PoStnlna plačana v gotovini L. VM Št. 44 („Jutro") XII., 253 a Ljubljana, ponedeljek 2. novembra 1931 Cena 2 Dir UpmvniAtvo Ljubljana. Knafljevs ulic« 5 - Telefon št SI22. 3123. 3124 $125. <12ti Inseratni »Melek Ljubljana, Selen-buriiova ul - Tel 34U2 in 2492. Pfcrtnižnin» Maribor AJeknamlrova 5t 18 - Telefon 2456 Podružnica Celje Kocenova ulica 5t 1 - Telefon 5t 19<) Podi -«žnitw Jesenice: pn kolodvora št *<»0 Podružnica Nuvo mesto: Ljubljanska c«sta it 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Raunv ;n rtnerja Ponedeljska Izdaja Ponedeljek* i»ia|» »Jutra« izhaja vsak ponedaliek tjutraj - Naroča trn poHebej m velja po poŠto prejema na 4 Din. po raznašalcib dostavljena 6 Din mesečno. UredniStvo: Ljubljana; Knafljeva ulica 5. Telefo« St SI 22. 8123. »124. 8125 to 812*. Maribor Aleksandrova cesta 18 To» lefon St 2440 (ponoči 26«) Celje: Kocenova uL 8 Telefon M. 190 Rokopisi •» ne vračajo. — Oglasi p« tarifu ovenija v jugoslovenskem taboru Na neštetih shodih, ki so se vršili včeraj po vsej banovini, je siovensko ljudstvo manifestiralo svojo trdno vero ist Jugoslavije in enodušno sklenilo, da se v nedeljo 8. novembra do zadnjega moža udeleži volitev - Obsodilo bo zločinsko rovarjenje proti državi doma in v inozemstvu Samo teden dni nas še loči od najvažnejšega In najpomembnejšega dogodka v naši novejši politični zgodovini, od volitev v Narodno skupščino, pri katerih naj narod izrazi svoje mnenje. Zaradi tega je razumljivo, da zanimanje za volitve od dne do dne narašča. Tudi včerajšnja nedelja, ki je bila sicer v glavnem posvečena spominu mrtvih, je hiia popolnoma v znaku volitev. Po vsej državi se je vršilo na tisoče volilnih shodov in sestankov in tudi dravska banovina ni zaostajala. V vseh srezih, v vsakem večjem kraju so se včeraj sestali volilci k posvetu s svojimi sreskimi kandidati ter se pripravili za končno odločitev, Id bo padla prihodnjo nedeljo dne 8. novembra. Še bolj, kakor vsi prejšnji shodi in sestanki, je včerajšnja nedelja pokazala, da se slovensko ljudstvo v polni meri zaveda važnosti teh volitev in da število onih zapeljancev, ki so nasedli lažnim besedam in grožnjam raznih bivših strankarskih prvakov, ki se še vedno ne morejo otresti svoje strankarske zagrizenosti, vedno bolj kopni. Ljudje po svoji zdravi pameti uvidevajo, da je mogoč izhod iz sedanjih prilik edinole v složnem delu, v resničnem delu za korist splošnosti, ne pa v delu za korist posameznih strank in častihlepnosti vsiljivih »voditeljev«. Po vsej dravski banovini je včeraj mogočno odjeknil trden sklep, da bomo Slovenci dne 8. novembra s čim večjo udeležbo na volitvah pred vsem svetom dokumen-lirali svojo voljo, da s složnim delom okrepimo našo skupno Jugoslavijo, zavedajoč se, da bomo s tem v prvi vrsti koristili tudi samim sebi. Velik inanliesfacljski zbor na Jesenicah Odiočen obračun zastopnika delavstva z predstavniki abstinenčne politike Jesenice, 1. nov. Davi ob 11. uri dopoldne se je vršil na Jesenicah volilni shod sreskega kandidata g. generalnega tajsnika Ivana Mohor.ča. za katerega je vladalo med Jeseničani veliko zanimanje, tako da so napolnili do zadnjega kotička prostorno dvorano kina Rauio. Med poslušalci, ki jih je bilo okoli 800, je bilo posebno mnogo socialistov in pristašev bivše Slovenske ljudske stranke, katere je privede! g. kaplan Andrej Križman. Nekaj minut po 11. uri je otvoril volilni shod predsednik jeseniškega volilnega odbora g. dr. Kogoj, ki je pozdravi! zbo-rovalce in ministra dr. Alberta Kramarja in s sskega kandidata g. Ivana Muhoriča, katere so sprejeli navzoči z burnim pozdravljanjem. Končno je predlagal, naj prevzame predsedstvo shoda g. dr. Maks Obersnel. Dr. Obersrve! se je zahvalil za izkazano zarupanje ter poudaril, da bo dobil lahko vsak besedo, da pa prosi, naj zato vsi mirno poslušajo izdajanja posameznih govornikov Nato je poda! besedo g. ministru dr. Kramerju, ti je v poljudnih besedah očrta! političen položaj in obrazložil velik pomen sedanjih volitev za bodočo usodo slovenskega dela našega naroda. Govor ministra dr. Kra-merja so poslušali navzoči z vel kim zanJ-maniem ter ga često prekinjali z burnim odobravanjem. Vihar odobravanja je izzvala njegova izjava, da ne bodo tisti, ki so se danes zbrali okoli jugoslovenske tro-bojn ce ter prisegli na program narodnega in državnega edlnstva, nikdar dopustili, da bi kdorkoli rušil to državo, pa četudi bi morali preliti za to poslednjo kapljo krvi Njegove jedrnate ; boji in prepiri, ki namesto koristi prinašajo le škodo. Lepo je, če se pripoveduje, da je naša država agrarna država in da je 80 % prebivalstva kmetijskega stanu. Vse res. Toda drugače se godi kmetu s tisoč glavami ovac v južni Srbiji, drugače onemu na mastni in plodni zemlji žitorodne Vojvodine, ki ima bore malo skupnega s siromašnim bajtarjem v kršni Hercegovini in ki ne pozna težav in skrbi našega gorenjskega kmeta. Lepe so naše planine, toda puste in brezpomembne, če ne bomo znali tja speljati dotoka tujcev in turistov, da prinesejo denar v deželo. Vas pa, ki pripadate predvsem industrijskim slojem in obrtništvu, tarejo druge skrbi in neprilike. Val svetovne krize je imel za posledico tudi poslabšanje prilik v naši industriji, otežite v delovnih razmer na eni strani, podražitev raznih življenjskih izdatkov na drugi strani. Da se je pomagalo kmetu v Vojvodini, je moral naš delavec in obrtnik vzeti nase del bremena, ker se mu je podražil kruh. In če pomislimo, da dovaža naša banovina nad 5000 vagonov pšenice iz drugih krajev, vidimo za kolike svote gre. že lani smo v borbi za tržišča za naše izdelke s strahom gledali, da porurske železarne mečejo na naš trg svoje izdelke ceneje, kakor morejo Jesenice nabaviti surovo železo. Barometer industrijskega dela je zelo občutljiv. Reagira na vsak pojav z matematično točnostjo. Danes se nam pravi, da še nismo dosegli vrhunca krize. Ce je stvar taka, je vaš interes, da se stori vse, da se zaščiti vaše delo, vaš kruh in eksistenca. To ne zadene samo onih, ki so si z žuljavi-mi rokami in varčnostjo zgradili svoje domove, lične hišice in naprave, ki imajo rodbino in zveze, zadene tudi vse druge. Dobro mi je znana licitacija delovnih pogojev, ki je nastopila vsled krize in posebno železarsko de'avstvo pod njo hudo trpi. Pred več leti, ko so bili še inozemci lastniki železarn, je grozil podjetju popolen zastoj. Bali smo se že, da se bo uresničila ona ideja, da imajo pravico na obstoj samo železarne v sredini države ter da je treba ustaviti obrat v tako eksponiranih krajih kakor so Jesenice. Mnogo napora in truda je stalo, da smo se obvarovali take nesreče. In v dobi, ko je v Ameriki avtomobilski 1 kralj Ford moral ustaviti delo in odpovedati stotisočem, ko so prejemali prej minimalno mezdo 290 Din na dan. ko so ugasnili dimniki visokih peči v Porurju, ko se je ustavilo delo v Witkovicah, moramo le priznati, da se je našel pri nas mož, ki je pomagal Jesenicam zopet na noge. Gradi se nova moderna peč, nova električna centra al, nove montažne dvorane, uvajajo se novi predmeti in izdelki, s katerimi se skuša poživiti domačo delavnost. Res je, da so tre-notne prilike neugodne in slišal sem tudi mnogo opravičenih pritožb. Takoj, ko sem jih zaznal, sem smatral za svojo dolžnost, da posredujem in upam, da ne bo brez uspeha. Kolikega razvoja je zmožna jeseniška železarska industrija, vam bo jasno, če povem, da uvažamo za okrog 900 milijonov dinarjev železa in železnih izdelkov iz inozemstva, akoravno imamo doma prvovrstno železno rudo ter izvažamo na dan 2 do 4 vlake rude v inozemstvo. Imamo torej speče zaklade surovine, tudi kapital se zbira v obliki malih vlog pri naših posojilnicah, imamo tisoče pridnih, žuljavih rok, ki čakajo nestrpno na delo in zaslužek, toda treba je podjetnosti, tehničnega znanja in organizatorne sposobnosti, da se vsi ti elementi združijo v skupnem delu. Brez vrednosti so naši naravni zakladi, če jih ne znamo izkoristiti. Brezmočna je delovna sila širokih mas, če ne dobi prilike in primernega zaslužka. Mrtev je kapital sam na sebi, če mu podjetnost in delo ne dajeta življenja. Današnja Amerika nam je živa priča tega, kar sem ravnokar rekel, ko deset milijonov brezposelnih delavcev brez strehe misli na bližajočo se zimo. Vsak razumem gospodar ve in zna ceniti dobrega delavca in upošteva njegove interese. Vsak podjetnik ve, da ni gospodarskega napredka brez socialnega napredka, da sta oba nerazdružno zvezana v dobrem in zlem. In mi vidimo baš pri bratovskih skladnicah in socialnem zavarovanju, da se lahko najdeta podjetnik in delavec pri skupnem delu in da je korist delavca korist podjetja in obratno. Vi vsi ste videli, kako so po prevratu naši mladi ljudje s svojimi skromnimi prihranki razvili podjetnost. Posebno se to vidi v pletarski stroki. Tu se pojavlja že domačin kot podjetnik, ali žalibog se jih je preveč vrglo na en in isti izdelek. Medtem pa uvažamo iz inozemstva še za 2 milijardi dinarjev tkanin in če samo to pomislimo, vidimo, koliko možnosti dela ima naša država. Ta podjetja, ki so nam potrebna, se v bodoče lahko zasnujejo tudi pri nas na zadružni podlagi kot je to bilo na Angleškem, kjer so delavci osnovali svoje kooperativne predilnice in tkalnice. V lesni stroki predejo slabi časi. Mnogo žag stoji in mnogo pritožb se sliši, da je izkupiček za izvoženi les skopnel tako, da se skoro več ne izplača. Medtem pa je treba samo pomisliti, da iz sosedne Koroške in štajerske uvažamo za 34 milijonov celuloze, ki je izdelana iz mehkega lesa, ki ga imamo v izobilju ter da bi lahko samo v jeseniškem kotu stale tri velike tovarne in dale stotine delavcem kruha. Toda tr->ba je investirati sto milijonov, imeti tehnično izkustvo in nositi riziko. Imamo ta denar v naših bankah in da ni prišlo do ogromnega padca cen po vsem svetu, lotili bi se lahko organizacije tega dela. Tako pa čaka podjetnost, kako se bodo razvile razmere v deželi, ker nikdo ni bolj plašliiv kot ie kapital. Podjetništvo se bo razmahnilo le tedaj, ko se bo videlo, da naše delo na konsolidaciji gospodarstva napreduje. Za napredek tega dela pa je potrebno tndi slož-nq politično delo. Id naj ga omogočijo volitve v Narodno skunšiMno. Nebroj je praktičnih nalog, ki Jih bo treba rešiti v bodočem parlamentu, že sama proklamacija vlade označuje kot eno naj- važnejših del revizijo celokupne davčne zakonodaje. Tu je vsakdo od vas interesiran, kako se bo uredila obdavčitev ročnega dela, kakšne bodo trošarine na živilske predmete,ki jih vsaki dan potrebujete, kako bodo obremenjene vaše hiše in posestva, kako se bo rešila zadeva kuluka in uslužbenskega davka. Vsi mi boste enoglasno odgovorili, da vam je na tem, da se ta vprašanja rešijo, kakor zahtevajo sedanje težke prilike, rešijo tako, da bo prav za državo, sprejemljivo in zmagi j i vo pa tudi za delavca. Vam ne more biti vseeno, ali se bodo ti vaši interesi pravilno tolmačili, zadostno povda-rili in iskala najpovoljnejša rešitev. In če se zavedate, da vam to ne more biti vseeno, potem mislim, da ni vzroka, da tega ne bi javno povedali. To bo treba javno povedati dne 8. novembra. S tem, da se udeležite volitev, boste ne samo izvršili svojo državljansko dolžnost, marveč boste z vašo udeležbo manifestirali, da se morajo ta vprašanja rešiti, da se mora napeti vse sile, da se čimbolje rešijo, da hočete složno delo v Narodni skupščini. Bodimo si na jasnem, da vaš zastopnik ne bo imel lahkega dela, kajti interese industrijskega delavstva v agrarni državi zastopati ni lahko. Zato je važno, komu poverite svoje zaupanje. Kajti ta vprašanja so dalekosežna in njih reševanje ni lahko. Dobro sem se zavedal vsega tega, ko sem prevzel kandidaturo za radovljiški srez. Proti meni se je agitiralo, češ da zastopam kapitalizem, škoda bi bilo časa, da polemiziram s tako trditvijo sedaj, ko ste slišali moj program dela. Izšel sem iz vaših vrst in v čast si štejem to. Zato ne dopustim, da bi padla le senca kakega pritiska. Želim, da bodo te volitve preizkušnja zrelosti vaše samoopredelitve. Dobro poznam mukotrpno življenje industrijskega delavca, razumem njegove težnje. Ne agitiram s tem, toda smatram za svojo dolžnost, da vas kot sreski kandidat o vsem informiram. Ko sem prevzel kandidaturo v vašem srezu, sem imel edino željo, da dam delu, ki ga vršim že dvajset let v korist gospodarstva, ako mi poverite svoje zaupanje, da dam delu, ki sem ga vršil, ko se nismo osebno poznali, jačjega poudarka in izraza. Obmejni srez smo — naj dokaže in to bo dokazal, da je čuvar edinstva, steber močne in neodvisne Jugoslavije. Po prevdarnih besedah g. Mohoriča je stopil na govorniško tribuno g. kaplan Andrej Križman, ki je poskuša! z raznimi visoko donečimi frazami vplivati na poslušalce s tem, da je našteval pogreške, ki so se baš zgodili s sodelovanjem somišljenikov govornika. Namen teh izjav je bil dokazati, da nI svobode in da zaradi tega ljudstvo ne bi smelo sodeflovatl pri volitvah. Izvajanja govornika ki so bila le niz demagoSkih fraz, so ogrom 10 večino zborovalcev naravnost zrevoltirala in le s težavo se j® posrečilo predsedniku, da je mogel do konca čuvati govorniku svobodo besede. V kratkem stvarnem popravku je minister dr. Kramer pobil neresničnost pred-govornikovih izvrjanj in razkril praznoto njegovih argumentov, pravcato justifika-cijo nad g. kaplanom Križmanom. pa je izvršil zastopnik socialisto\> in glavni zaupnik delavstva v tovarnah Kranjske industrijske družbe g. Jeram Jurij, ki je z nepobitnimi dokazi iz domačega političnega življenja predočil zborovalcem s\'obodo in demokracijo, kakor jo razumejo g. Križman in n jegovi V hladnem in mirnem tonu je nizal govornik dejstvo za dejstvom in se igral z g. kaplanom Križmanom, kakor mačka z miško. Dvorano so pretresale salve smeha in vihar aplavzov. Z oduševljenjem so poslušalci sprejeli govorniko\' poziv, naj se zavedno delavstvo ne da premotiti od demagoških fraz ljudi, katerih strastna in edina želja je, da zopet dobe slovenski del države v svojo pest in posta\'ijo diktaturo, katera bi nasprotnike sežigala na grmadah ali pa jih pošiljala v pregnansh-o. Toda v današnji JugosIa\'iji je hvala Boiu dovolj garancij, da .te taka fn>oboda, kakor si jo zamišljajo propagatorji abstinence, ne bo mogla nikoli več povrniti. Zavedno delavstvo ve, kaj pomeni zanj močna in zdrava drža\-a. Ono je v svoji lastni or&anizacift že davno uresničilo jugoslovensko ideio ter se ne bo dalo zapel javiti od nobenih hujskačev in demagogov Govornik mora priznati, da dejstva, ki sta iih navedla minister dr. Kramer in sreski kandidat g. Mohorič, držijo. Delavstvo pa naj samo presodi, katero pot mu je hoditi. Izvaianja g. Jerama so zborovalci sprejeli s frenet:5nim aplavzom. Iz grupe, kateri je načeljeval g. Križman, pa ni padla niti ena besedica več. Pred zaključkom zbora je prečital go6p. predsednik dT. Obersnel še pozdravno pismo sreskega sokandidsta g. Ažmana, ki je pozdravil zborovalce v nadi, da bo na dan volitev radovljiški srez stal kakor ea mož v taboru jugoslovensko orijentiranib slojev našega naroda. S pozivom, da vst trezni državljani izpolnijo 8. novembra svojo drža\'liansko dolžnost in da čredo kakor en mož na volišče, je predsednik ob 1. popoldne zaključil krasni zbor. ki se je baš po zaslugi razkrinkan i h dema-gogo* spremenil v pravo manifestacijo državljanske zavednosti vseh slojev jeseniškega prebivalstva in zlasti tudi jeseniškega delavstva. se Lep volilni shod g. Kruleja v Brežicah Sreski kandidat g. Krulej med svojimi volild — Ravnati se moramo po vzgledu Angležev so nam vzgled angleške volitve. Svoj govor je g. Krulej zaključil z besedami: »Ne bom delal za osebe, anyjak za celoto.« Namestnik kandidata dr. Benedičič jo poudarjal zlasti pereče socialno vprašanje delavca im malega kmeta, ki sta temelj naše države. Izjavil je: »Volitve niso teror, ampak le sodelovanje za boljšo bodoč' nost. Nov čas je napočil in nov duh in a tem no-Am časom si izberite nove ljudi.* K besedi sta se oglasila tudi gig. dr. Šmirmaul in dr. Rozina. Slednji je označit pomen kraljevega manifesta z dne 6. januarja in pozival volilce. da naj bo volilna udeležba 90-odstotna. Nasprotnike, ki ne bodo šli volit pa naj doleti ono, kar izdaj:co Judeža. Brežice. 1. novembra. V soboto zvečer I je vršilo pri Brežicah v restavraciji g. Volčanška dobro uspelo volilno zborovanje. katerega se je udeležilo skoro 100 ljudi. Kot govornika sta se predstavila navzočem sreski kandidat g. Krulei iz Sevnice in njegov namestnik g. dr. Benedičič iz Senovaga. Sreski kandidat Krulej je naglasa! v svojem govoru važnost bližnjih volitev, potrebo sodelovanja nas vseh ter delo, fci čaka novo Narodno skupščino. Predvsem bo treba dela na ured:tvi novih zakonov, na reorganizaciji obrti in kmetijstva, pospešiti bo treba tudi razvoj tujskega prometa. Da je potrebno ra\mo v kritičnih momentih sodelo\'anje vseh volilcev, zato Ves krški srez v narodnem tabora Krasni shodi v Leskovem in Krškem — Ljudstvo z navdušenjem pozdravlja s!ožno delo Leskovec. dne 1. novembra. V slovenskem spodnjem Posavju je bilo danes več shodov ki so odločno pokazali, da hoče naše ljudstvo s složnim delom pripomoči k zmagi zdrave državne misli. Krasen shod je bil v Leskovcu. Takoj po prvi maši se je zbralo več sto uglednih mož in fantov ki so s poromostjo sledili krasnim in stvarnim izvaiarriem ravnatelja Juga in šol. upravitelja žnidarčiča. Shod je otvoril leskovški posestnik g. Karel Stoviček. poudarjajoč važnost nedeljskih volitev, nakar je ravnatelj g. Jug v lepem govoru obrazložil njihov pomen. Boli kakor kdai prej kliče danes domovina svoje srnove. Komur je res pri srcu njegov dom. ga gotovo nad vse ljubi, če pa imate liiibezen do lastnega doma. jo imate v ravno toliki meri za naš skuoni dom — našo državo. Vse kar iskreno čuti. gotovo zauna kandidatom. k| si iih je ljudstvo do'očHo Iz svole srede. Krški srez ima 4 kandidate fgg Dermeli Vale Maicen. k* i'h Itnrfctvn rtobro pozna Vo-UT"! na? *voie ir1a«ove o sedaj nima. Popoldne je imel sreski kandidat Pavčič lep volilni sestanek tudi v Rudniku. Iz ljubljanske kronike Ljubljana, 1. novembra Zaradi izredno lepega vremena je danes bil promet po mestu in posebno še popoldne proti Sv. Križu izredno velik. Toda bila je prometna služba tako dobro organizirana, da se ni mogla na cestah pripe-Titi nobena nesreča. Vsa Ljubljana je danes romala proti pokopališču, avtobus J t švigal za avtobusom, a pešci so se držali hodnikov in tako ni bilo gneče, pa tudi sicer je v mestu kakor na pokopališču vladal red. Policijska kronika ne beleži ni-kakih posebnih dogodkov. Red se ni kalil, posamezne nezgode iz vsakdanjega življenja pa seveda niso izostale. Popoldne okrog 15. se je pripetila huda nesreča. 18-letni ključavničarski vajenec Pavle Kocbek, zaposlen v Vojnovičevi tovarni na Viču, je s flobertko v roki lezel v grmovje in prežal na vrabce. Nenadoma so mu je pa pištola sprožila in projektil mu je obtičal tik pod srcem. O nesreči je bila obveščena reševalna postaja in so kmalu nato fanta prepeljali v bolnico. Kocbek je sicer precej krvavel, vendar njegova poškodba ni nevarna. Otvoritev razstave kiparja Gorseta Ljubljana, 1. novembra. Danes ob 11. un je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava mladega, mnogo obetajočega kiparja Franceta Gor-šeta. Zbralo 6e je častno število prija* teljev umetnosti; tako smo med drugim' opazili prosvetnega šefa Mazija in predsednika Narodne galerije dr. Windjscher-ja. Razstavo je otvoril s kratkim, a pre-srSnim nagovorom mojster Rihard Jakopič. ki je posebno poudarjal, da se vzlic težkim časom vrši razstava za razstavo Malo prej 60 biili v teh prostorih razstavljeni motivi iz Amerike, kakor jih je doživi ial ^lovensk' umetnik, na sedanji ki-parsfci razstavi pa vidimo namestu pokrajin človeka, našega človeka, kakor ga oblikuje slovenski kipar. svojega naroda in do domovine. Danes ni več nobenih strank, a tisti bivši strankarski voditelji, ki danes hujskajo ljudi, naj ne gredo volit, so pravi izdajalci, ker hočejo škodovati s tem svoji lastni državi baš v trenutku, ko je složno delo najbolj potrebno. Strankarski prepiri so nam že dovolj škodovali bi zato moramo biti prav hvaležni našemu vladarju, da je temu na*, pravil konec. V složnem delu in bratski ljubezni bomo lahko premostili vse težko-če in si zasigurau boljše in lepše čase, nadaljevanje strankarskega prepira pa vodi v pogubo. Na koncu svojega večkrat z viharnim pritrjevanjem prekinjenega govora je g. župnik Avsec pozval vse volilce, naj do zadnjega moža gredo na volišče. Zborovalci so se razšli s trdnim sklepom, da bodo 8. novembra manifestirali za narodno slogo in napredek Jugoslavije. Pred tem je imel g. Ažman jako lep shod v R i b n e m, kjer se je zbralo lepo število domačinov, ki so vsi izjavili, da bodo storili svojo državljansko dolžnost. Govor ministra g. Puclja v ljubljanskem radiju Ljubljana, 1. nov. d. Danes opob dne je minister Pucelj imel v ljubljanskem radiju lep govor, v katerem je na poljuden način obrazložil velik pomen volitev v Narodno skupščino še prav posebej za Slovence, zavrnil propagando za abstinenco in pozval volilce sirom vse Slovenije, naj 8. novembra s polnoštevilno udeležbo pri volitvah dokažejo, da hočejo veliko in močno, na znotraj urejeno, na zunaj ugledno Jugoslavijo. Velik volilni shod v Beogradu Beograd, 1. nov. p. V veliki dvorani restavracije pri Kolarcu je bilo danes izredno uspelo zborovanje beograjskih volilcev. ki so jim poročali o sedanjem političnem položaju beograjski kandidati ministra dr. Kosta Kumanudi in Boža Maksimovič ter predsednik trgovske zbornice Milan Sta-nojevič. Udeležba je bila izredno velika. Za predsednika shoda je bil izvoljen z vzklikom guverner Narodne banke Ignac Bailoni, nakar so govorili vsi trije kandidati dr. Kumanudi, Boža Maksimovič in Stanoievic ter njihovi namestniki odvetnik dr. Alkalaj. predsednik obrtniške zbornice Milan Sto^anovič in delavec Toma Bogdanovič. Z navdušenjem so zborovalci sprejeli poziv govornikov ter enodušno sklenili, da bodo vsi do zadnjega moža šli na volišče ter poskrbeli za to, da bo prestolnica tudi pri volitvah na čelu ju-SosliTvenskega nokreta. Razstava Franceta Gorseta ne priča samo o veliki nadarjenosti tega Meštrovi* čevega učenca, marveč tudi o močnih oblikovalnih sposobnostih. Njegove skulpture 60 dosegle priznanje tudi že v tujini, predvsem v Italiji in v Parizu. Pri nas je izpolnil s svojimi deli osrednjo in desno dvorano Jakopičevega paviljona. Prednja-čijo plastike, med katerimi vzbujajo posebno pozornost 6ohe nekaterih naših mlajših pisateljev, v prvi vrsti drja Ma-gajne in Franceta Vodnika. V ospredju vse pozornosti pa stoji veliki, prepričevalni kip »Pridigarja«. V stranski sobi so poleg plastičnih de! razstavljene tudi številne risbe, med njimi ilustracije k nekaterim literarnim spisom in paT i zbornih k a» rikatur (Krfeža, Kocjančič, Podbevšck, Ribičič). Vseksko kaže ta razstava mnogo obetajoči talent Franceta Goršeta v njegovem polnem, močnem razvoju. Delo primorskega rojaka je vredno, da sa spoznajo vsi kirl+umozavedni Ljubljančani. Pristavljamo še, da so cene odmerjene dokaj nizko. Mlademu umetniku pa želimo kar največ uspeha! Film o zapadni fronti -senzacija v Ljubljani Ljubljana, 1. novembra. Odkar prireja ZKD svoje običajne nedeljske dopoldanske filmske matineje, ne pomnimo zlepa takega navala in zanimanja za kak film, kakršen je bil to nedeljo pri filmu »Westfront 1918«. Dve dopoldanski predstavi v Matici in Idealu nista zadostovali: na stotine ljudi je moralo oditi, ker niso dobili prostora več. Ze zgodaj pred pričetkom predstav so bile V6e vstopnice zasežene in predstave razprodane — Ljudje so hoteli obuditi spomine na teJke — hvala Bogu že prošle čase! Stari frontni vojaki so gledali kakor v težkih sanjah ono dobo. ko so sami stali tam zunaj na bojišču in zrli smrti v oči Zahvaljevali eo se ▼ srcu dobri usodi, da so u§'i nevarnosti. Drugi, ki so ostal; v -zaledju, so s skrbio in žalostio obujali spomine na tež> ke čase bede. Vsem je ležala vojna in spo- mini na njo težko na srcu. Film sam je eden najjačjih, kar jih je kdaj videla Ljubljana. Človek ne najde besed, da bi mogel popisati vse te grozne prizore, ki z neusmiljeno naravnostjo kažejo vojno furijo v vsej njeni strahoti. Na fronti, v strelskih jarkih, na obvezališču, v bolnici, v zaledju, doma na dopustu — vsepovsod se nam prikazuje vojna kot zlo, katerega si nihče ne želi več nazaj \'ajgro-zovitejši 60 pnzori, ko se vojakom na fronti omrači um ko se po operacijah prehude iz narkoze in opazijo, da so pohabljeni. da jim manjkajo udi... njih krčeviti p'ač pretrese slehernega do kosti in do mozga. — »Zapadna fronta 1918« je res eno najjačjih del filmske produkcije. Vsak si mora ogledati ta film in zato ga obdrži ZKD še na sporedu Predvajal se bo vključno do srede — dnevno dvakrat In sicer redno ob 14.15 v Elitnem kinu Matici in ob 17.30 v kinu Ideal. Predstava ob 14.15 v Matici je dostopna tudi mladini, večerna ob 17.30 v Idealu pa je samo za odrasle, ker 6e bo tedaj predvajal ves film tako v dialogu kakor v tonu. Vstonnice priporočamo nabaviti že v predprodaji. Nedostatki škofjeloške železniške postaje Škofja Loka. 1. nov. Razen Kranja po vsej Gorenjski ni železniške postaje, ki bi imela tako obsežno in na vse strani razpleteno zaledje, kakor ga ima Škofja Loka. Kljub temu je škofjeloška železniška postaja urejena tako, da potujočega občinstva nikakor ne more zadovoljiti. Ako se v poletnem času še nekako potrpi, je pa tem huje v času jesenskega deževja in pa pozimi, ko so potniki izročeni na milost in nemilost majhni čakalnici, ki potniškemu prometu vsega škofjeloškega okraja ni kos. Pomisliti je treba samo, da gravitira na loško železniško postajo prebivalstvo Traškega polja, dobršnega dela Sorškega polja, vsa Škofja Loka, Selška doljna in Poljanska dolina prav gori do Žirov in italijanske meje, in vsakemu Iajiku bo razumljivo, da mala postaja prebivalstvu okoli 30.000 ljudi ne ustreza. Splošna želja ljudi Je, da se dado loškemu kolodvoru prostori in zunanje lice, ki mu po položaju gredo. Postajno poslopje naj bi se povečalo v smeri proti sedanjemu skladišču. Z novoprizidanimi prostori bi šla služba uradništvu, ki se mora sedaj stiskati v tesnih, ozko odmerjenih lokalitetah, lažje od rok. Menimo, da bi se v tem prizidku našel tudi prostor za poštno izpostavo, ki si io Tračani zelo želijo in delujejo na tem vprašanju že več let Kasirala bi se tudi poštna lopa, ki služi za spravljanje paketov ob prevzemu žirovske pošte. Predvsem pa bi se povečala čakalnica tako, da bi bilo v njej res kaj prostora. Prostor, ki ga imajo potniki sedaj na razpolago, je ob vsakem večjem prihodu ljudi natrpano poln. In tako vendar ne more naprej v nedoglednost Svoječasno se je mnogo govorilo, da dobi škofjeloški kolodvor nekaj pokritega perona. Da vse upravičenosti in potrebe, bodisi lesene, kovinaste ali steklene strehe, ni treba podrobno utemeljevati, bo vsakemu poznavalcu položaja razumljivo. Tako bi imeli ob dežju, snegu, neurju in drugih vremenskih neprilikah vsaj streho. Naj nam bodo pa za vzgled postaje v Kranju, Lescah. Jesenicah in drugod, ki so se znale prometnim zahtevam ustrezajoče urediti. Zadeva škofjeloške železniške postaje stopa pred bližajočo se zimo ponovno na plan. Prepričani smo, da bodo krajevni či-nitelji znali izposlovati rešitev tega vprašanja, ker gre za koristi vsega okraja. KONGRES DRUŠTVA ZA POVZDIGO JAVNE MORALE Delegata: RALPH ARTUR ROBERTS Felix Bressart po domače »Deviški Jakob" Največja bomba smeha! Kongres se vrši v ELITNEM KINU MATICI Objave Včeraj je preminula v Ljubljani po hudem trpljenju trgovka 6 perilom ga Amalija Zorčičeva. Pokojnica. že dolga leta vdova, je bila sestra pokojnega naše-ga novinarskega tovariša Milana Pluta. Dne 29. oktobra je umrl v Divuljah g. Josip Skreni, podnarednik 25. hidroeska-drile. Zemski ostanki pokojnika se bodo danes prepeljali v Ljubljano, kjer bo ob 15. pogreb z glavne postaje k Sv Križu. Pokojnikoma bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! Jugoslovensfci guslarskj prvak v Ljubljani. V Ljubljano je prispel po V6ej Jugoslaviji znani in priljubljeni narodni guslar g. Milan Barjaktarovič. Mladi guslar, ki uživa sloves najboljšega jugoslovenskega guslarja, je pel v beograjskem radiu ob proslavi lOletnice Nj Vel. kralja Aleksan* dra in na rojstni dan Nj. Vis. prestolona-leednika Petra in je žel veliko priznanje poslušalcev. Sloveči guslar potuje v inozemstvo kot tolmač jugoslovenskih narodnih pesmi in je na tem potovanju priredi'1 koncerte v beograjskih, novosadskih. 6U-botiSkih in zagrebških šolah, obenem pa tudi koncerte za meščane Sedaj bo imel v Ljubljani več koncertov v šolah in bo pel tudi v ljubljanskem radiu. Pred odhodom v inozemstvo bo posefril še Celje in Maribor. Začetni tečaj francoščine v Kranju. Krožek prijateljev Francije v Kranju sporoča udeležencem (-kam) začetnega (I.) tečaja franco$č'ne, da «e bo vršil sestanek zaradi praznika vernih duš namesto ponedeljka v četrtek. 5. t m. na običajnem kraju (gimnazija, pritličje, lila) ob sedmi uri zvečer. D. Edvard Slavik na zadnji pot! Prosek, 31. oktobra. Ob veliki udeležbi primorskega prebivalstva je včeraj legel k večnemu počitku tržaški prvoboritelj dr. Edvard Slavik. Pogreb bi se bil moral vršiti že ob 9-30 dopoldne. *oda žalna manifestacija je bila zadržana za več kakor tričetrt ure, ker policija ni pravočasno izdala dovoljenja, da bi smeli biti v sprevodu tudi žalni venci s slovenskim', napisi. Ko se je pomikal žalni sprevod od hiše žalosti, ie korakalo ob strani veličastne povorke nad 50 policijskih agentov pod vodstvom Palumba. načelnika policijske čete. Pri kavarni Fa-bris se ie del sprevoda razšel in proti Proseku je sledila krsti dolea vrsta kočij in onih zvestih pokojnikovih prijateljev. ki so mu hoteli do odprte jame izkazati poslednjo čast. Policiiski agenti so imeli na razpolago oosebne avtobuse. s katerimi so se peljali preko On-čin na Prosek in so tako seveda bili ..a pokopališču prej, kakor žalni sprevod s krsto pokoimka. Pred vhodom na pokopališče je čakal cerkveni pevski zbor. ki je hotel pokojnika počastiti s petjem žalostink. Prisotni policijski agenti in karabinierji so skušali to pre-orečiti Po treznem, pametnem pregovarjanju je bilo vendarle dovoljeno, da so pevci zapeli pokojniku v ooskdni^ Dozdrav 'ako ob sprejemu kakor tudi še v cerkvi. Na Proseku je bilo poleg policijskih agentov zbrano tudi veliko število ka-rabinierjev v polni opremi in s puškami. Prav tako na je udeležba i)f;mnr-skeea ljudstva ori oogrebu velikega voditelja primorskih Slovencev bila že v Trstu kakor tudi na Proseku naravnost ogromna. V okoliščinah, kakor ce ie vršil ta poereb. ie bila to še posebno oomembna žalna manifestacija globokega sooštovania nrimnrskih rojakov do nepozabnega pokojnika Dr. Beneš o češkoslovaški politiki Nedotakljivost mirovnih pogodb - Potreba sporazuma Francije in Nemčije Praga, 1. nov. d. V proračunskem odboru poslanske zbornice je včeraj izjavil zunanji minister dr. Beneš, da mora biti podlaga razorožitvi in varnostnim jamstvom pametna politika Dr. Beneš veruje v možnost omejitve oboroževanja, ker se kaže celo v težkih krizah napredek pacifizma. Kot najboljši dokaz more navajati Stresemannovo politiko pred petimi leti za zbližanje, dobo lokarnske politike, ki je bila sedaj sicer zadržana z notranje-političnimi dogodki v Nemčiji, h kateri pa se bo Evropa zopet povrnila. Male države bodo vsekakor zahtevale na razorožitveni konferenci gotova jamstva od mednarodnih mirovnih ustanov. O vprašanju revizije mirovnih pogodb je izjavil minister dr. Beneš, da se vsaka pogodba in vsak mednarodni dogovor s časom prilagodi položaju, kot zunanji minister Češkoslovaške pa mora zagovarjati mirovne pogodbe, ki so magna charta republike. V gotovih vprašanjih je kompenzacija mogo- ča, v gotovih bistvenih vprašanjih pa ne. Češkoslovaška je v dobrem razmerju $ svojim' sosedi. Njen zemljepisni položaj pomeni, da je kot politični organizem nenavadno občutna za vse, kar se na svetu dogaja. Zato zastopa kot zunanji minister stališče, da se Francija in Nemčija morata sporazumeti. Nadalje gre tudi za to, da se normalizira razmerje med Češkoslovaško in Rusijo. Povsem pa je jasno, da v osrednji Evropi ni mogoče napraviti reda drugače, kakor da se Češkoslovaška sporazume z Madžarsko, oziroma, da se Madžarska sporazume s svojimi sosedi. Češkoslovaška zasleduje politiko sporazumevanja in jo bo tudi nadalje zasledovala. Kar se tiče manjšinskega vprašanja, ne trdi, da ie bilo storjeno vse, in prav tako tudi ne. da se ne more še kaj storiti. Vlada si prizadeva, da bi bila pravična in zato nestrpnost ni na mestu. Preosnova angleške vlade Kombinacije o sestavi nove vlade - Macdonald bo morda prevzel tudi zunanje ministrstvo London, 1. novembra, d. Macdonald se je mudil danes na odmoru v Chequersu, da bi povsem v miru lahko proučil vprašanje sestave svoje četrte vlade. Macdonald hoče sestaviti za delo sposobno vlado ne glede na osebne želje in ne da bi se pustil vplivati od strankarskih organizacij. Baldwinu bo bržkone prepustil odločitev, ali naj prevzame finančno ministrstvo ali pa se zadovolji z mestom lorda predsednika v tajnem »vetu. Negotovo je še, ali bo obdržal 711etni lord Reading zunanje ministrstvo. Domnevajo, da bo Macdonald, ki se je že od nekdaj izredno zanimal za zunanjo politiko, prevzel sam njeno vodstvo. London, 1. novembra, g. Pogajanja za sestavo nove vlade napredujejo le zelo počasi. Ministrski predsednik Macdonald namerava ustanoviti tri nova ministrska mesta brez portfelja. Ti ministri bi imeli nalogo zastopati Anglijo na velikih mednarodnih konferencah in vzdrževati zvezo z domovino in dominijoni. V političnih krogih govore tudi o skorajšniem odstopu lorda Readinga. Zunanje ministrstvo bi v tem primeru prevzel Macdonald sam. London, 1. novembra. V političnih krogih živahno debatiralo o sestavi nove vlade. V javnosti kroži že več ministrskih list ,izmed katerih pa je najverjetnejša iz konzervativnega vira, ki je sestavljena naslednje: Ministrski predsednik: Macdonald, vodja vladne večine v spodnji zbornici: Baldvvin, zakladni karcelar: Neuville Chamberlain, notranje zadeve: sir Herbert Samuel, zunanje zadeve: lord Reading, mornariško ministrstvo: sir Austr Chamberlain, vojno ministrstvo: lord Creve, čuvar pečata: Snowden, minister za Indijo: sir Samuel Hoare, minister za dominijone: Thomas, lord kancelar: lord Chankey. London, 1 .novembra, g. Konferenca delegatov železničarskih organizacij je potrdila sklep izvršilnega odbora delavske stranke, po katerem se bivšemu tajniku organizacije ministru Thomasu črta letna pokojnina 500 funtov, ki mu pripada po ŠOletni službeni dobi. Kljub protestu Tho-masa v dolgem obrambnem govoru je bil predlog sprejet s 75 glasovi proti 5. —• »Centra«, trgovina gramofonov, Šivalnih strojev itd., se je preselila na Miklošičevo cesto št 38, palača Grafike. Poostritev položaja v Mandžuriji Japonsko prodiranje proti severu - Amerika proti japonski okupaciji Mandžurije London, 1. nov. d. Po ]aponskib vesteh iz Mukdcna so japonske čete na pohodu proti severa in sicer v smeri na rusko ozemlje v Mandžuriji. Nanking, 1. nov. d. Nacijonalna vlada je pooblastila svojega zastopnika v Ženevi, naj izroči generalnemu tajniku Društva narodov odgovor Kitajske na japonsko izjavo od 26. oktobra o mandžurskem vprašanju. Glede na odpor Japonske proti odpoklicu čet :z Mandžurije zaradi varstva japonskih državljanov izjavlja Kitajska, da ustvarja nevarnost edino njihova navzočnost v Mandžuriji. Glede na resolucijo Društva narodov od 22. oktobra, v kateri se ugotavlja obveznost Kitajske za zaščito imetja in življenja Japoncev, se poziva Društvo narodov, naj dodeli nevtralne zastopnike kitajskim predstavnikom, ki jim bosta poverjena prevzem evakuiranega ozemlja ter zaščita japonskih državljanov. Kitajska obljublja svojo pomoč pri vsakem dogovoru, ki jamči varnost Japonske. Kitajska vlada je mnenja, da bi bil edini način za dokaz odkritosrčnosti japonske obveznosti, da ne bo v pogajanjih s Kitajsko uporabHala sile, če bi Japonska prenehala zahtevati dogovor s Kitajsko o gotovih načelih kot pogoj za izpraznitev. Za efektivna iamstva za-dostuie po kitajskem mnenjii lokalni dogovor. Washfngton, 1. nov. d. Državni oodtainik Castle je izjavil, da bodo Zedinjene države na podlag- pogodb, ki jamčiio integriteto Kitajske prisiljene obsoditi stalno japonsko okupacijo Mandžurije. Povdaril je, da Ze- dinjene države niso podpisale zahteve Društva narodov, naj Japonska izprazni postojanke v Mandžuriji 16. novembra, ker niso bile povabljene, naj izrazijo svoje menenje. Ker Zedinjene države niso včlanjene v Društvu narodov, se tudi niso smele javno izjaviti London, 1. novembra. AA. Iz Tokija poročajo da je oddelek 600 japonskih vojakov prispel v Cančo, da ojači japonske čete, ki stražijo železniško progo Taonan— Šupingki. Mussolini proti poljskemu koridorju Konigsberg, 1. nov. d. »AUgemeine Zei-tung« poroča iz Rima da so izjavili na merodamem mestu na vprašanje o Mus-solinijevem stališču glede poljskega koridorja. da bo odprava tega koridorja tvorila glavno točko revizije versailleske pogodbe. Mussolini je že dolgo časa prepričan, da predstavlja ta koridor bolestno točko na evropskem zemljevidu, ki povzroča trajno mednarodno vznemirjenje in ki more pov—nfiti še velike težkoče. — Vzrok za to Mussolinijevo naziranje je v deistvu, da loči pol;sk'' koridor Nemčijo v dva dela. kar povzroča sta'no ogorčenje med Nemčijo in Poljsko Čeprav se Mussolini še ni iavno '^javtl. da predstavlja polisk' torMo'- vnrf?«*nie. ti «e ;ma najs pref rešiti noroča »United Press«, da bo pred'agal likvidacijo vprašanja politega koridorja, kakor hitro bo za to pripraven čas. Grobovi v sijaju Jesenskega solnca Ljubljana, 1. novembra. Ni oblakov. Neskončno sinje nebo se koči nad ljubljanskim poljem. Po široki, sivi cesti hite proti 6everu dolge, nepregledne, temno oblečene trume ljudi — vse v solncu — polja, cesta in črno oblečeni ljudje. V obraze se zaganja mrzla sapa. Prvi november je: Hladen in solnčen, tako solnčen, da ljudje gledajo v svetli dan — kakor bi se jim bližalo prerojenje. Pa vsi hite na pokopališče, da počaste spomin svojih pokojnikov da počaste spomin v6eb žrtev, ki so dali svoje življenje za dobro svojega rodu. V daljavi se blešči zeleni stolp sv. Kris ža. Tam so železna vrata — skozi katera se razliva velika živa množica v tihi dom vseh mrtvih. • Sredi pokopališča kipi proti nebu visok križ. — Na njem razpeti Kristus sije v solncu zlato — in truma za trumo se za nekaj trenutkov zastrmi vanj: V 6imbol trpljenja — in dva tisoč let je .kratka sekunda polna strahotne, žive in večne vsebine človekovega življenja. * Groib pri grobu. — Spomenik pri spomeniku. — Ljudje krai njih pobešajo glave. zro v črno prst, prižigajo sveče in vsajajo na gomilo rože, jesenske rože — tu pa tam trepeče v vetru čudovita krizante-ma. Sapa ugaša sveče. — Spomini izvabljajo ljudem so^ze v oči, močijo lica. Tako je leto za letom po vsem širnem »vetu: Da žrvi z-ažive ob grobovih. • Trinajsto .leto je poteklo — ko so na bojiščih potihnili topovi in je človek 6redi njih v6tal z blatnih, p otep tam h, s krvjo prepojenih in z železom razritih tal. dvignil roke proti nebu — sredi milijonov mrtvih trupel — in bil v oktobrskem solncu — Kristusu enak. Trinajst let je za nami. Ali — teh trinajst let — kakor da ni bi1'o. Le slovenska govorica nas spominja »nečesa« velikega med grobovi, glasno izrečena beseda brez strahu pred tujčevo. In tam. blizu v nebo kipečega križa stojita v solncu dva spomenika, dva sloven« 6ka grobova, pred katerima 6e ustavljajo trume naroda kakor v tihi molitvi. Grobova, nad katerima je živa 6kala slovenske zgodovine. Janez Evangelist Krek — na eni 6trani — — na drugi: Gregor Žerjav. Zdi se, kakor da skali 6egata druga v drugo, kakor da velikana nad Krekovim grobom skušata vstati, kakor da se hoče steber nad Zerjavovim grobom povzpeti še bolj visoko. Bele so te oblikovane skale. Smrt ie združila delo obeh mož v en sam spomenik — srci v eno samo žrtev. • Na desni od teh spomenikov slovenske zgodovine pa 6e vrste grobovi, ki nimajo kamna, ki nimajo spomenikov, ki 60 dolgi in široki, kakor velikanske krste odete v zeleno rušo. Tam leže tisoči, ki 60 padli za srečo in blagor vseh živih. Tam so narodi združeni z našim. Tam so Judenburške žrtve. Tam spi veliki neznani junak — ki 6i je s svojo veliko žrtvijo postavil spomenik — ki ga en sam človek nikoli ne more doseči: Skupni grob. Iz teh grobov veje nepremagljiva 6ila — veje sila naroda, ki hoče živeti. • Kakor vsako leto, se je tudi letos spomnila Ljubljana nesrečnih žrtev podivjane avstrijske soldateske na Suhem bajerju. Vrli nacijonalisti iz Trnovega in Krekovega so že včeraj okrasili vseh 20 grobov z venci iz smrečja ter položili šopke ferizantem in drugega cvetja na grobove. Danes ob j 10. dopoldne se je na Suhem bajerju vršila lepa pietetna spominska svečanost Na grobovih je zagorelo na stotine sveik, pevsko društvo Krakovo-Trnovo je yapelo žalostinko »Nad zvezdami« Ko 60 pevci odpeli, je stopil med grobove nesrečnih žrtev šentjakobski župnik g. Janko Barle, opravil libero ter se v molitvi spominjal tudi vseh onih, ki so padli kot žrtve nasilja onkrai meja. Pevci 60 zapeli Prelovčevo turobno »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob« ii» s tem je bila skromna, ganljiva spominska svečanost, ki se je udeležilo mnogo občinstva, zaključena. V soboto zvečer to zagorele tudi lučice pred univerzo, kamor so nacijonalisti po= 1 ožili krasen trajev venec na rapalsko spominsko ploščo ter tako počastili 6pomin žrtev pri Bazovici. Tudi na Napoleonovem spomeniku so bile prižgane svečice spominu neznanega francoskega vojaka. * Staro ljubljansko pokopališče pri Sv. Krištofu vedno bolj propada. Zidovje 6e ruši in razpada, nagibajo se nagrobni spomeniki, _ plevel raste na zapuščenih grobovih. Nikogar ni ki bi odstranil plevel, uredil in očedil gomilo. Le tu pa tam jc še ohranjen kak grob, toda vsako leto jih je manj. Stara Ljubljana izumira. A danes so pohitele precejšnje množice na staro pokopališče in niemu priključeno evangeljsko pokopališče. Pri Sv. Krištofu leži mnoso naših zaslužnih mož, pisateljev, kulturnih voditeljev naroda. Niso ostali pozabljeni. Preporodovci se spomnijo nanje in 6o položili na grobove Valentina Vodnika čopa, Linharta, Josipa Jurčiča, Korvtka, skladatelja Riharja in drugih lepe vence z napisi »Preporod«. Položili 60 na grobove tudi šopke cvetlic. • Ko 6e je prijazno jesensko solnoe nagis balo v zaton, so se množice trumoma vračale v mesto. Z vetrom se je izgubljalo donenje zvonov, utihnile so nagrobnice in ugasnile svečke... Bliski inženjer poi avtobusom Usodna nesreča Pavla Barkova pri Stadionu T JilKlsotin 1 nrt«* 1«am — _ A Ljubljana, 1. nov. Sinoči se je na Dunajski cesti blizu Stadiona pripetila grozna nesreča, katere žrtev je postai mladi ruski inženjer Pavel Bar ko v, zaposlen pri hidro-tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. V soboto pop. je imel Barkov opravka na Jezici in zvečer okrog 9. se je vračal proti Ljubljani. Tik pred Stadionom je prišel z Jezice mestni avtobus. Barkov ga je opazil, hitel je na cesto in dvignil roko. da bi se avtobus ustavil. Toda že je bila nesreča tu. Šofer najbrž Barkova ni opazil in se je nesrečni inženier znašel ood avtobusm. Baskov je obležal s težkimi telesnimi poškodbami, ves zamazan in okrvav- , Ijen, nezavesten na cesti. O nesreči je bila _ takoj obveščena reševalna postaja. Že čez nekaj minut je pridrvel reševalni avto. Nemudoma so naložili Barkova na voz in ga prepeljali v bolnico. kier so ugotovili, da ima nesrečnež zlomljeni obe nogi, natrto lobanjo in tudi težke notranje poškodbe. V bolnici so Barkovu nudili potrebno pomoč in ga obvezali. Kakor nam poročajo je njegovo stanje zelo kritično in skoraj ni upanja, da bo kreval. Barkov je ruski emigrant iz Odese. staT je šele 32 let. Njegova grozna nesreča je v/budila v mestu splošno so-čuvstvo vanje. Gospodarske in politične krize Zanimivo predavanje predsednika „Soče" dr. D. Ptica Ljubljana, 1. novembra. DruStvo »Soča« je imelo sinoči v salonu restavracije »Pri levu« otvoritveno predavanje Xn sezone, ki se ga je udeležilo številno članstvo, pa tudi ostalega občinstva je bilo toliko, da je bil salon zaseden do zadnjega prostora. »Sočini« večeri so med Primorci izredno priljubljeni. Da je pa bil sinoči tako zadovoljiv poset, je pripisovati tudi nadvse zanimivemu in aktualnemu predmetu predavanja društvenega predsednika g. dr. Dinka P u c a o gospodarskih in političnih krizah drugod in pri nas. Predisednik predavateljskega odseka g. dr. R a ž e m je najprej pozdravil prisotne in potem izpregovoril o namenu in potrebi društvenih predavanj. Predavanja nado-mestujejo članstvu šolo, izpopolnjujejo mnogim izobrazbo: posebno Primorci potrebujejo informacije in pouk o novi domovini. Končati je treba tradicije in marsikaj revidirati, kajti v svobodni državi moramo biti aktivni, dočim smo bili v prejšnjih razmerah v opoziciji. Sleherni mora postati zaveden državljan, zato pa tudi delati z vsemi silami za vsesplošen podvig države. Govornik se je spomnil tudi nedavno umrlega narodnega borca g. dr. Slavika, čigar spomin so prisotni počastili stoje. Predavatelj g. dr. Puc je v uvodu omenil, da je predmet silno težek in se more obdelati v enem predavanju le v glavnih obrisih in da hoče izpregovoriti povsem poljudno, v namenu, da bi se prisotni seznanili vsaj z osnovnimi pojmi, na podlagi katerih bi potem znali reči pravilno razsojati sami. Naglasil je, da vladajo pri nas v splošnem nejasni pojmi o narodnem gospodarstvu in gospodarskih problemih sploh. Zato so tudi ljudje tako zbegan: zadnje čase, ko ječi ves svet pod hudo gospodarsko krizo, kakršne zgodovina še ne pomni. Sovražniki zunaj in znotraj izrabljajo ugodno priliko ter begajo ljudi. Poljudno je potem raztolmačil ter opredelil pojem gospodarske krize. Gospodarske krize so motnje gospodarskega življenja. Te krize si najlažje predočimo s povsem konkretnim primerom z boleznijo; kakor je včasih človek bolan, tako pride tudi v gospodarskem življenju do motenj. Zgodovina narodnega gospodarstva nas pouči, da v starih časih pravih kriz niso poznali, ker so se pojavljale le krajevne motnje v gospodarskem življenju, posledice krajevnih vojn. slabe letine, slabih prometnih zvez itd. Prava kriza je tisto nezanesljivo stanje, ko se ne more nihče več nanj zanesti, ker se lahko vsak hip izprevrže in od katerega je odvisna usoda celotnega narodnega gospodarstva. Razločujemo celo vrsto kriz narodnega gospodarstva: agrarno, borzno, trgovinsko, industrijsko, valutarno in druge. Resne gospodarske krize srečujemo v zgodovini od 17. stoletja naprej. Prva takšna kriza je nastala na Nizozemskem, kjer se je vrtnarstvo tedaj silno razmahnilo in so se neverjetno dvignile cene cvetlicam. Zaradi konjunkture so ljudje vložili skoro ves denar v gojenje cvetlic; ko so cene dosegle višek, so začele nepričakovano rapidno padati V vsej državi je zapadlo gospodarstvo v hudo krizo ter se ni moglo okrepiti 50 let. Velika denarna kriza je vladala v Franciji od 1 1790. do 1796 zaradi slabega državnega gospodarstva. Velika industrijska kriza je nastala v Angliji 1. 1825. po Napoleonovih vojnah. Industrijska produkcija se je silno stopnjevala in prvič srečamo pojem nadpro-dukcije. Zaradi nadprodiukcije so padle cene proizvodov in vzporedno z njimi delnice; tako je propadlo 70 bank. Značilen primer je tudi agrarna kriza v Nemčiji od 1. 1818. do 1823., ki jo je zakrivila dobra letina. Cene pridelkov so občutno padle, posestniki so se zadolžili in nešteto posestev je bil' prodanih. Nasprotno je pa 1. 1847. zakrivila gospodarsko krizo slaba letina v Angliji, Franciji, Nizozemski in Nemčiji. Takrat se je začela razvijati železnica in paroplovba. Ljudje so vložili ogromno denarja v delnice železniških in drugih družb ki so nastajale v zvezi z novimi prometnimi sredstvi, Zaradi slabe letine je pa kupna moč vsega prebivalstva tako padla, da je začelo prodajati delnice, ki so zaradi tega zelo padle ter so propadle številne delniške družbe. Tako je predavatelj naštel celo vrsto kriz iz preteklosti ter je pri vsakem posameznem primeru naglašal njib vzroke, da pokaže, kako različni so lahko in da se v vseh teh primerih očituje usodna napaka, da narodno gospodarstvo nI bilo pod strogim državnim nadzorstvom. Dokazoval je, da današnja svetovna gospodarska kriza v bistvu prav za prav ni nič drugega, kakor so bile predvojne krize, le majhna razlika je, da je zdaj svetovna, dočim so bile prejšnje omejene na posamezne teritorije, toda vzroki so isti v obeh primerih. Kar je uničila svetovna vojna, je hotela povojna industrija nadomestiti. Ker pa ni .ODOL .. vsebuje izredno učinkovit cmliseplikum, ki še ure po spranju ust učinkuje. ODOL priporočajo strokovnjaki kot najboljšo negovalno sredstvo za usta. peznala prave mere. je prišlo do hiperpro-dukcije. Cene produktov so padle, konkurenca se je poostrila Da bi producenti vzdržali konkurenčni boj, so se oprijeli vseh možnih sredstev. Podjetja so se ra- cionalizirala; stroji se neprestano izpopolnjujejo. vzporedno s tem pa z nadproduk-cijo nerašca brezposelnost ter pada kupna moč konsumentov. Predavatelj je naglašal, da pri nas ni prave brezposelnosti v primeri z drugimi državami, saj je v Ameriki 5 in v Angliji 3 milijone brezposelnih, v Nemčiji pa celo ena šestina prebivalcev. Posebno v Ljubljani imajo zadnje čase zaradi javnih del zaslužek številni delavci in s tem v zvezi obrtniki, trgovci in drugi. Mestna občina se drži Masarykovega načela, da je treba v času krize omogočiti delo iz javnih sredstev, v boljših časih pa opustiti javna dela. ko itak nudijo delo zasebniki. Zaradi agrarne krize Ljubljana neposredno ne trpi, celo izboljšale so se nekoliko življenjske prilike meščanov, ker so se živila pocenila. * Glede na denarno krizo je predavatelj govoril tudi nekoliko o denarstvu. Objas-nil je, da denar lahko pade na dva načina: 1.) ako nima dovoljnega kritja ter država izdaja še vedno nove bankovce v promet; 2.) če ljudje poberejo ves denar iz prometa ter ga hranijo doma Povedal je. da je dinar najstabilnejši med drugimi valutami, trdno fundiran, saj ima 38% Kritja v zlatu. V obtoku je tretjina papirnatega denarja hranilnih vlog, zato je jasno, da banke ne morejo izplačati vlog vsem vlagateljem naenkrat ker bi sicer morala Narodna banka izdati večje število bankovcev. ki bi ne imeli dovolj kritja. Nazadnje je še predavatelj na kratko očrtal bistvo političnih kriz in njih vzroke; mudil se je pri političnih krizah predvojne in povojne dobe in naposled še pri nas. Kot logičen zaključek glede na naš politični položaj je izzvenelo predavanje v opomin, da je slehernega Primorca sveta dolžnost, udeležiti se volitev. Mi hočemo državo, slogo in kruh in nam je splošen podvig države vrhovni imperativ, zato bomo manifestirali za državo s tem, da poj-desmo volit. Predavatelju se je zahvalil v imenu predavateljskega odseka društveni podpredsednik g. Sancin, občinstvo ga je pa navdušeno aklamiralo. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 1. novembra. Sinočnji večer in današnjo dopoldne so izrabili naši kandidati za številne volilne shode in sestanke. Samo dr. Pivko in njegov namestnik Janžekovič sta imela skupno s prijatelji oba dneva 13 shodov in sestankov. Zborovanja so bila na Ceršaku, v Selnici ob Muri, v Selnici ob Dravi, Smarjeti, pri Sv. Duhu, Sv. Juriju, Jarenini, Sv. Jakobu, v Kamnici, Novi Cerkvi, pri Sv. Ani in pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Kandidati za desni breg dr. Vauhnik, ravnatelj Krejči in Ivan Kirbiš so imeli shode snoči in danes pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v Bistrici pri Limbušu, Radvanju, Raz-vanju, Makolah, Studencih. Poljčanah, Pol-skavi in Slovenski Bistrici itd. Posebno pozornost pa je po Dravskem polju vzbudil tovorni avto z volilnim napisom, s katerim so hotinjski fantje in možje agiti-rali za svojega kandidata dr. Vauhnika od vasi do vasi. Shodi in sesxanki so pokazali, da zanimanje za volitve izredno narašča, hujskači izgubljajo na terenu in 8. november jih bo bridko razočaral. V ostalem pa ni bilo sinoči in danes v Mariboru nobenih izrednih dogodkov. Tudi se ni pripetila nobena večja nesreča, čeprav je bil avtobusni promet na Pobrežje zelo velik. Le v policijskih knjigah je bilo zabeleženih 7 aretacij, 18 pri)av in 3 poročila. Trgovski pomočnik Ivan S. iz Bistrice je zelo trdoglav. Peljal se je s tovornim avtomobilom. Na vogalu Gajeve in Koroške ceste je zaradi ostrega ovinka odletel z avtomobila in obležal s hudimi ranami na glavi nezavesten. Neki pasant je obvestil reševalno postajo, ko so pa prispeli reševalci na kraj nesreče, se je S. že zavedel. Odklonil je vsako pomoč in zatrjeval, da se bo že sam pozdravil, češ, da je nesreče sam kriv in naj ga puste na miru. Današnjo nedeljo so posvetili nešteti tisoči spominu pokolnikov z obiskom na grobovih. Ves dan so valovale množice na pokopališče, da na grobovih počaste spomin svojih dragih. Popoldne so na pobreškem pokopališču združeni ma- riborski pevski zbori odpeli žalostinke, vojaška godba je pa zaigrala več žalobnih komadov. Na grobu vojnih žrtev je imel ku-rat Zavadlal globok, v srce segajoč govor, na koncu svečanosti pa je vojaška četa oddala tri salve. Vreme je bilo lepo jesensko, nekoliko je pripihovala mrzla sapa in čisti zrak je bil napolnjen s trpkim vonjem kri-zantem... Grajski kino: Ponedeljek in torek na splošno zahtevo: »Nežni sorodniki«. Od srede dalje »Vojvoda Reichstadtski«. Cnion-kino: Od ponedeljka do srede: Richard Tau-ber: »Ne verujem nobeni ženi«. I LJUBLJANA Mestni trg 9* Iz obilne zaloge nudim v ugoden nakup moderne krznene plašče, ovratnike, boe itd. Urejeno prebavo in zdravo krt dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franc Jožefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in po sveži kri. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jaroslav Hagek: Trgovec s krstami Gospodu Lindigerjoi sreča nikakor ni bila naklonjena 2e ko so ga nesli h krstu, bi bil njegovo botro skoraj nabodel besen bfc Ko je oblekel prve hlače, da je vsakdo lahko na prv pogled 6poznal, da ima moško bitje pred seboj, je prvi dan ob-visel na žeblju mostu, ki je vodil čez potok. Za tem so enakomerno sledile druge nezgode in neprijetne dogodivščine. Tako je na primer padel s strehe na najlepšega gosaka svoje matere in ga ubil. Sicer se njemu ni nič pripetilo, narobe, celo prijetno se mu je zdelo pasti na go6 — kakor da bi lege. v po6teij — toda kakor vse kaže, je bila njegova mati drugega mnenja in je mal: Francek takrat prvikrat prišel v do ti ko s šibo, ki je od tedaj po= stala važen faktor v njegovi družini. Navzlic temu pa bi bilo napak, če bi mlademu Lindiger ju očitali prevzetnost. Katastrofe so prihajale 6ame od 6ebe ... Minila je ena nesreča, da je napravila prostor drugn. V šob je prežal za vr2ti na sošolca in 6eveda udaril po glavi gospoda direktorja. ki je pravkar nenadejano stopil v sobo. Ko si je pomcye, v času. ko se vsak I spodoben moški mora zaljubiti, izbiral ! nežna dekletca, se je navadno zaljubil v take, ki so ga vodile za nos. ^ Vsega vkup je bil zaljubljen v dvanajst žensk. Od teh se jih je devet poročilo z drugimi, čeprav so mu obljubile, da nikoli ne bodo vzele drugega ko samo nje-, ga. Ostale so še tri. Od teh je ena zbežala z nekom drugim, druga ga je pomotoma in od dolgega časa polila z vitriolom in tretja, kii je bila ločena gospa, česar pt on ni vedel, se je vrnila k 6vojemu možu. Če se je česa lotil, mu je zmerom iz-podletelo. Tako je na primer 6topi! v državno elužbo. Ko je nekoč sel iz pisarne, je zašel v gnečo in preden se je zavedel, so ga zaprli. Na policiji so v njegovi aktovki našli kamenje in na svoje največje začudenje je izvedel, da je 6 tem kamenjem obmetaval dragonce. Dobil je dva meseca, se pritožil nakar so mu kazen zvišal! na pet mesecev. Povrhu je izgubil tudi elužbo. Potem je pričel trgovati s kosmetičnimi sredstvi. Naselil 6e je v majhnem mestecu, kjer je bilo izmed 900 prebivalcev 280 steklarskih delavoev. Seveda ti dobri ljudje niso kupoval' niti pudra m tinkture niti finih toaletnih mil. parfumov, zobnih praSkov »n dišečih mazi1 za masiranje pr-»i in za rast las Prodal je vise skupaj nekemu drogistu v velikem garnizijskem mestu in preden mu je odposlal, je v njegovi trgovini izbruhnil požar in mu upepelil vso imovino. Odpeljal se je v mesto, da b"i se ustrelil. V hotelu je legel v postelj, zgrabil revolver, sprožil, krogla je zgrešila njegovo gla-! vo, šla skozi tanko leseno steno v sosed« i njo sobo. kjer je nekemu trgovskemu pot-j niku zbila iz rok čašo čaja in razbila steklenice likerja v njegovem kovčegu. To je imelo dolgotrajne in nevščečne posledice, kazni in odškodnine. Hotelir je bi' tak, kakor da bi mu postreljal vse hotelsko osebje in trgovski potnik je napravil iz par steklenic cele sode likerja. Ni čudo, da je obličje gospoda Lindi-gerja po vsem tem zadobilo sila žalosten izraz. Nekega dne je čftal, da je po nizki ceni naprodaj ve'ifca zaloga krst. ker je lastnik podjetje umrl. GcwpoH Lindigen ni dolgo odlašal. Vedel je, da ga njegova večna smoia in stalne nezgode silijo k temu, Ja se loti nečesa prav žalostnega. Vee prišel eleganten prileten gospod. Gospodična S se mu je čarobno nasmehnila in zaklicala: »Skodelico čaja, prosim... Za naše reveže! Samo 50 frankov!« Gospod se je ustavil in iz žepa potegnil nabasano listnico. Igralka je na-točila čaj, ga n-esla k ustom in z nasmehom dodala: »A vi boste plačali 100 frankov, ker sem jaz izpila požirek!« — Gospod je takoj plačal 100 frankov, prodajalki pa je dal še 50 in je nejevoljno pripomnil: »Bodite tako prijazni, pa mi dai-te drugo, čisto skodelico!« Potrt se je vrnil domov in ponoči izgo-tovil tale letak: ».Kdo kupi pri meni krsto, dofci povrhu zastonj še lepo platneno mrtvaško srajoo. Kdor naroči otroško krsto, dobi zastonj še pošiljko podob za h krsti. Pri večjih na« ročilih vsaka deseta krsta zastonj. Krste, ki ne bi ustrezale, zamenjam.« »Če to ne bo pomagalo, potem je vse zaman,« si je mislil, poln upanja. \Tič ni pomagalo. Pričel je halucinirati. Zdelo 6e mu je, da zvoni mrtvaški zvon.. Vsaki-krat je tekel povprašat. I'do je umrl in vedno se je ves obupan vrnil. Potem 6e je zgodilo, da je javno pričel govoriti, da ima brata v Indiji, ki je zdravnik in ki mu je pisal, da tam razsaja kuga in da naj pride takoj tja V krčmi je zastopal mnenje, da je za otroke zelo zdravo, če jih starši zdaj pozimi pustijo tekati bosih nog po 6negu Potem se mu je obličje mahoma zjasnilo. Neki meščan si je po nesreči na lovu pognal kroglo v trebuh, kar ie povzročilo težko rano. Pravili so. da bo poškodbam podlegel. Lindiger si je mel roke in dejal, da mu bo poslal krsto, kakršne Spodnje Patrov >ce še niso videle. Tudi to upanje je 6plavaIo po vodi. Ra- njenca so prepeljali v praško bolnišnico in Lindiger je dolgo tekel za bolniškim vozom in obupno kričal: »Ne peljite ga v Prago, dam 50 odstotkov popusta!« Njegove slutnje so se uresničile. Njegovo upanje so pokopali v Pragi. Potem se je zgodilo, da je nekdo sredi noči udaril po glavi okrajnega zdravnika, ki je prišel v mesto cepit otrokom koze. Trdili so, da je to storil gospod Lindiger. Istočasno je okrajni glavar prejel anon m-no prošnjo, naj visoki naslov zdravniku zabrani zdravljenje bolnikov. Neki torek si je gospod Lindiger sam pretrgal nit življenja. V sredo ga je našel orožnik, ki je bil prišel preiskavat slučaj z napadenim okrajnim zdravnkom, obešenega na žeblju poleg vrat. Značilno je. da je bilo njegovo lice silno vedro, kar jo mogel razumeti le tisti, ki je prečital li« stek. ki je ležal pod truplom: »In vendar sem eno krsto 9pravil ▼ promet«. Preiskava je dalje še dognala, da je ležalo na mizi nedokončano pismo, v katerem je prosil bakteriološki institut na Dunaja. naj mu pošlje dvajset retort z bacili pegastega legarja Bil je res podjeten trgovec. U. Z.) Peen: Roland in Jurče Smola Njega dni je živel v Zahodni deželi junak, Roland po imenu. Bil je pošten in bogaboječ, s svojim cesarjem je bil nekaj v žlahti, tako, da mu drugače ni bilo baš sile in to. Rad h imel prijatelje, dobro vino in eno žensko, oa še to od daleč. Močan je bil nič koliko in ne-vernikom so se tresle hlače, če je le kdo črhnil njegovo ime. S cesarjevimi prirepnikn se ni razumel, tu pa tam je kakšno tako hinavsko glisto premika-stil in cesarjev blagajnik je preklinjal — saj veste, kako je z bolniškimi dopusti! Tiste dni je živel v naši deželi junak, Jurče Smola pc imenu. Bil je pošten m bogaboječ, cesarju je plačeval davek m župniku biro, tako. da je za silo živel in to. Rad je imel prijatelje in cviček, za ženske pa se ni dosti brisral. nekam od rok mu je bila ta stvar. Močan ie bil nič koliko in biriči so pobegnili, če ie zaškrioal z zobmi, kadar so ga le preveč vlekli za nos. Sicer pa so ga ns moč hvaliti, tlako je opravljal za tri hi valpet je bil zadovoljen — saj veste kako je s tako stvarjo! Stara tovariša Posebnost londonskega nabrežja so be» raSiki umetniki. Z Barvno kredo naglo slikajo po hodnikih različne prizore ali tudi portrete, da bi jijn vrgli gledalci nekoliko drobiža. Chaplin, ki ee 'je oktobra vrnil v London, je ta tedea na hodniku zagledal svojo sliko, se ozrl na umetnika m nenadno ▼zradoščen z^klicai1: »Pozdravljen, Dandy!« Izkazalo se je, da sta ei oba pred 20 leti služila kruh pn ^tem potujočem cirkusu. Chaplin se je pomenil s starim tovarišem mu vtakni v ro-ke bankovec in odšeL Slikar na hodniku 6e je oziral po Pa je prišel tiste dni v našo deželo nuncij s svojimi hlapci iz Rima po verskih opravkih. Na svečanem banketu, ki so ga priredili nunciju na čast visoki cerkveni in posvetni krogi, je viteze najbolj na-dušil poveljnik nimcijevih hlapcev Ža-ne Podpeton. Pil je je ko za stavo in pripovedoval čudne in zajpletene junaške zgodbe. Mnogo vedel povedati o RoJandu, junaku iz Zaipadne dež sle. ki je tak, da mu na vsem svetu na para. Vitez Praprč, ki se ga je že močno naleze!, se je v svoji plemeniti pijanosti spomnil Jurčeta Smole, udaril je s svojo visoko rodno pestjo po mizi in za vpil: »Ta je pa bosa. da bi Rolandu ali kakor mu že oravrte ne b:io oara na vsem svetu! Imam med podložnimi takega, ki ara gotovo Drerahlja!« Beseda je dala be«^dn vikšimi gredo take stvari naglo od rok) — sklenili so. da pošljejo Jurčeta Smolo v Za-hcKlno deželo nad Rolanda. Žan Podoe-ton se je prijazno ponudil za i>osred-nika. Vttez PraprS se je vrnil dokai navdušen na svoi grad. r*-""*''^ »» suka) meč po spalnici in vpfl: Bomo ga* — tako, da se mu je preulaš^na visoka boljša polovica skrila pod posteljo. novem naročniku. Poročevalci so ga takoj obkolili. »Kaj hočete, gospodje?« je rekel Dandy, »saj je to prav navadna zgodba. Chaplin je nadarjen, jaz pa nisem zmožen. On dobiva za svoje slike milijone, a jaz sem zadovoljen s šesticami. Saj itak veste, da je bilo vedno tako ca 6ve*u!« Vojni dobičkar. — Vaša hči je slabokrvna. Železo I predpišem. — Železo, gospod doktor? Kaj bi JI ne mogli predpisati kaj boljšega, recimo zlato ali platino? Zjutraj so klicali Jurčeta Smolo r grad. Krepko so mu dopovedati, kaj in zakaj. Jurče se je praskal za ušesom, ksr ni prav dobro razumel, nazadnje pa je modro pripomnil: »Bo že kako!« Vitez Prapre se je zelo potrudil za svojega junaka. Dal mu je skovati krepak oklep in neznansko dolg msč, grajski umetnik Rafael Suša pa mu je zmalal (po vitezovi zamisli )bojno znamenje: belega jagenčka s tremi bobld na zelenem polju. Cez mesec in dan je odhaja! Jurče Smola na grajski Liski soremljan od šestih biričdv v Zahodno deželo. Ko so tja prišli, so jih lepo sprsjeK. Izkazalo se je. da ie Zane Podpeton dobro opravil svojo stvar. Jurče ie dobi' čedno podstrešno sobo z razgledom na grajski vrt. Drugega dne je bil velik cesarski obed. Jurče se ja poklonil cesarju in sam cesar mu je predstavil jtmaka Rolanda. Prav oriiateljsko sta si stisnila roke. Pri ob^du sta sedela skunaj Huda stvar, takle cesarski obed? Jurče te na r'as srebal Viirio Hibo mlaskal hi žveči' je z odprtimi ustmi. tud* prt je precaj ponečedil Ko so prišli rak! na mizo, je oblila našega junaka kurja Avstralska vlada namerava izdati nov papirnati denar v iznosu več milijonov funtov. Na sliki: parlament v Canberri (spodaj: min. predsednik Seullin) Proga za najdrznejSo zimsko-sportno panogo V Lake Placidu, severno New Yorka, so zgradili veliko novo progo za bob, na katert se bodo vršile februarja 1932 olimpijske tekme v tej drzni panogi na zledeneli ploskvi. Američani sami so v bobu zelo nevarni tekmeci Scottland Tard išče policijskega prefekta Pariški policijski prefekt Chiappe Je spravil s svojim londonskim obiskom angleSko policijo v mučen položaj. Prefekt je izginil za celih dvajset ur in vsa iskanja londonske policije so bila zaman, že so mislili, da je bil izvršen zločin, ko so ga slednjič nagli y nekem hotelu. Chiappe je izjavil, da si je želel ogledati London brez službenega spremstva. Na sliki: Chiappe (desno) s svojo ženo in ravnateljem mestne policij« Guichardom Ljubljana, 1. novembra. Vseh svetih dan! Dan, katerega posvečamo spominu svojih dragih, ki spijo lepše spanje, ki so nam bili vzor in vsebina našega življenja. Tudi športniki, sicer ob nedeljah tako agilni, se pridružujejo onim velikim množicam, ki romajo na grobove svojcev s tugo v srcih, vendar pa v zavesti, da je onim bolje. Naša igrišča so danes bila zapuščena. Ni bilo nobenih javnih prireditev, ni bilo borb in navdušenja. Športniki, ki tvorijo kljub večkratnim diferencam eno veliko rodbino, ki stremi za istimi cilji, so se, ko so pose-tili grobove svojcev, spomnili tudi onih, ki so s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom doprinesli k napredku našega športa ali kot delavci v športnih forumih, ali pa kot aktivni športniki. Ni jih malo. V srcih naših športnikov so zapisana imena šircelj star., Zupančič star., P. Rohrman. Učak. D. Rovan, Cerne, Priv-škova, E. Držaj, Ogrin, Kuhar in drugih. Danes smo mislimi na te naše tovariše, poklicali nazaj v spomin njihovo delo in njihove uspehe. Obljubili pa smo pokojnim tudi, da bomo posnemali njihovo .Jo ter se, kakor so se oni, trudili za čim večji napredek našega športa. Slava pokojnim športnim tovarišem! Sržavno-prvenstveni tekmi Včeraj »ta se vršili samo dve državno-prvenstveni tekmi, in sicer: BSK : Sašk v Beogradu in Hajduk : Mačva v Splitu Tretja tekma med Gradjanskim in Con-eordijo. ki bi se morala vršiti v Zagrebu, je trla na prošnjo obeh klubov po dolgih pogajanjih z o-zirom na današnji praznik odgodena. BSK m Hajduk sta bila seveda favorita ne samo zaradi tega, ker sta igrala na lastnem terenu, temveč tudi, ker predstavljata brez dvoma močnejši enajstoricl od svojih včerajšnjih nasprotnikov. Z oz4-rora na zimami BSK in Hajduka se je prvenstvena tabela nekoliko izpremenila. BSK si je učvrstil svojo pozicijo na čelu tabele. Hajduk pa je prehitel Gradjanskega ter zavzel drugo mesto. Pomisliti pa se mora, da je Gradjanski odigral eno tekmo manj in da zavzema tretje mesto le z eno točko razlike za Hajdukom. Prvenstvena tabela izgleda sedaj takole: BSK 6 6 0 0 19:2 12 Hajduk 6 3 2 1 11:7 8 Gradjanski 5 3 11 6:4 7 Concordija 5 2 0 3 12:10 4 Sašk 6 1 0 5 6:19 2 Mačva 6 0 1 5 5:17 1 BSK : Sašk 4:0 (3:0) Beograd, 1. novembra. Ki'jub hladnemu vremenu se ie dane9 zbralo na igrišču BSK ckoli 5000 gledalcev, da prisostvujejo pr- • venstveni tekmi med BSK in Saškom. Zasluženo in sigurno so zmagali Beo-grajeani H : 0 (3 : 0) Zmaga BSK je bila plod lepih in zrelih kombinacij. Rezultat ne odgovarja popolnoma poteku igre, ker so zlasti tehnično nadmočni Beograjčani imeli mnogo prilike, da zabijejo še več golov. V drugi polovici se je slika nekoliko mencala. Sašku je uspelo, da je do 30. min. držal igro odoTto in ie bil na momente celo v premoči. Nato pa je zopet prevzel inicijativo BSK ter stalno napada-! Saškova vrata. Goli so padli v 3. min. po Marjanoviču, v 25. min„ 45. mm. prvega polčasa po Vujadinoviču. V drugem polčasu je seor* tal v 22. min. Vujadinovič. V moštvu BSK 60 bili dobri napadalci Marjanovič, Giišovič in Vujadinovič, v krileki vrsti pa se je odlikoval Popovie. Obramba Beograjčanov ie bila sigurna. Pri Sašku je bfa dobra obramba in srednji krilec Ootz. V 35. min. drugega nolčasa je bil Giišovič poškodovan ter je BSK igral do konca le 7. 10 igrači. Sodil je g. Klug. Hajduk : Mačva 3:0 (2:0) Split, 1. novembra. Ker je Mačva, kakor znano, na lastnem terenu odvzela Hajduku eno točko, je bilo zanimanje za njen današnji nastop v Splitu precejšnje. Zbralo se je okoli 1500 gledalcev. Hajduk je bil ekozi vso igro v premoči, vendar pa je vratar Ilič odlično branil. Hajduku je šele v 39. min. uspelo, da je po Lemešiču zabil prvi gol. Od sedaj naprej se igra skoraj izključno pred golom Mačve. V 42. min. daje Lemešič z glavo drugi gol. Tudi v drugem polčasu je Hajduk diktiral tempo ter bil neprestano pred vrati Mačve. Vendar pa so Hajdukovci preveč kombinirali in premalo streljali. V 19. min. jc Bonačič postavil končni rezultat 3 : 0. Hajduk je tudi od sedaj naprej ostro napadal, toda igrači Mačve so skoraj vsi branf-i tako da Spličanoen ni uspelo povišati rezultata. Zelo dobro je sodil g. Fabris. Ostale nogometne tekme Zagreb: Viktorij« : HaSk 2 : 0 (2 : 0). Obe moštvi sta nastopili večinoma z rezervami. Praga: Slavija : Kladno 3 : 0. Sparta : Bohemians 5 : 0, Nachod : Teplitzer FC 3 : 1, Viktorija Žižkov : Cecnie Karlin 6 : 4. DFC : Rapid 5 : 1. Dunaj: Ranid : Nicholson 2 : 0 (I : 0), Hakoah : Slovan 1 : 0 (1 : 0), WAC : DFC 1 : 0 (1 : 0), Waoker : Vienna 4 : 1 U : 1)1 Budimpešta: Ferenzvaros : Hungaria 4 : 2, Ujpest : »33« 3 : 1. III. okraj : Va-sas 4 : 2 Debrecin: Bocskay : Kispest 1 : 1. Dresden: Leipzig : Dresden 6 : 2 (3 : 0). Bruselj: Rote Teufel : londonski team 5 : 2 (3 : 1) razvija in napravi slike Drogerfja Kane, Ljubljana — Maribor 3 Občni zbor SK Tržič V soboto dne 24. novembra t. L «e je vršil ob veliki udeležbi članstva občni zbor SK Tržič. Glasom poročil posameznih funkcionarjev je bilo v jubilejnem letu — praznovala se jt namreč v tern poslovnem letu 10 letnica klub« — izvršeno ogromno delo v športnem propagandnem in gmotnem oziru. Ako omenimo le, da je znašal celokupni denarni promet v tem poslovnem letu nad 50.000 Din, da se je vrši-io okrog 50 tekem, in sicer zimskosport-mh, nogometnih, hazenskih, lahkoablet-skih in kolesarskih, vidimo, da je odbor t resnici zaslužil pohvalo, ki mu je bik izrečena na občnem zboru Da pa je bilo delovanje res propagandnega značaja, se vi» di že iz tega, da je bilo v tekočem letu ustanovljenih več športnih klubov, kakor SK Viktorija SK Svoboda in nogometna sekcija Sckola kraljevine Jugoslavije v Tržiču. Vsi klubi goje v glavnem nogomet in hazeno V številu hazenskih družin je mesto Tržič 6igurno na prvem mestu, ker ima vsak klub po dve družini, nekateri celo še tri, torej rekord. Najbolj st« delo vali zimskosportna in nogometna sekcija. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, v katerem je par novih moči. Novi odbor je skrbno sestavljen in jamči, da bo SK Tržič tudi v tekočem letu deloval samo v prospeh in procvit športne ideje in športnega kluba. Takoj naslednji dan, v nedeljo 25. oktobra, se je pričelo z delom. Vršila 6e je nogometna tekma SK Tržič — komb SK Ilirija. SK Tržič je igral poizku9no tekmo zaradi 6prejema v JNS 3 komb. moštvom Ilirije. Domače moštvo je igralo zelo požrtvovalno in z elanom osobito v začetku, tako da so zabili v petih minutah gostom dva gola Toda ostrega tempa, katerega je diktiralo rutimrano moštvo Ilirije, ki je bilo ojačeno s petimi igralci prvega moštva, niso mogli zdržati. Igra je bila ves čas napeta in zelo fair, kar je napravilo na gledalce zelo dober vtis. Razmerje golov sicer ne podaja prave »Irke in moči obeh moštev, vendar je zmag« Ilirije neoporečna. Akoravno je ves čas tekme deževalo, so številni gledalci vztrajali do konca igre. Tako lepe igre Tržič še rti videl. Domače moštvo je poi-zkueno tekmo dobro prestalo. Sodil je zelo dobro m objektivno gospod Derganc. Plavalna sekcija S. K. Ilirije. Seja načel-stva danes ob 18.30 v kavarni Evropi. ASK Primorje (nogometna sekcija). Dre-vi ob 20.15 seja sekcijskega odbora ▼ hotelu Miklič. ANI. KRISPER MESTNI TRG ROKAVICE: Din 15.—, Din 17.—, usnj. podložene damske: Din 55.— usnj. podložene moške: Din 65.— SBHKHHHHi^i Postani In ostani član Vodnikove družbe! polt. Že dobro, da je imel zdrave zobe: povžil jih ie šest z oklepom vred! Dvorjani so se mu posmehoval! in dame so mrdale, le Rolandu je bil oči-vidno všeč. Potrka! ga je po rami in mu nazdravil iz srebrna čaše: »Ex, Jur-če!- Jurče ga Je hvaležno pogledal, dvignil je košate obrvi in odvrnil: »Tak. pa na dobro zdravje!« In sta do dna izpila. Naslednjega dne sta se prvič pomerila. Balkoni so bili polni blede gospode, sam cesar je gledal vso stvar iz svoje zlate lože. Salamensko sta se obdelavala! Gospoda se je ugrela. Kričali so na vse grlo, dame še najbolj: »Udri ga, Ro-Land! Alo! Gol! Gol! Le po Jurčetu!« Vse je bilo z Rolandom, čeprav je imel drugače malo prijateljev med poli-zanimi škrici. Je že od nekdaj tako: kadar je šlo za skupno čast Zahodne dežele, so bili vsi za enega im eden za vse. Bojna sreča pa se ni obrnila ne na to ne na ono stran. Nazaransko dobro se je držal Jurče! Tri ure sta se mikastila, nazadnrie pa ie sodn*k razglasil konec borbe in rezultat remis. Gospoda je bila vsa prepadena in zmešana: kaj takega pa še ne. Junaka pa sta na obče zgražanje odkorakala izpod roke v kantino cesarske garde. Drugi dan: remis. Tretji dan: remis. Četrti dan: remis. Kakor na Bledu! Po dvoru je šumelo in vrelo kakor v gnezdu razdraženih os. junaka pa s*a v grozo ?n stud vseh imenitkov ob večerih složno popivala v kantini m podoba je bila. da se prav res in od srca razumeta! Imanitniki so se zbrali na posvet. Temu je treba v okom priti! Sramota vpife do neba! Poslali so ovaduhe med biriče, ki so soremljali Jurčeta in lenarili po cesarskih dvoriščih. Pri vinu so se razvozljali jeziki. Ovaduhi so dodobra prevohaii celo zadevo in poročali so imenitnikom: stvar je taka in taka, Jurče je berač, njegovemu vitezu tudi vsak teden boben poje, — na tem koncu bi se dalo nerodnost nekako urediti! Im to so uredili. Imenitnnki. ovaduhi fin podkupljeni biriči so z združenimi močmi pritisnili na ubogega Jurčeta. »To itn ono, kaj bi se še naprej pretepal, štirikrat remis je že tudi čisto čeden uspeh, nu, pa tudi cesarju se vsa Slavje vojne mornarice šlbenlk, I. nov. n. Naša vojna mornarica je danes proslavila tukaj obletnico, ko je bila prvič dvignjena jugoslovenska zastava na jambore naših vojnih ladij. Proslava se ie vršila v Mandaliniju pri Šibeniku in so ji prisostvovali komandant pomorske obalne komande general Polič z mnogimi oficirji, šibeniški mestni župan, mestni komandant, zastopniki raznih društev in mnogoštevilno meščanstvo. Po službi božji je govoril kapitan vojnega broda Kastanič, ki je povdarjal veliki pomen dogodka, ko so za-vihrale na naših vojnih ladjah jugosloven-ske zastave. V šibenik so prispele k tej proslavi brzojavne čestitke Nj. Vel. kralja, vojnega ministra, komandanta mornarice ter mnojrh drugrti odličnih osebnosti iz vse države. Odkritje spomenika generalu Kovačeviču Beograd, 1. nov. p. Iz Stipa noročajo, da so danes tamkaj slovesno odkrili spomenik pokojnemu generalu Mihajlu Kovače-viču. ki je bil pred štirimi leti ubit od bol- tarskih atentatorjev. Spomenik je odkril raljev zastopnik general Radovanovič. Svečanost na nemškem pokopališču v Beogradu Beograd, 1. nov. p. Na pokopališču nemških vojakov, ki so padli v Beogradu za svetovne vojne, je bila danes lepa spominska svečanost. Cerkvene obrede so izvr« šili pravoslavni, katoliški >n evangeljski duhovnik, nakar je govoril nemški poslanik v. Hassl Svečanosti je prisostvoval tudi »stopnik vojnega ministra. Počastitev dalmatinskega zgodovinarja Split I, nov. n. Danes so v Splitu slovesno proslavili spomin zgodovinarja in novinarja Nadka Nodila. ki so mu odkrili spominsko ploščo v poslopju klasične gimnazije, kjer je najprej služboval kot profesor. Proslavi so prisostvovali ban primorske banovine, splitski župan, komandant mesta ter tudi pokojnikova hčerka, Thierri iz Zagreba. Francosko-nemška pogajanja Pariz, 1. nov. n. S parnika »lile de France« se demantirajo vse vesti, ki so jih objavili listi o načinu, kako se bodo vršila pogajanja za zbližanje Nemčije in Francije. Seja Francoskega ministrskega sveta bo v torek pod predsedstvom Lavala, ki bo poročal o poteku svojih pogajanj v VVashing-tonu. Pogajanja med Nemčijo in Francijo bosta vodila v Berlinu francoski poslanik Francois Poncet, v Parizu pa nemški poslanik v. Hoesch. Berlin, I. nov. AA. Nemški poslanik v Parizu Hoesch je dobil nalog, naj obvesti ministrskega predsednika Lavala o dejanskem položaju v Nemčiji in mu v imenu nemške vlade izreče željo, da bi se določila nova procedura za razpravo o reparacij-skem problemu. Berlin, 1. nov. AA. Predsednik nemške vlade Bruening je stopil v zvezo s poslanikoma ameriških Zedinjenih držav in Velike Britanije, da se orilentira v vpraSanju reparacij in dolgov. Po vesteh iz dobro poučenih krogov se začno te dni diplomatska pogajanja v ministrstvu zunanjih zadev med zastopniki Nemčije, Italije ter Francije. Strašen zločin nad 14-letno deklico Sombor, 1. novembra. Nedavno je fz vasi Vaj6ke pri Sombo-ru nenadno izginila lepa Mletna deklica Sofija Sučmovičeva. Njeni svojci so jo pov9od iskali, a ves njihov trud je bil za« man. Te dni pa so po naključju odkrili v nekem bližnjem gozdu njeno truplo, pokrito z listjem. Komisija je ugotovila, da je bila deklica najprej zadavljena, nato pa se je neznani zločinec pregreši? nad njenim truplom. Orožniki so uvedli odločno preiskavo in so aretirali nekega mladega postopača, ki se je v tistem času potikal po vasi. Osumljeni mladenič, ki 60 ga močili sombor-akemu sodišču, je naposled priznal svoj ostuden zločin. Pavle Mergentaler f Dunaj, 1. novembra, p. Danes je preminul po krajšem bolehanju četrti pod-starosta Sokola kraljevine Jugoslavije, br. Pavle Mergentaler. Tehnitai del rubrike areinje avtotehniču tddelek Varana Ott Ctofan. i KW spravile v promet motorno vozilo s 3 kolesi, krf bo tehtalo 3e 350 kg. Motor bo enocilindričen na dva dviga z vsebino 200 ccm. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 2.: »Vest«. Znižane cene. Izv. Torek, 3.: Zaprto. Sreda, 4.: »Dve nevesti.« Premijera. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: »Snegoročka.« Red B. Sreda, 4.: Viktorija in njen huzar. Red G Drama »lSest* na vernih duš dan. DTe- vi ob 20. bo predstavljala naša drama francosko dramo »Vest«, ki je polna globoke vsebine in iskrenega čustva. Začetek njene vsebine sloni na dogodku, ki se je Izvršil med svetovno vojno. Predstava bo izven abonmaja pa znižanih dramskih cenah. Golar}e\-i »Dve nevesti«. Znani slovesi-e ski pesnik in pisatelj nam je napisal veseloigro iz kmečkega življenja, ki bo bres dvoma izvrstno uspela in ostala stalno na repertoarju vseh naših gledaliških odrov. Z vso mikavnostjo nam popisuje življenje na kmetih. Veseloigro je naštudiral Fran Lipah, premijera bo v sredo 4. t. m. izven abonmaja. Velika opera ruskega skladatelja Rimski-Korzakova »Sne&oročka« se ponovi v običajni zasedbi v torek za B. V sredo pa bo repriza operete »Viktorija in njen huzar« za C. Premijera opere »Koštane«, ki jo je uglasbil Petar Konjovič. bo v soboto 7. t. m. v naši operi Prebrisan potovalec Pomočnik pri nekem brivcu v Tunisu, 12 leten dečko, je na vsak način želel videti apriško kolonijalno razstavo. A služil {e brez plače, samo za hrano in stanovanje. Zato se je ponoči vtihotapil na parnik za Marseille. Mornarji in potniki so mu dali jesti in poskrbeli, da ne bi prišel pred oči kapitanu. V Mareeilleu je stopil na kopno, sključen pod težo veli- • kanskega kovčega. ki ga je pomagal nositi natakarju Pristaniška policija »e ni zmenila za dečka, ki je odhitel na kolodvor. Ponoči je srečno zlezel v pariški brzovlak, ušel sprevodniku in drugi dan dospel ▼ Pariz. Na kolodvoru je takoj pričel vpraševati, kje je kolonijalna razstava. Neki dobrotnik je kupil v najbližji trafiki vstopnico in jo podaril dečku obenem z voznim listkom podzemeljske železnice Mladi brivec je dospel v vincenneski gozd hi, je ve® dan ogledoval razstavljene čudeže. Zvečer je ugotovil, da je videl vse, kar je hotel. Postal je hudo lačen la fajniiarka. sprejmem s 15 ecembrom ali po va al. 1 (Trnovo). 47578-1 Učenko ■ 2 »airedi meščanske Soj«, ki ima oekrbo pri sta-rSih. sjrejmem v boljšo Specerij elco trgovino. Ponndbe pod »Ubogljiva« na oglasni oddelek »Jutra«. 47643-1 Vaenko 3» modlstovpko obrt takoj sprejme Stana Jan-Slgar-Gregorc, modist-ka. Ljubljana, Smartin-ska c. 6. 47722-1 Postrežnica feH Mposlitev dopoldne ali popoldne. Ponudbe na og!. oddelek »Jutra« pod šifro »Hitra«. 47782-? Trs. učenka z dveletno prakso. teM M radi opustitve trgovin« — mesto ▼ boljši trgovini Naslov v oglasnem oddpVk »Jutra«. 47740-2 Natakarica i aH stalno meabo za takoj Cenjene dopise na podrui nioo »Jutra« r Celja pon '.načko »Agilna«. 47373 S Kot sobarica aH natakarica želim dobiti mesto. Imata dobra »pričevala. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 47370-2 Pletilja IMe delo m dom na Da bied stroj. Naslov v oela? ■vid. »Jutra«. 47582-2 Dekle vaj«B« vaakejja dela ▼ hiši ln na polju ičče E&pn »Hftve. Ponudbe na M Kn helj. Koseskega al. 24/1 47593-2 Postrež Jca pHdna ta poltena, tSže aa-poolenj« Ponudbe na oglas oddale* »Jutra« pod šifr« »Zanesljiva 453«. 47607-2 Deklica »tam rt let let. W 81* kot pomoJ gospodinji, ali k otrokom. Ponudbe na offl oddelek »Jutra« pod Šifro »Spretna«. 47698-2 Svetla spalnica iobro ohranjena. it trdega lesa, p o e e n 1 naprodaj v Maribora Tržaška cesta 98 Camernikova šoferska šola LJubljana Dunajska e. it (Jogo Auto| telefon 2236 Prva oblast koncesijootran* Prospekt 15 tastooi - p »te ponj I 251 um Velika izbira KRPVNTEM na škofijskem vrtu pri e « r k v i Unhliani 8v. Jt. 91. Brv. Petra v Petra «<*t» 47467 6 Otroški voziček lobro ohranjen. prodam Knafljeva d. 18 47580-6 Različne knjige ;n note naprodaj. Naslov v ■»slušnem oddelku »Jutra« 47423-« Prima bukova drva dostavljena na dom Din 115.—, žagana Din 125.—, klana Din 135.— m8 — Pu-trich, Dolenjska cesta St. 6 47627-15 17? Novo hišo pripravno ta 'etovišie, sa lepem kraju Mira kolo Ivora prodam ea 26.(**» IHt Ponudbe n« »glas. oddelek »Jutra« pod »nadk« »95« 47095-21' Stavbno parcelo 400 m* veliko, n« Kodelje vem takoj po ugodni ceni prodam. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra«. 47099-20 Hišo s fttirtai stanovanji na le ni in prometni »očki. od daljeno 15 minut od kolo dvora takoj ugodno pro dam. Naslov »e i*ve v p» irniniei »Jutra« v Celja 47524-20 Gostilno t* prometne« kraja v dara tea It. 150. dve min a ti o-i železniške postaje oh tri a v ni cesti oddam v na jem 47397 17 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-I EX RO-;.EX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana ">elenbureova ul. 6. l ep vogalni lokal ■ddam. Kongresni tr? Kt £ 47363 19 Gostilno-vlnotoč Meta na raian ali v na-'»m poštena lateonea bre7 *trok. Cenjene do^dse na >gl. odd. »Jutra« pod ■naSko »Skrbna«. 47437-19 Gostilno 'n mesarHo na prometnem kraia knptan sli vzamem v najem Po nudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Zelo resen reflektant«. 47541-19 Stanovanje 3 »obe * pritiklinajoi od lam. Cesta X M. 28. Pod rožnik. 47591-21 Stanovanje »ob« in kuhinj« oddam Val Vodnikova al. 29. Ze len« jama. 47609-21 Stanovanje 2 sob kuhinje io prittkhn oddam. Naslov r ogl odd ♦Jutra«. 47517-21 Stanovanje 3 »ob kabineta kuhinj« ta vseh pritiklin oddam takoj v vili. Naslo«v pove oglasni oddelek »Jutra«. 47650-41 s rt»/n: ;//111 n M * 4mil i4.6* Stanovanje 6 »ob, kopalnic . kablnjf in vseh pritiklin oddam na Kongresnem trgu it. t (Kirbiseh). 47364-21 Sobo in kuhinjo ittidaa takoj. Cesta v Rož dolino ti. 47576-21 Petsob. stanovanje <-rtnjn v OlinSki alioi 5 takoj oddam za 1.100 Din Vprašati pri hišnika. 47785-21 Stanovanje 3 parketiranlh »ob. kabine ta. predsobe, kuhinj« io pritiklin za 750 Din oddam x Mariraao, na Aleksandro cesti oddam s t. no-v-mbronr Naslov t oglas, ddelka »Jutra«. 47403-33 Na stanovanje z vso oskrbo se sprejme gospod za 600 dinarjev mesečno. Kri-ZevniSka ulica ftt. 6, n nadstr. 47751-23 Sobo tadi • hrano .vidam t go spodoma ali goopodiinama Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47726-23 Sostanovalko sprejmem takoj t Bo bon *evi nlirt 13^ 47775 23 Opremljeno sobo s separatnim vhodom, išfe akademik za takoj. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Akademik«. 47742-23/a Maihno sobico nt rabila Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod ših*1 »Kjer postavim ga*n«rčka-47741-23/a Opremljeno sobo s poeebnim vhodom oddam boljšeimo gospoda Naslov v oglas, oddelka »Jntra« 47583-23 2 gospoda i* stanovanje sprejme 'lachl Marilior. KoroMeva .lica & 47369-23 Gospodičr. sprejmem na brano ta stanovanje Naslov t oglas, »ddelka »Jntra«. 47482-33 So&tanoval.. hrano ali bret »preji aa Cankarjevem nabrežja st TU levo 47778-83 Gitaro dobro ohranjeno, kupim ali po dogovora ta men jam i» violino. Ribi« Franc, Cork niča pri Rakeka. 47571 26 Fotoamaterska dela kak« tad: strokovna oela oared' do sedaj naj bolj* to najceneje foto graf Joško Smo«. Wolfo v« at 18 ta 4pe*ialna fo to trgovin« A Smuc Marl jta trg 8 — roga! Wolfov»-allce t. 804 30 poaredaj« najbolj diakretas ko 2enitve in poroke ve»UKi Jb oncesijoni rani Zavod m sklepanj«-zakonov »B e t o r« Zagreb pošta S — Informacije te pr»*p*kt« pošilja proti v poslan) pošta* znamk' sa 10 Din 213 24 čE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRSE. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE V VSEH POTREBAH VAM JE V TEH VPRAŠANJIH DRAGB VOLJE NA RAZPOLAGO NARODMA 1SKARNA V LJUBLJANI VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO CENE ZMERNE / PRORAČUNI IN PONUDBE M A ZAHTEVO ZASTONJ TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE. DIPLOME, REVIJE. VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE* VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA TELEFON 3122 - 3126 POŠTNO ČEK« RAČUN V LJUBLJANI 10*534 žena v sodobnem svetu 0 feminizma VIL Na usmerjenje in poglobitev mednarodnega ženskega gibanja so odločilno vplivale zlasti nemške žene. Goethe je nekoč rekel o svojem narodu: »Ta narod, ki vedno daje obračun o vsem, kar dela...« Isti čut odgovornosti. isto temeljitost in vestnost kažejo tudi nemške žene v vsem svojem stremljenju. One se jasno zavedajo, da nalagajo pravice tudi dolžnosti, zato si resno prizadevajo, povsod, kamor jim je pot od-Drta. nodati polnovrednega človeka. Nemško žensko gibanje in njegovi uspehi so neločljivo vezani z imenom Helene Langejeve. kajti ona je bila dolgo vrsto let duhovna voditeljica nemškega ženskega gibanja kateremu ie dala njena močna osebnost globino in resnost. Bila je vedno v središču dela za socijalno. kulturno in politično enakopravnost žene in je preživela vse faze hude borbe za ženino osamosvojitev. Početki njenega dela spadajo v ono dobo, ko so se nemške žene borile za reformo ženske izobrazbe. O tem je spisala Helena Langerjeva brošuro 1. 1887. Takrat dekleta niso imela dostopa v srednje šole in seveda tudi ne na vseučilišče. Allgemeiner deutscher Frauenverein je vztrajno zahteval reformo ženske šolske izobrazbe in ker oblastva niso ničesar hotela ukreniti, ie žensko društvo z Langejevo na čelu osnovalo v Berlinu 1. 1887 realne tečaje za žene. Štiri leta pozneje so se pretvorili ti tečaji v prave gimnazijske tečaje. Materijal-na sredstva za te tečaje so dala ženska društva, vodstvo pa je bilo v rokah ^ange-jeve. ki je zanimivo opisala razvoj ženske izobrazbe, zlasti pa stališče tedanjih odločilnih činiteliev v svojih »Spominih«: »V tem zavodu se je prvikrat prelomilo v pouku ženske mladine z estetiziranjem in prvikrat se je zgodilo, da se je dekletom podajala resnična izobrazba, prežeta z zdravim realizmom. Da bi dekleta mogla tudi maturirati, to se je videlo široki publiki, žurnalistiki. a tudi šolskemu oblastvu kakor slaba šala. Šolski odbor Berlina, katerega smo prosili, naj nam da za naše tečaje na razpolago gimnazijske prostore, se je po izjavi očividca krivil od smeha. Toda bilo je med moškimi tudi takih, ki niso gledali na reč samo s humoristične strani. Smeh pa je popolnoma ponehal, ko ie nekaj let pozneje napravilo prvih šest deklet maturo z najboljšim uspehom. Minister prosvete je priznal, da so znale istotoliko, če ne več kakor moški. Po teh uspehih bi človek pri- Rafmnske zastopnike iSčetn! Doseženo le Največja izraba kuriva • popolno izrabo celotne kurilne ploskv«. ■■■■^■■■■■BHiiiii™ PeC za velike ta največje prostore RAPID j« pi i«i ni m DO prOtnak« aa kateremkoli kuriva 50% tehnični dlRO uubuana, uradisce 13 Telei, *7W čakova! da se bodo odprla vrata srednjih šol in univerze tudi ženskam. Toda prav nasprotno: sovražniki ženske emancipacije so začeli z borbo s podvojeno silo in tako je bilo treba čakati še 10 let. da se je z zakonom odprla pot ženskemu šudiiu L. 1897. je Langejeva izdala brošuro z naslovom »Intelektualne meje med možem m ženo«, kjer zahteva, da se preneha mehanična delitev dela in da se prične organska: ♦Naša zahteva je da ae mora uveljaviti organska delitev dela, ustrezajoča prirodi posameznega spola. Dajte polno svobodo individualnosti vsakega spola v celotnem kulturnem področju. Samo s tem pogojem se more spoznati, katere posebne zmožnosti so primerne za gotovo polje dela.« Ker se je Helena Langejeva tako energično podajala v boj za reformo ženske izobrazbe. je povsem umevno, da se je najprej obrnila do onih. ki vrše to izobrazbo. Ustanovila je 1. 1890. društvo nemških učiteljic, ki je štelo takoj prvo leto 3000 članic. Danes jih ima okrog 50.000. To društvo je pomenilo mnogo več kakor običajna stanovska organizacija Njegov nastanek, njegov duh. njegovo pedagoško in ,tanovsko-politično delo je pomenilo vstajenje žen?kw stanovske zavednosti. To je bila resnično borbena organizacija: borila se je za reformo ženske izobrazbe in za vpliv žene n* »o izobrazbo. a tudj za zboljšanje socijalnega in materijalnega položaja lastnega stanu. To društvo je na mah dvignilo ugled učiteljic, ki so postale iz drugovrstnih pedagoških moči pijonirke lastne misije. Še danes združuje učiteljice vseh kategorij, ki jih veže skupni smoter: kulturni podvig nemškega ženstva. Helena Langejeva Je kazala nemški ženi pota in cilje, ki so se širili in poglabljali. V nešteto spisih, ki jih je priobčevala v ženski reviji »Die Frau«, je podajala temelje ženskega gibanja, ki so rasli iz lastnega spoznanja in iz zunanjih vzrokov. V svrho dosege smotra je priporočala vedno pota praktičnega udejstvovanja: sodelovanje pri socijalnito in kulturnih nalogah povsod, kjer se nudijo, v poklicu, v društvih, v občini, v političnih strankah. Vedno se ji je videlo velikega pomena za politično vzgojo žene, da si tudi ona ustvari neko spoznanje, neki svetoven nazor, neko politično prepričanje. Ce žena ne ve. kam spada, nima vsa njena borba za državljanske pravice nikakega smisla. Današnji nivo nemških žen priča, da je bilo vzgojno delo Langejeve plodonosno, saj se udeistvuieio nemške žene v javnem in kulturnem življenju kakor malokie. Zal, da danes fašistična struja močno vpliva na nemško žensko mladino v nasprotni smeri. Društvo akademsko izobraženih žen Od odbora Udruženja unlveraltetsko ob razo vanih žena v Jugoslaviji smo prejeli: 1. Ni res, da bi bila ljubljanska sekcija >Udruženja univerzitetsko obrazovanih žena v Jugoslaviji« samostojno društvo, ki se bori samo za pravice ene kaste žen. Res je, da je imenovano druStvo sekcija U. U. O. 2. v Jugoslaviji ,to je podružnice svetovne »Internacionalne federacije univerzitetno izobraženih zen MODNI SALON ZA GOSPODE se priporoča za izdelavo oblek, sukenj za jesen in zimo po najnovejši modi. Izdelujejo se tudi železničarske uniforme. CENE NIZKE! POSTREŽBA SOLIDNA! OROSLAV SLAPAR modni salon 12991 Smartinska cesta 8 LJUBLJANA Smartinska cesta 8 t d & vmšsm • . * ' «' r." , • t Tužnlh src naznanjamo vsem sorodnikom bi znancem, da Je naš preljubljeni sin in brat, gospod Josip Skrem podnarednik 25. hidroeskadrile v Divuljah dne 29. oktobra ob 4. uri popoldne postal žrtev svojega poklica. Zemeljski ostanki se bodo prepeljali 2. novembra ob 15. uri iz glav nega kolodvora na pokopališče k Sv Križu. Ljubljana, dne 1. novembra 1931. ŽALUJOČA RODBINA IN SORODNIKI Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova nlica štev. 50 (v lastnem poslopfn) Obrestovani« »lo», aaknp ga prodal« vsakovrstnih vrednostnih papir lev, devti te valm borzna naročila, prodnimi te krediti vsake vrste, eskompi te takaso menic ter aaka cfla * ta- la inozemstvo «afe • deposlta Itd. Itd. HI Brzojavke: Kredit MuhHana. — Telefon (t »1411. 24*7. 2K4K fnterarhsn 770«. 2804 Urejuje Davorin Ravljea. Iadaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ritaikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot (lekarnarja Franc JezerSek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.