *!l s. Z* trnovski In dolan.lskl okraj prodaja klalo zelje In klalo repo Kočar Karel, Cerkven* ulica 17. Za Socialno pomoč Za Socialno pomoč so darovali: G. Bicgar Franc, trgovec v Ljubljani, je daroval 500 lir namesto venca na grob pok. Juvana Franca. — G. Prašnikar Marija, Ljubljana, 200 lir namesto cvetja na grob drage sorodnice Terezije Fridrich. — Tehnični oddelek Sl. domobranstva je daroval 6944 lir ob priliki prve obletnice Tehničnega oddelka. Vsem darovalcem iskrena hvala! Rdeči križ poroča Zahvala. G. Snšnik Riliard. lekarnar v Ljubljani, Marijin trg 5, J« poklonil Slov. Rdečemu križu 1000 lir namesto venca na grob biagopok. g. mat;, nadsv. Janka Blel-weis-Trsteniškega, Prisrčna hvala! Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Hidranti pod snegom Ko bo zapadel sneg, ga mestni dc-lavci gotovo ne bodo mogli povsod takoj spraviti s cest ter bodo pokrovi hlurantov skriti pod snegom. Ker je pa posebno v korist hišnih gospodarjev samih, da so hidranti v bližini njihovih poslopij vedno odkriti in vidni, zato bodo gotovo somi naročili tudi 9 hidrantov zmetati sneg. Pred letalskim napadom nismo nikdar verni ter bi hišni posestniki morali zelo obžalovati, čo bi gasilci preti njihovimi gorečimi poslopji nc mogli takoj najti hl-dranta, du bi gasili. Ne zanašajte se torej preveč in poskrbite o pravem času, da bo ob požaru vse pripravljeno v hiši ter bodo tudi pred hišami vedno odkriti in vidni hidranti. Odkidavnnje snega in cestni promet Visoki sneg je v torek zjutraj res močno oviral cestni promet. Tramvaj dolgo časa ni mogel voziti. Ljudje, navajeni se v tramvaju voziti v službo in na delo, so bili primoroni hoditi peš, kajti tramvujske proge so bilo močno zametene. Okoli 9 dopoldne so začeli čistiti proge, ko so vozili razni rezervni vozovi s plugom. Ko so bile proge očiščene, se jo nato nadaljeval tramvajski promet do določene dopoldanske ure. Mestno cestno nadzorstvo je skušalo očistiti glavne prometne žile. So težave, ker nadzorstvu primanjkuje dcluvcev. Nadzorstvo je celo prejšnji dan po radiu objavilo, da naj se javijo delavoljni pri nadzorstvu za kidanje snega. Nikdo se ni javil. Umov-no, ker revnejši sloji nimajo radija. Nadzorstvo sedaj poživlja vse dela-voljne ljudi, da naj se javijo zu to delo. Zanimivo je bilo, da so na trgu pred justično palačo sneg odkidavale ženske — najbrž jih je tja poslala mestna vrtnarija. Kronist zapiše to posebnost, kajti redek je primer, da ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■P Sneg je zapadel in večeri so dolgi Okrajšajte si jih s knjigami »Slovenčeve knjižnice«. Prijetna knjiga je najlepše razvedrilo. Naročite se na »Slovenčevo knjižnico« in dolge zimske ure vam bodo prijetnejše in krajše. — V tisku je sedaj lep psihološki roman Sigurd Christiansen: »MRTVI MED DVEMA 2IVIMA« Knjiga bo za vse pravi užitek. — Naročniki naj zaradi zamude potrpijo. Krive so tehnične ovire. bi bila ženska zaposlena nn cesti pri kidanju snega. Hišni posestniki so so hitro zganili Nekateri so že lepo očistili pločnike pred tvojimi hišami. Drugi so še brezbrižni. Moramo jih opozoriti, da jih dolete strožje kazni, oko nc pospravijo snega s hodnikov. V mestu je ponekod sneg do kolena. Ljudje so ga morali zjutraj gaziti in in so s težavo prihajali v mesto. S snežnimi plugi jo mestna občina glavne in tudi stranske ceste izoralu in tuko olajšala promet. Žalostna bilanca ljubljanskih kolesarjev Kolo Jc postalo v Ljubljani prometno sredstvo in vozilo gmotno šibkejših in srednjih slojev. To zlasti po končani prvi svetovni rojni. Zadnje leto pu je kolo dobrodošlo tudi mnogim poslovnim putičnikom, ko nimajo več nu razpolago avtomobilov in morajo rabiti kolo, da hitreje opravljajo svoj dnevni posel. V Ljubljani je nekako do 25.000 koles. V gotovem pogledu ie za ljubljanske kolosarje lanska bilanca nekako bolj žalostna. Kolesarske tatvine so na dnevnem redu. Po splošni ocenitvi je bilo lui.i ukradeno do 650 koles in šo celo več,. — Njih vrednost cenijo najmanj na okoli šiiri in pol milijona lir. Ker to tatvine tako pogoste, zato to mnogi kolesarji tudi sila previdni in vedno zaklepajo svoja kolesa. Tatovi najraje izmikajo novejše in trpežnejšo znamke koles. Velike bodo zaloge naravnega leda Kakor vse kaže, bomo letos lahko spravili velike zaloge naravnega ledu. Po vseh stoječih vodah, zlasti ribnikih se je napravil že prav debel led, ki ga bodo lahko kmalu začeli sekati. Po nekaterih travnikih okoli Večne poti eo kmetje umetno napeljali vodo tn tam se je napravil Že debel led. Mnogo bo ledu lt rakovnlškega ribnika Bila pa so leta, ko je bilo Izredno malo naravnega ledu. Kadar so bile zime izredno mile, je morala Ljubljana led dovažati z Gorenjske. Leta 1873 je bila ena najtnilej-Slh zim. Takrat so bili vrtovi žo v januarju t polnem cvetju. Takratna Ko-zlerjeva pivovarna, sedaj Union, je morala led dovažati lz Kranjske gore tn Rateč. Mnogi prebivalci teh naselij so to leto dobili za led, kl » pošiljali v Ljubljano, Trst in celo na Dunaj, lepe tisočake, po 8000 do 10.000 goldinarjev. KULTURNI OBZORNIK Izvirno pripovedništvo v letu 1944 Kakor pri pesništvu, moramo tudi pri pripovedništvu omeniti na prvem mestu Zbornik Zimske pomoči 1944, kjer je sodelovala večina pisateljev, živečih v teh vojnih časih v Ljubljani, in to od Finž-garja do Simčiča. Lepa antologija pripovedništva današnjih dni. Izmed izdaj naših pisateljev naj na prvem mestu omenim ponatise in nove priredbo naših klasikov, zlasti še, ker smo v tem letu praznovali stoletnico rojstva pisalolja Josipa Jurčiča. Ta dogodek nam je dal dve oziroma tri knjige na knjižni trg: Santlovo ilustrirano ljudsko in bibliofilsko izdajo romana Cvet in sad pri Zimski pomoči, noveliro Sosedov sin v priredbi prof. Jevnikarja v Cvetju, v pripravi pa je bibliofilska izdaija Desetega brata z ilustracijami M. Gasparija v izdaji Lepe knjige, namenjeni v dobrodelne namene. Ljudska knjigairna je si-oer napovedala Izbrana dela v treh zvezkih v priredbi piof. Jesenovca, pa doslej še niso izšla. Izšel pa je dr. Ko-lednikov hvratski prevod Jurija Kozjaka (dočim se srbski pripravlja; kakor tudi nemški prevod Desetega brata). Skoda, da ni izšel pri žužku Jurčičev zbornik, kl je bil tudi že za to leto v pripravi. Tako tudi stoletnica Jurčičeva ni šla nebrlžno mimo nas, le da Je več ostalo pri načrtih, kakor v izvedbi. V založbi Dobre knjige v prid žrtvam te vojske je izšla Tavčarjeva klasična novela Cvetje v jeseni v lepem tisku in obliki, toda manj posrečeni opremi, ki ni šla v ilustracijo, temveč ostala pri večbarvni dekoraciji. V počastitev drugih jubilejev sita Izšli dve knjigi: bibliofilska izdaja Pregljove novele Na vakanee v opremi ln z uvodom pisateljevih dveh sinov; nov letnik Slovenčeve knjižnice pa je za-čel ponatis Meškovega romana Na Poljani. S tem je bila počaščena MeSkova sedemdesetletnica in Pregljeva šestdeset-letnica. Starosta naših pisateljev F. S. Finžgar je napisal v teir. letu štiri pravljice Mabalonca, ki jih bom vrednotil pri mladinski književnosti. Najzanimivejša nova Izvirna slovenska priwovedna knjiga tega leta je gotovo zbirka novel pisatelja Stanka Majcena Bogar Meho (Ljud. knj.). To je prva prozna knjiga tega dramatika in novelista izpred vojnega časa (1014), ki pa je dvajset let molčal, da je zdaj dal zrelo in globoko knjigo, kakor jih ni mnogo v naši književnosti. Z njo nadaljuje tradicijo Ivana Cankarja, kakor bi jo nadaljeval po Podobah iz sanj. Knjiga nI sicer lahko čtivo, je pa izbrušena umetnina, vsa prežeta z religioznostjo in globoko človeško filozofijo, skratka umetniško im človeško zrelo delo. — Iz prav tako religioznega duha je izšla druga knjiga, ki je na letošnjem knjižnem trgu vzbudila veliko zanimanje ln nam predstavila novega močnega pisatelja Jaimme-sovega in Timmermansovega kova, mda-dega Emilljana Cevca. to je zbirka črtic Preproste stvari (Nova založba). Če je Majcen filozof, razumski Človek, ki išče v duhovno bistvo in preprostost sicer v življenju zelo kompliciranih stvaTi, je Cevc pesnik, čustveni občudovatelj preprostih stvari, za katerimi odkriva simbole božjega sožitja z nami in obrednega živega stika z občestvom svetnikov. De-benjakove ilustracije na gosto poživljajo knjigo. Ti dve zbirki črtic in novelic štejem med najboljšo letošnjo pripovedniško pridobitev, kajti stota knjiga Slovenčeve Knjižnice, Jalertova bohinjska povest Cvetkova Cilka je ponatis iz prejšnjih let; Bobri, III. dol, pa dopolnjujejo trilogijo, zasnovano v prejšnjih letih. Tudi ti dve knjigi 6ta bili med najbolj branimi, zlasti Cvetkova Cilka, ki je opremljena z lepimi fotografskimi posnetki bohinjskih gora (prof. Kavnik). — To leto se Je uveljavili tudi Ivan Matičič s Fantom ls Kresinja (Slov knjiž.), kjer je nekaj partij naravnost odličnih; Mohorjeve Ve-cernice Dom ▼ samoti pa so žo dotiska-ne, niso pa prišle v javnost ter o njih 8e ne morem izreči sodbe. Prav tako je močno delo Plostenjakov Herodei (Sl. knjiž.), kl pomeni Pleetenjakovo najzrelejše delo, s katerim »e uvršča med najboljše pisatelje naše krajinske književ-ževnosti. Davorin Ravljcn je napisal za Dobro knjigo povest Živi ognjenik, ki je močna povest po opisih naših planin, predstavljajoči!! nasprotje proti mestnemu umetniško dekadentnemu svetu, toda etoe plaminskega zdravja je naturalističen kar je potrebno opombe. Bračičeva je napisala drugo knjigo Grenka rola. povest iz hmeljške Savinjske doline (Nova založba) ter dni a ž njo dobro ljudsko poveet, ki ima svoje odlike zlasti v opi- su vrtnarjevega leta. Je pa najboljša povest med drugimi izrazito Idealističnimi ljudskimi povestmi, med katero štejem zanimivo smučarsko in ljubezensko zgodbo Bele zvezde (Sl. knjiž.) športnika Draga Ulaga ter slabšo Lojzeta Zupanca Pod križem (Vodnikova družba). Obe sta pisani v korektnem knjižnem jeziku, toda premalo svojskem, individualnem, da bi pričali o umetniški pisateljski osebnosti svoje vrste. Prvo priporočamo zlasti zaradi lepih opisov zimskega športa ter izrednega zdravega Idealizma in ljubezni do zemlje, ki jo povest propoveduje. Druga pa se gibljo sicer v naturalističnem svetu umetniške etike. Tako se postavlja lepota nad moralo, opisuje muka umetnika ob treh ženah, ki Jo slikar potem upodobi ob svojem glavnem delu Pieti. Gotovo Je zamisel in kompozicija povesti boljša, kakor pa Izvedba: napisana je v slogu govekarskega naturalizma z meškovskim sentinientom. — Stanko Lapuh Je napisal zbirko rahlo med seboj povezanih lovskih črtic kot spominov starega lovca Črni svatjo, toda ni se povzpel preko Jalenovega epigonstva v lastno umetnost, dasi ima lepe opise planinskega življenja. Posmrtna izdaja dveh povestic Lamproehtove »Dušice«, ki jo izšla v založbi Vigredi pod naslovom Bole vrtnice, je lepo pletetno de!o založbe do pokojne mlade koioške pisateljice, kl je imela nedvomno talent, pa ga ni mogla razviti preko višino Pavline Pajkove, ki jI Je sorodna. Novšakovo zadnje delo Globoko jezero (Turk) pa nikakor nI uspelo, ne v estetekem n« moralnem pogledu. To so pripovedne zbirke romartov, novel in črtic, poveetle v ožjom Je pa 5e nekaj knjig svojskega značaju. Sem spadajo humoreske Zorka Sinniča Tragedija stoletja, ki imajo kot humoreske dobro ceno, nekatere so naravnost izvrstne satire. Javornikovl zbrani eseji Pero in čat (LJ. knj.) ie zb'rka literarno visoko stoječih potopisov, kulturno političnih ln umetnostnih reportaž, ki spadajo bolj pod leposlovno delo kot pod znanost. Gregorinova zbirka planinskih črtio Blagoslov gora (Planinsko društvo) je dosegla velik uspeh kot turistično in leposlovno delo. AVestrov izbor potopisnih člankov Iz domovine in tujine (Pl. vest.) je zbirka običajnih potopisnih črtic s kulturnozgodovinskim ozadjem. Marnovi Lovski doživljaji in spomini so opisi lovskih dogodivščin. Knaflifev Lov na skrivnost (31. knj.) Je zanimiv ponkus Izvirno slovenske detektivske povesti, ki ni brez. duha In zanimivosti Velikonja je izdal drugI zvezek Anekdot pod značilnim naslovom 888/8 Anekdot. Izšla je r dveh Izdajah pri Ljudski in bibliofilski tomboli Adamič p« je IzdaJ svoje spomine na mladost pri Sentpetru pod naslovom Sol« ▼ predmestju. Za blbllofile naj omenfm 8e posebne dodatke i« prej tiskanim knjigam pri tistih izvodih, ki jih je Knjižna tombola tega leta dala kot dodatno knjige k svojim Izdajam. Dularjevl Krki je dodala Debenjakove ujedanke, Masllevemu Qo-spodlnu Franju sliko pisatelja. Isto Va-štetove Umirajočim dušam; Jenkovim Pesmim BIrollo* portret pesnika, Simči-čevemu Prebujenju in Velikonjcvim Otrokom sliko, avtocram Meškovlm Spisom uvod; lin morda le kaj. Za zbiratelje knjtg gviov® zanimive malenkoeti. ki jih ne gre prmreU v m£1 bilanci. tf Gospodarstvo Finance v Bonomijevi Italiji lz izjave finančnega ministra Bo-lirtmijeve vlade je razvidno, da so v pokrajinah, katero obvlada Bonomiie-va vlada, v lanskem letu znašali dohodki 14 milijard lir, izdatki pa 76 milijard lir. Deficit znaša torej 62 milijard lir. Dne 10. decembra je znašal ve9 državni dolg 676 milijard lir, /a t ~ ... --"p • ■ - j - - «■ — katere je treba plačati približno 17 mi-ijard lir obresti letno. To izjavi fi- ... -______ ______ - - izjavi .. nančnega ministra je to sicer ogromno breme, vendar je treba upoštevati, da je lira zelo razvrednotena. Po uradnih podatkih je bilo izdanih do 10. decembra 1944 skupno za 233 milijard lir bankovcev. V tem številu so upoštevani tudi bankovci, ki jih je do 1. uv-gusta lani i/dala državna banka fa-Sistične socialne republike in ki krožijo v ozemljih, katera so zasedli Angloamerikanci. Teh 233 miliinrd lir pa ja samo majhen del dejanskega obto- ka denarja. Angloamerikanci namreč izdajajo svoje »Allied Govvernements Lire«, katere kratko imenujejo am-lire. Po izjavah zavezniške kontrolne komisije je bilo takih lir izdanih do k nca oktobra lani za 44 milijard lir. Zanimivo je tudi, da je finančni minister ugotovil, da je prišlo v Bonomi-jev' Italiji do krize zaupanja, ki je imela težke posledice. Ministrski svet je izdal dva dekreta, ki sta dala otokoma Siciliji in Sardiniji široko gospodarsko avtonomijo. Visoki komisarji teh dveh otokov imajo pravico izdajati gospodarske ukrepe vseh vrst za svoje področje. Finančno je treba smatrati, da sta oba otoka postala skoraj .popolnoma samostojna. Na Siciliji bo gospodarsko obnovo financirala Banoa di Sicilia, dočim bo za Sardinijo ustanovljen nov zavod Banca di Sardogna, katereosnov-ni kapital v znesku 130 milijonov lir bo dala država. (VViener Tagblatt-) Kaj ie novega pri naših sosec^h? iz Trsta Zuaki (a letalsko nevarnost. 0(1 6. januarja naprej dajejo v 'Irstu znake /a ktalsko nevarnost takole: sirena tuli petkrat po pet sekund v presledkih petih sekund; alarm: tuljenje sirene traja 15 sekund v Štirih presledkih s prenehanjem petih sekund; konec predalarma: enako kot znak ra predatarm; konec alarma: sirena tuli nepretrgoma 30 se-kund. Nagrajen« mater«. Kakor vsako leto so bil? tudi letos nagrajene matere, ki so najboljše ckrbeie za svoje dojenčke v zdravstvenem in higienskem pogledu ter doprinesle največje žrtve za svoje malčke. Nagrajenih je bilo 262 mater iz Trda in Tržaške pokrajine, ki so prejele nagrade v skupni vrednosti okrog 80.000 tir b gledal i Sta. V soboto, 6. t. m. je lila ob pol leetih zvečer v Verdijevem gledališču premiera Donizzettijeve opere ; I.ucia di Lamermoor«. Dirigiral je Ed-rnondo De Veechl, glavno vlogo pa je igrala Alda Nomi. Ostale važnejše vloge nosili Ivan Voyer, Cesare Bardelli, Kmilia Curiel, Vladimir Lozzi, Siivio Maionica in Sante Messina. Truplo tržaškega inženirja v obrestnem jarku, lz Vidma poročajo: V jarku ob cesti v bližini Vidma je našel stražnik 4. t m. okrog desetih zvečer mrtveca. Sam je takoj ugotovil, da je 6mrt l ila posledica težkih udarcev po glavi. Na mesto so-prišli takoj komisijski organi in zdravnik, ki ni mogel ugotoviti drugega kot smrt, ki je nastopila pri-l liioondeset ur pred najdbo trupla. Pri mrtvecu so našli dokumente ter tako Hfioznali, da je to inl dr. Bruno Lehman, t-iar. -38 let, doma ix Trsta. f ,'95(H. 30 z jat raj. iz Gorice Pogreb Jožka Bratnža v Gorici. V lorek, dne 2. Januarja dopoldne ao v Gorici z vso slovesnostjo pokopali vzornega ftlovetnskeg« moda Joika Broluia. Ve« £aa, kar je ležal doma na mrtvaškem odru, ga je hodilo kropit ljudstvo « mesta in dežele. Na dan pogreba pa je vetaka množica pogreboev napolnila vse dvorišče žalne hiše ta vso sosednjo ulico. Pred hifio mu je najprej pomnožen;! slovenski pevski cerkven« zbor zapel dve pretresljivi žaiosUnJci, nakar se je razvil do živpne cerkve mogočen sprevod. V cerkvi 6v. Ignacija na Travniku je opravil ma-šo za-dušnieo travniški župnik g. Pilulin. Med sv mašo je pel slovenski cerkveni pevski zbor. Po opravljenih pogrebnih molitvah v cerkvi se je razvil po Tržaški cesti velikanski sprevod. Pogreba se je med drugimi udeležil sam nadškof dr. Margolti, ravnatelj goriškega bogoslovja, referent za slovenske zadeve na prefekturi dr. Vogrii, podžupan dr. Tonfcli, prof. dr. lirumat ia mnogo drugih cerkvenih m f-vetnih odli&uh mož, ki eo rajniku prišli ic.kaizat zadnjo zemeljsko čast Po vsej pati, koder se je viil sprevod, v katerem „0 nosili mnogo vencev, je staila množica i}udstva in se poslavljala od dragega raj-nuka. Na križišču Tržaške ceste se je sprevod ustavil, nakar so slovenski peved epet zapeti žalosttoko. Na pokopališče eo sli t njim najožji prijatelji in pevci, ki so se med petjem Ln pos lovil nimii govori ob grobu zadnjič ponlovMi od velikega slovenskega sina, ki je bil najbolj velik zato, ker je v Bogu živel za evoj narod. S Koroškega Ljudsko gibanje v Porečah. Občinski urad je v letu 10-14. zazmamenoval 24 rojstev, 23 smrtnih primerov in 25 porok. Rojstev je bilo več, in sicer 32, ker se je nekaj otrok rodilo v Celovcu. Drugim v zgled. Gojenke 2. letnika celovškega učiteljišča so izročile Rdečemu križu svoj prispevek 650 mark. Odlikovane KoroŠice. V Celovcu je o priliki boždčniice počastil vodja deželnega kmetijstva vse kmetice s posebnim nagovorom, kjer je poudarjal veliko marljivost kmečkih ž/ na v delu za hišo in dom in hkrati za državo, ki ga zdaj opravljajo same brez moških. Še posebej je počastil s posebnim odlikovanjem poseet-nieo Greto Strisnikovo, dalje Pavlo Lak-norjevo, Erno Grumovo, Kraulandovo, Bauingartneirjevo in če dve članici državnega prehranjevalnega zavoda — Spen-dirjevo in Aleševo. ' Na vzhodnem bojišča je padel naddesetnik Ivan Godec iz Bistrice ob Žili, ki je zapustil ženo in Štiri otroke. Padel je kot žrtev letalskega napada Helmut Fiša, vojaški pod zdravnik v Gross-vassachu pri Beljaku. Na južnem bojišču je padel desetnik Maks Mohar iz Celovca. Operno gledalliCe Opera 1 Sreda, II, Jaaoarjm, ob 16.30, Manon«. Bod Četrtek. Sobota, IS. januarja, ob 16.30, »Stara peaem«. Premiera. 20 letnica smrti V. Parme. Isv. i. Massenet »Manon«, opera v 4 dej. (8 •likah). Osobe: Manon Lofcaut — Vidalljeva, Pouuette — Barblčeva, Javotlo — Baukar-tova, Rosette — Jančarjeva, Chevaller dee Urinu 1 — LipuSček, Grof dee Grieuz — Be-tetto k. g., Losoaut, Garde du Corp«, bra-traneo Manoue — Jauko. Gulllot de Mor-(ontaine — M. Banoln, Bretigny — Delničar, 1. gardist — Langus, J. gardist — Men-oln, Sorgeant — Perko, 1. slika ae godi na dvoriSču gostilne v Amlensu; J, v stanovanju dee Grleuia v Parizu: I. Cours la Bolne; 4. v »eminaru St Sulpieei &. v hotelu Transylvanija: «. na centi v Havre. — Dirigent: dr, D. 6vara. Bežiser: C. Debevec. Scena: Ing. E. Fran«. Kostumi: D. Kačerjeva. Dr a m a t Četrtek. U. januarja, ob 16.30: »Poslednji mol«. Kod Sreda. Veliki dogodek letoSnje dramske sezone bo uprizoritev »GBste Berllnga«. Ta svetovno znani roman Solmo Liigerlofove, ki d« odlikuje tehtna vsebina o človeških zablodah ln iskanju pravo poli, je dramatizirala znana pisateljica Božena Begovičeva. Izluščila Je iz romana osrednje dogajanje okrog glavnih oseb: Gftste, majorice Elizabeto in Sintrama ter strnila Široko epsko pripoved v niz dramatsko zgoščenih 12 slik. V Igri ho sodeloval večji del dramskega ansambla, lložisor: C. Doboveo. Scona: V. Bratlna. •SddalnUbi mpiBi 3a«nnil« primarii« RADIO L3UDL3ANA Dnevni spored za U. Januar: 7 Poročila v nemSčinl — 7.10 Jutranji koncerti vmes: 7.30 Poročila v sloveuSčini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato: Glasba za premor vmes 12 3» Poročila v nemSčlni. poročilo o položaju ln poročila v slovenščini — 1« Poročila v nemSčinl — 14.10 Vsakemu nekaj — 15 NemSkl spored — 17 Poročila v nemSčinl In slovenščini — 17.15 OtroSko uro vodi Slavtca Vencajzova — 17.45 Trio Trnovo — 18.15 Na zelenem travnlkn — 19 Slovenski napevi, poje tercet sester Do-brSkovlb — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 NemSkl spored (predavanje) — 20 Poročila v nemSčinl — 20.15 Hugo Wolf In njegovo pesmi; sodelujejo: altistka I' ranja Oo. lobovs. hiiritonlst Dušan Pertot In pianist Marijan LlpovSek — 21 To uro tebi posvetim — 22 Poročila v nemSčlni ln napoved sporeda — 22.15 Glasba pred polnočjo. POIZVEDOVANJA NaSla sem naočnike in glavnik. Dobijo se t npravi »Slovenca«. Našel sein manjši 1 irski bankovee. Naslov v upravi »Slovenca«. Na Vodnikovem trgu sem naSel iop ključev. Dobe eo v npravi »Blovenoa«. Šport špansko nogometno prvenstvo. y Španskem nogometnem prvenstvu vodi sodaj Besi Madrid t 20 točkami. Barcelona Ima 19, Bilbao pa le 18 točk. Poodlni rezultati nedelje so bili takSnlle: Beal Madrid - Beal Ovledo 4 11. Barcelona - Athletle Avlacion Madrid 1: J. Granada - Sevllla 3 :1, Castel-lon - Bilbao 1 : 0. Mnrcia - Coruna 1: 0. Ol-noa - Espanol Barcelona 0:1, Sabadell - Va-lanela 1 s L • y Dunajski gozdni tok. Dunajskega gozd-aega teka ao se ndeleilU Dunajčanl ▼ velikem številu. V nedeljo, 7. t m., Je bilo l»-vedeno tekmovanje, to je tek čez dm in strn • startom In ciljem ▼ Nussdorfu. Razpis je obsegal li disciplin a progami od 10.000 do 1000 m. Rezultati: T glavni skupini Je zmagal Nerber (Vienna) v teku na 5000 m v času 16:1»,2, Gruber pa je zmagal v teku na 10 km v času »5:10,2. Njegova sestra p« je v damski skupini v teku na 1000 m zasedla prvo mesto. Gradjanskl Je odstopil od nadaljnjega nogometnega tekmovanja. ZagrebSkl >pur-garjl«, priljubljeno moStvo ln bivši- državni prvak Gradjanskl iz Zagreba je zaradi ne. sporazuma z ostalimi klubi odstopil od nadaljevanja nogomotnoga eodelovanja ter je izjavil, da bo spet sodeloval tedaj, kadar bodo Športne točko razčiščene ln mu dano popolno jamstvo za pravilno nadaljevanje nogometnega Športa. Tako je sedaj Zagreb spet bogatejši za ono Športno afero. Dober Ilpskl damski lahkoatletskl nara-Sčaj. Lista desetih najboljših atletičark U Lipskega nam kaže kaj lepo sliko: Stumpfo-va je dosegla v skoku v daljino 5,68 m, vrgla je kopje 88,23 m, ter dosegla v petoboju »03 točke. Njena sestra pa Je dosegla ▼ metu krogle daljino 12,9« m, razen tega pa je tudi Izvrstna tekačioa na 100 m ln v toku čez zapreke. Eaeenakl gozdni tek. Ma oziraje a« vse taUv* ao organizirali eseenskl lahko-atlotl gozdni tek na t km pri katerem j« sodelovala zelo veliko atletov. Zmagal J« dosedanji esseneki prvak Klu» V času 8:25,5 min. ....................................... Raznašalke za Rožno dolino, Vič in Bežigrad sprejme uprava »Slovenca« Umrla nam je noša ljubljena mama, gospa Pečnik Marija Pogreb drsge pokojnice bo v četrtek, dne 11. januarja 1945, ob 10 dopoldne z Zal, kapele »v. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. januarja 1945. ŽALUJOČI OSTALI 161 KINO »f/A'fOJV« Priljubljeni pevec Johannec fleesten v sijajni komediji »PUSTOLOVŠČINA SK NADALJUJE« obenem z odličnimi komiki Theo Lingenom, Panl Keiupom io R. Uoinanowskiia. Predstave ob II In 1». ,iL KINO »M \TiCA*™ Filmsko veledelo »UUMBRANDT« L Hal d Balser Gisela Uhlen Predstave ob U tn !»! _ ,EL KINO »SLOGA« Zabavna filmska komedija »POLETJE. SONCE. DEKLE« Karin Hardl, Puul Klinger m drogi. _ Predstave ob I* in 18. MALI OGLASI 1 Prodamo j C Službe I iRlrO | PERILO hodim krpat na dom, hraDa pri dotičnem ali s»oja. . Ponudbe upravi lisi« pod zn. »Krpanje« St. 188. Sobe I SOBO v me.ftu, s posebnim vhodom potrebuje za svoje članske sestanke špcriiuo društvo »Iztok«. — Ponudbe na Klut»ko pisarno »Tz. tok«, Prešernova 44. | Poizvedbe § MOŠKE * IILACE rjave, »cm izgubil n» poU od Kcnuikove c. do dvorišča go«t. Fi-;ovec v nedeljo z»e. .■er ob 21. Ker niso moja last. mi ko* revnemu vajencu ni mo. (toče povrniti škodo, prosim poštenega najditelja, da jih proti nagradi Izroči v svto-mehanični delavnici • Kraljič, Gosposvetska e. 1 (Figovčevo dvo-riSče, desno), (m IZGUBIL sem t. t. m. zlat prstan • avetlomodrim kamnom od kavarne Evropa do Mestnega trga. - Ker je drag družinski spomin prosim najditelja, da ga vrne proti dobri nagradi v Medvedovo ulico 10, pritličje, le. vo, ali upravi lista. REVNA DIJAKINJA Je 8. t. m. zguBila Cri vhodu na glavnem olodvoru dežnik z rjsvo kljuko. Najdi, teljs lepo prosi, če ga vrne v npravi »Slovenca«. |_Knllgo_J KNJIGE ^ slovenske la oemlke ter Ljubljanski zvoa la Dom ia svet kupuje knjigarna ?nfek, prehod aebotičnrka. LEPOSLOVJE ttevensk* ia tole tel ostale itvirne knjige I* prevode kepnje laart Dollaa. kahraraa — Stritarjeva »lica. SNEŽKE it. 55 zamonjam za snežke ozir. čevlje št. 58 -59. (e mogoče z nizko peto. A. Zajec, Sv. Petra ccsta 14. L nadstr. MOŠKE ŠKORNJE it. 45 .-prodam. Naslov v npravi »Slov.« pod St. 157. (m Umrla je naSa draga mama ln teta, gospa Zaic roj. Koprive Drago pokojni co spremimo na njen poslednji dom v četrtek, dne 11. januarja 1945, ob pol 11 dopoldne 1 Zal, kapele svetega Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Kropa, Zagorje, Beograd, dne 9. januarja 1945. Žalujoči ostali. K. Slrnppe: 1 -JB^B- 12 Dr. Sternerjeva želja se je izpolnila. Pri večerii je sedel med obema baronicama. Zdelo se je, da je mati tega zelo vesela, hčerka pa sc ni mno- zmenila. Bira je tiha in zamišljena. Sicer pa nenavadno očarljiva! Bleščeči zlata bsje so obkrožali njen nežnobeli obraz: ne/Jia ust? so govorila o tih; boli. Govorila je le malo. Toliko bolj indevolje se je odzvula mati in dr. ^terner jc izvedel od nje vse, kar je želel. Zanimal «c je prav posebno za dragocen nakit, kajti njegov stric je bil v Londonu dvorni draguljar in sin njegov je kupčeval z dragimi kamni. Bil je v trgovski zvezi z vsemi mednarodnimi araguljarji. Ni bilo izključeno, da mu nekoč pride v roke ukradeni nakit. Morda bi gospa baronica lahko vsaj približno narisala ukradeni nakit? Obe baronici sta obljubili, da bosta poskusili. Tedaj pa ae je man »pQm- nila, da ima doma fotografijo nakita, ker so nekoč rabili fotografski posnetek za neko umetnostno revijo. Dr. Sterner je prosil, naj mu pošljeta sliko čimprej v Pariz. Stara gospa jte bila kar vzhičena nad nepričakovano pomočjo. Mlada Mirjam pa je očividno bolj trpela zaradi izgube mladega grofa, kot pa zaradi tatvine nakita. Baronica je med razgovorom izjavila, da je bila Jela de Chirolin zelo očarljiva. Stnru ie bila kakih pet m dvajset let. njen brat pa je bil le malo starejši od nje. Žal ni imela nobene njene slike. , , »Nekoč so mi pripovedovali o njej,« je dejal tfr. Sterner. »Dolgo je ze tega. Bila je zelo občudovana krasotica e Čudovito temnimi in krasnimi očmi. Kadar se je nasmejala, se ji je zasvetila zlata krona V zgornji vrsti njenih krasnih zob...« Ne, tudi Mirjam se ni spominjala. »Morda jd pa to bila druga.« »Ne, grofica gotovo ni imela zlate krone,« je zdaj 'Z gotovostjo izjavila baronica. »Čudno...« je menil dr. Sterner. Kar mimogrede je še pripomnil: »Menda ima prav značilno pisavo, kajne?« Tudi tega baronici nista vedeli. Niti od nje niti od brata nista imeli nika-kega rokopisa. Dr. Sterner je še isti večer poslal dolgo brzojavko v Pariz in nato zahteval telefonsko zvezo s Heterjem v Beaulieujn: »Halo! Tukaj vaš prijatelj. Prosim vas, čakajte me jutri popoldne pred kazinom v Monte Carin. Prinesite s ^e-boj slike in rokopise vaše tete Julite in sestrične Marije. Tudi ne pozabite tia naslov zobozdravnika! Se ni zgodilo nič posebnega? Tako...? Vaš stric je nekoliko bolj miren, odkar je govoril z menoj... Tega sem zelo vesel. Vse ostalo ustmeno. Mudi se mi. Na svidenje!« Dr. Sly-Sterner se je še isti večer zan'1nal za ureditev svoje sobe. Ko je dolgo v noč delal, se je drugo jutro že navsezgodaj odpeljal V Monte Car-lo. Anica ie to ie pričakovala. Stara baronica flierlialten pa je bila zopet nekoliko razočarana. KOLESARJI POZOR! Več dinamo svetilk nroda mehanik Ambrož, Dunajska c. 71. PISALNI STROJ znamke »Ideal«, skoraj nov, brezhiben . prodam. Naslov v upr, »Slov.« pod it. 158. MOŠKE CEVI.JE >t. 42—45 zamenjam za ženske it. 40. Male-jeva 18, Kodeljevo. MOŠKE ČEVLJE rjave, nove. visoke, it. 41-42. prodam. Na. slov: Snežniška 1-11. MOŠKO OBLEKO predvojno blajo in '/t imvrSni suknjič prodam. Poirvc se pri hišniku, Zrinjskega 7. | Siv, stroji j ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, skoraj nov, rairfko kolo Puch, moško obleko, kos blaga zs moško obleko in glavo kroja-škegs Šivalnega stroja »Slnger»« — Prodam zaradi bolezni. Kamniška 13. 1 Kupimo | MOČNO RJUHO veliko knpim sli delno zamenjam. Naslov v npravi »Slovenca« pod it. 151_ POZOR I Kapulea »teče la vse tekstila* odpadke ter Plačam po nsjviljl ee al GRtFFNC Alo|ji) Gallusovo eabietje ljubila««._k I Kolesa 1 TRICIKELJ tele trpežen, prodam. Ambrož, mehanik — Trrševa 71. Umrla je naša ljubljena mama, gospa Ter&zi a Urbič Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 11. januarja ob pol devetih dopoldne z Zal, kapele sv. Petra. Ljubljana, dne 9. januarja 1945. Žalujoči SIN iu HČERKE. VI. Kakor hitro so odprli igralnice v kazinu, je (fr. Sly že bil med igralci. Zdolgočaseno jo stal ob posameznih igralnih mizah in ne da bi stavil velike vsote. Ko se je zlatnik, ki ga je brezbrižno vrgel na »rdeče«, poosme-ril, jo porinil del dobitka na neko številko in zopet dobil. Ne da bi se mu poteze na obrazu kaj spremenile, je nekaj zlatnikov dal kot napitnino uslužbencem pri igralnih mizah, in razdelil ostalo na različne številke, ne da bi se še brigal za nadaljno usodo zlatnikov. Ko mu je bankirjev pomočnik zopet pbrinil večjo vsoto denarja, jo je brezbrižno stpravil v žep in je nato še nekaj časa opazoval pri sosednji igralni mizi, kjer je star upokojen general že tri dni izkušal s fanatično vztrajnostjo nov »sistem« in se kljub .neuspehom ni dal odvrniti, da ne bi stavil čisto natančno številk, ki jih je imel napisane na dolgem papirnatem traku. Konično je dr. Sly odšel v restavracijske prostore in sedel k majhni mizici. V njegovi bližini sta se dva gospoda živahno razgovarjala. Potem ko je prejel še brzojavko iz Pariza in je pozdravil tri znane gospode ter |ih pospremil lc igralnim mižam, le prišel čas, da se ozre za gospodom Heterjem, ki ga je že čakal prea kazinom. Umrla nam je danes ob 3 zjutraj ljubljena sestra in teta ROTT LEA biv. šol. uprav, v Slov. Konjicah Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dno 11. t. m. ob pol 10 dopoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu, — Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Ljubljana, Graz, 9. jan. 1945. Bratje, sestre in sorodniki. Zalivala Za izkazano sočutje ob priliki težke izgube, ki me je zadela s smrtjo mojega nadvse dobrega moža, gosp. Blziaka tftarfitaa glav. blagajnika Pokrajin, uprsve izrekam vsem svojo najtoplejšo zu-bvalo. Prav posebno zahvalo seio dolžna vsein gg. zdravnikom Splošne bolnišnico in Zavoda za novotvorbe, ki so si prizadevali še vsaj za nekaj časa podaljšati življenje mojemu nad. vse ljubljenemu možu. Iz srca sem hvaležna tudi vsem čč. seslruin, ki so mu s tolikim po/rlvovanjem lajšale njegovo veliko trpljenje v zadnjih dneh. — Toplo se zahvaljujem dalje gosp. prezidentu Pokrajinske uprave za krasen venec ter vsem ostalim, ki so dragega pokojnika počastili s tako lepim cvetjem. Iskrena zalivala tndi vsem, ki so blagopokojnika spremili na poti v enostransko domevanje. Slovesna sveta maša zaduSnlca se bo brala v ponedeljek, dne 15. januarja 1945, v cerkvi sv. Jožefa ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 9. januarja 1945. MARIJA BIZJAK Danes ponoči je dotrpela v starosti 84 let naša blaga in nadvse ljubljena žena, mati, stara mati, sestra, svakinja, tašča in teta, gospa Marija Irkič roj. Gole soproga ključavničar, mojstra Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 11. januarja ob 9 dopoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokop, k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, 9. I. 1945. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. ■sanmieaBzn »Medtem sem izvedel,« mu je dejal dr. Siv, »da grofa in grofice de Chirolin v Parizu ne poznajo. Gre brez dvoma za dva pustolovca, katerih istovetnosti ni mogoče tako hitro in lahko ugotoviti. Vendar pa to na stvari nič ne spremeni. Ste mi prinesli rokopise?« Mannel mu jc dal nekaj pisem in razglednic. »Od tete Julite je samo ena razglednica, ki mi jo je pisala na Dunaj. Vse ostale stvari so Marijine.« Dr. Sly je vzel iz svoje listnice košček papirja, oči-vidno delček pisma, in primprjal s pisavo. Rahel vz klik zacn-denja se mn je izvil, tako da je tudi Mannel z zanimanjem pogledal na listič, ki ga je dr. Sly prinesel s seboj. »Ta listič sem našel v predalu pisalne mize, ki jo je pred nedavnim uporabljala Jela de Chirolin ..« Manuel je ves zbegan pogledal dr. Slyja in na papir, ki je bil pokrit z značilno pisavo — Marije Sigmar. »Marija;« je dejal neverno, »torej vendar Marija.« Njegov glas je izdajal notranjo bol, kakor da bi mu ljubljena deklica šele zdaj umrla strahotne smrti. Dr. Sly pa je zmajal z glavo in dejal z niirno stvarnostjo: »Nikar se ne prepuščajte preura-njenim zaključkom, gospod: Heter! Še vedno pre.^ojate le s srcem in se oklepate zunanjosti.« »Kaiko to?« je vprašal Mannel.