PoStnina plačane v gotovini.
Leto II.	V Kočevju, dne 15. maja 1928.	St. 5.
izhaja
vsakega 15. v mesecu.
Naročnina do konca leta 1928 20 Bin.
Številka poCtno-iekovMga urada LlnMjana 12.592.
Uredništvo in npravništvo: Kočevje št. 18.
Telefon štev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10-—
Razkroj.
Kočevje, sredi maja 1928.
Mala in po deželah razkosana je bila predvojna Slovenija, toda odlikovala se je navzlic vsem malenkostnim razmeram: po čistosti javnega življenja in načelnosti političnih strank, pri čemur se je smotreno delovalo na ojačen je naše gospodarske pozicije.
Zgodovinar, ki bo čez kakih petdeset let motril v objektivni perspektivi povojni razvoj Slovenstva v lastni državi, bo stal pred skoro zagonetnim pojavom, da je obeleženo prvo desetletje žitja Slovencev v lastni državi z idejno političnim razkrojem strank in stalnim razkrajanjem gospodarstva. Ako bo njegovo motrenje strogo, bo lahko ugotovil, da je idejnemu in gospodarskemu razkrajanju bil predhodnik splošen upad javne in zasebne morale ter da , so se v tem deceniju pokazali v slovenskem plemenu v tem oziru vsi bistveni znaki propadanja, dekadence.
Morda bo ta ali oni smatral te naše ugotovitve za pretirane. Toda samo poglejmo v našo politiko in gospodarstvo. V politiki smo imeli pred vojno tri vodilne stranke, ki so v glavnem tudi po vojni obdržale to svojo pozicijo, ker do odločilnih novih formacij ni prišlo: socijalnodemokratsko, klerikalno in liberalno. Najbolj dogmatska je bila prva; prvi njeni voditelji, tako idejni (Dr. Drmota, Dr. Lončar) kot organizatorni (Čobal itd.) so bili idealisti in možje načel. Zato je stranka uživala izreden ugled; njen vpliv na javne posle, zlasti pa na mladino, je bil znatno večji kot njeno število. Stranka je vlekla z idejo in doslednostjo. Polagoma so pa dobili v stranki premoč vodje njenih gospodarskih naprav: denar. Tisti trenutek, ko se je težišče socijalnodemokratske stranke preneslo od idejnega torišča na voditelje njenih gospodarskih ustanov, je postala stranka štacuna. Idealisti so se odtegnili, šta-cunarji so se pa razdelili po poslovnih interesih. Zato je stranka danes popolnoma na tleh brez upa poživitve na tej podlagi. Rešila bi jo samo eventuelna temeljita operacija et in capite et in membris.
Isto pot gre dična SLS. Mehanično pri-digovanje v „Rimskem Katoliku“, da mora rimskokatoliška ideja obvladati ne samo zasebno in družinsko, ampak tudi vse javno življenje katolika in da mu mora biti vodnica in sodnica tudi na znanstvenem in umetniškem polju, je na kosmopolitično tedanjo slovensko inteligenco delovalo bolj humoristično nego resno, vendar pa je s pomočjo politične vzgoje nove kaplanske generacije pod vodstvom Dr. Janeza Ev. Kreka v ljubljanskem semenišču rodilo polagoma novo idejo: krščanski socijalizem, poživitev altruizma ter prinos načelnosti in doslednosti tudi v javno življenje z zdravim načelom samopomoči v obliki zadružništva. Številne hranilnice in posojilnice po deželi, pa tudi konzumna in izobraževalna društva so otroci te dobe. Prvikrat se je takrat strnilo slovensko ljudstvo v politične, gospodarske in kulturne organi-
zacije pod enotnim vodstvom in z eno idejo. S prevzemom deželnega odbora kranjskega se je začela za to gibanje nova doba: praktičnega udejstvovanja. Kot večini v politične svrhe gospodarsko organiziranim strankam se je zgodilo tudi SLS: premoč v stranki so dobili voditelji gospodarskih in finančnih podjetij. Ne sicer v tisti meri kot pri socijalnih demokratih, ker obstoja nadzorstvo iz duhovniških krogov, vendar pa v takem obsegu, da se nobena pomembnejša akcija stranke brez finančnikov strankinih podjetij ne izvrši. Ti so pa faktično bankarji, veleindustrijalci in velepodjetniki, veletrgovci čeprav v okrilju stranke. S tem se je preneslo težišče SLS od idejne, altruistične in socijalne smeri na bankarsko in poslovno polje. Tem poslovnim ciljem stranke mora služiti danes vsa politika stranke; stranka je postala kramar, čigar postopek in usoda gre po dnevni konjunkturi. SLS danes ni več nositeljica onih idej, ki so jih ji dali idealni stari voditelji; ona je danes le še poslovna stranka. Le iz tega stališča so umljivi politični skoki voditeljev in brezidejna agitacija celega tropa od stranke gospodarsko odvisnih agitatorjev. Iz tega programatičnega in idejnega poloma SLS so vidne le še osebnosti, ki imajo finančno moč v rokah; okrog njih plešejo trabantje liki Izraelcem okrog zlatega teleta, dočim so se idealisti odtegnili ali bili odrinjeni.
Podobno pot gre SDS. Ta nekdaj načelna narodno - napredna stranka z lastno narodno in napredno šolo v Sokolstvu se ni mogla povzdigniti nad splošni nivo ter potegniti vse dobro, zdravo in idealno v Sloveniji za seboj kot se je pričakovalo. Ekskluzivnost vodstva je zavedno in sistematično ter ozkosrčno odbijala idealne delavce in borce ob in po prevratu; nastale so klike in strančice, v keterih so se idealisti večinoma ubili ali izrabili, a stranka mora pobirati sedaj črepinje od onega, kar je bilo po naravi celo njeno. Osebni oziri in lokalni kompromisi na škodo narodne in napredne ideje so, ker so ostali nekaznovani, omajali vero širših mas in idealistov v zanesljivost teh dveh bistvenih strankinih načel. Neuspeh političnega vodstva stranke, ko je v času kompromisa z NRS ostalo sredi pota in dopustilo, da so SDS pretekli drugi, še celo Korošec, ki je pri tem teku do NRS izgubil republikanski in avtonomistični program, je pristaše splošno razočaral. Če bo združitev z Radićem in kmetijci prinesla potrebno oploditev, se bo šele videlo.
Enako kot na političnem polju zaznamujemo Slovenci velik razkroj in nazadovanje na gospodarskem. Resno je vprašanje, če ne bo vodilo, ako se dosedanje delovanje vodilnih gospodarskih in upravnih faktorjev ne predrugači, do nezaslišane gospodarske katastrofe Slovenije. Vzrok leži v vzajemnem vzdrževanju povojnih metod v našem gospodarstvu. Industrijalce, trgovec, obrtnik in kmet hoče še vedno voditi povojno visoko režijo, a banke zahtevajo še vedno povojno visoko obrestno mero. Tu leži zlo. Nad 8%
obrestno mere prenese danes le še izjemna industrija in izjemen trgovski posel. Kar je čez, ubija vse producente in kupne posredovalce, pa tudi konzumente. Potem pa brezglave metode gotovih bank, ki prevzemajo vlogo biričev nad našo industrijo mesto vloge voditeljain ozdravi tel j a: najpreje puste, da se z visoko obiestno mero, provizijami, zamudnimi in nevem kakšnimi obrestmi naš industrijec zadolži, potem se pa naenkrat zahteva od njega plačilo. Ko tega ne zmore, se mu postavi „nadzornega organa“ v fabriko. Lastnik vidi, da nima več besede, da se ga ne posluša, da se ne postopa niti strokovno niti v interesu zavoda niti podjetja, pa izgubi veselje. V tem trenutku se spremeni banka v biriča; podjetje se ali poda ali „prevzame“, da vegetira do srečnega konca. Tržič, Lesce, Kamnik, Domžale, Ljubljana, Kočevje itd. s svojimi tvornicami so živi spomeniki takega delovanja. Podobno je s trgovino in obrtjo. Bančne metode ubijajo podjetja in podjetnike in s tem naše gospodarstvo. Na drugi strani po nepotrebnem podražujejo konzumentu produkt; tudi to uničuje narodno premoženje in doprinaša k zadolžitvam in prezadolžitvam naših trgovcev, obrtnikov in posestnikov. Poglejmo samo zemljiške knjige in registre tvrdke. Tričetrt vseh boljših firm je že v bančnih rokah, a nad polovico posestev bi že danes lahko tudi for-melno zavladale banke in denarni zavodi. Kam to pelje, je za vsakega, ki zna gospodarsko misliti, jasno. A nameravana stabilizacija dinarja na projektirani in dosedaj umetno vzdrževani bazi, ki bo visoko vrednost dinarja nad njegovo faktično kupno močjo uzakonila, sigurno ne bo doprinesla k razdol-žitvi notranjih dolgov in olajšanju trga.
Ne pišemo tega članka morda za točitev krokodilovih solz ali v rekriminacijo tega ali onega. Ne, pišemo gavobjektivnoopo-zorilo gospodarskim in političnim krmarjem ter njih ozadju, dokler je še čas. S.
Občinske volitve v Kočevju
se vrše dne 24. junija t. 1. Ker pameten človek gleda naprej, nazaj pa le za pouk, opustimo vse rekriminacije in računajmo z dejstvi, da vidimo približen rezultat. Ako bi se. vezale vse slovenske stranke, bi dobile dve-tretjinsko večino. To bi bile dobile že 30. oktobra 1. 1, ko so dobili nemškonacijonalni bauernpartajlovci 209 glasov, slovenske str„n ke pa SLS 68, SDS 54, NRS pa 259, torej skupno 381 proti 209, kar ob količniku 23 da slovenskim strankam 17 mandatov, nemškim nacijonalcem pa ostalih osem. Na vezavo in skupen program slovenskih strank pa ni računati, ker se je SLS v narodno mešanem kočevskem okraju zvezala z Nemci proti ostalim Slovencem in sicer tako, da je SLS zvesta izvršiteljica nemškonacijonalnih lokalnih želj, zlasti tudi gospodarskih in na-cijonalnih, za to pa nemškonacijonalni Kočevarji dajo ob državnozborskih volitvah svoje kuglice župniku Škulju, čigar mandat bi bil sicer lahko ogrožen. Ker se je SLS umela
preriniti v Beogradu do vlade in ima tudi v Oblastnem odboru ljubljanskem večino, kar vse stoji nemškonacijonalnim Kočevarjem potom SLS na razpolago, je borba narodno zavednih in neodvisnih kočevskih Slovencev za svojo idejo in slovenski program izredno otežkočena. Za primer naj navedemo le, da smo na Kočevskem pod vlado SLS in pod klerikalnim šolskim nadzornikom prijadrali tako daleč, da starši slovenskih otrok vsled razmer jemljo svoje otroke iz slovenskih razredov in jih dajejo v nemške š >le pod predvojne siidmarkovske učne moči, ki jih je SLS zopet skoro polnoštevilno zbrala v okraj, tako da se faktično slovenska deca zopet potujčuje . . .
Združeni nemški nacijonalci in klerikalci pa love p> Kočevju v narodn h in naprednih vrstah kalinov, ponujajoč prazno župansko čast, da bi vsaj na ta način dobili večino in od sebe odvisnega mestnega župana, ako je ne bi sicer.
Za te volitve se je vložilo pet kandidatskih list: SLS, dve nemški (bauernpartaj-lovska in obrtniška), SDS in Gospodarsko delavska lista, na kateri so združeni gospodarji in delavci, obrtniki in posestniki, uradniki itd. za skupnim ciljem: omogočiti redno in solidno poslovanje v mestni občini kočevski. Nosilec te liste je stari župan odvetnik Dr. Ivan Sajovic. Vložilo se je to listo nalašč na zadnje mesto.
Kdor želi mestu Kočevju napredek in solidno upravo, bo opudil vsako strankarjejne in osebnosti, ter volil zadnjo listo, ki ima edina upanje, da dobi večino.
Dopisi«
Kočevje. Številna gerentstva, laži in intrige, vse ovadbe, zavijanja in zasliševanja še vedno niso sklonila zavednih kočevskih vo-lilcev, da bi volili nemške nacijonalce in žnjimi zvezane klerikalce. K spoznanju tega dejstva ni pripeljala klerikalcev niti okoliščina, da so le s silnim trudom spravili potrebnih 50 podpisov na svojo kandidatno listo. Da je temu tako, je izkusil tudi kleronemški poslanec župnik Škulj iz Dolenjevasi, ki je prišel v nedeljo dne 13. maja v Kočevje, da v gostilni Erker, poleg' premogokopa, pregleda črno vojsko. Bila je zelo skromna in klaverna navzlic celotedenskemu bobnečemu ognju in strupenim noticam v „Slovencu“: točno 22 oseb, od teh štirje kočevarski kvartopirci, stalno omizje iz Šalkevasi, par študentov in zasebnih uradnikov, dva železničarja, katehet in kaplan seveda in vseh šest klerikalnih agitatorjev s Struno na čelu. Poleg tega je prišlo sedem statistov od različnih strank v svrho poročanja svojim vodstvom. Pač pa sta morala priti oba mestna stražnika in še dva orožnika, vsi stražit prečastitega, da se mu ne bi kaj človeškega pripetilo. Obdan tako
od kočevskega agitačnega štaba in zaščiten od bajonetov in pendrekov je priljubljeni ljudski govornik Škulj izmolil svoj politični očenaš: kar je slabega v državi, so zakrivili Pribičevičijanci in radikali, kar je dobrega, so storili klerikalci. Ninčič je zafural zunanjo politiko, Pribičevič notranjo, upravo korup-cijonisti, odkar je pa SLS v vladi, se pa na zunaj in znotraj cedi samo med in mleko. Povedal je, da je radikalna stranka v Sloveniji nepotrebna, kočevska da je demokratska, ne pa radikalna, demokrati pa da so Or-junaši, ki vladajo samo nasilno in z bajoneti — seveda z istimi, ki so ščitili prečastitega ob njegovem duhovitem govoru — ter se je obregnil tudi ob Dr. Sajovica, pri čemur je škilil na kočevarske kvartopirce, pričakujoč, da mu za to zaploskajo. Pa ni bilo nič; le dva plačana agitatorčka sta skušala odpreti usta. Ko pa ni nič v nje priletelo, sta jih pa zopet pohlevno zaprla. Da bi bolj drža’o, so prečastiti ponovili svojo pridigo tudi v nemškem jeziku. Kočevarsko namreč še ne znajo. Pri tem je vseh šest plačanih agitatorčkov ploskalo, ostali so pa godli bas, kar je privabilo šalkovaško nadebudno mladež in zvedavo ženstvo do vrat pogledat, če ni koncert. Tudi so djali, da so na neki kandidatski listi komunisti; pri tem so gotovo mislili na svojo, na kateri paradira bivši oficijelni blagajnik komunistične stranke v Kočevju, ki predstavlja par let sem hrbtenico, usta in podplate cele kočevske SLS, od katere je tudi mesečno plačan. In pred nbsom prečastitega je stal drugi tak funkcijo-nar, ki bo že vedel, za kaj dela danes za SLS. To vsekakor dokazuje, da je pot od komunistov do SLS dobro uglajena. Kaj hujšega se pa ni zgodilo; ko je bil zmoljen politični očenaš, so gospod poslanec ob pomoči svojih najbližjih zlezli zopet v kočijo in kot rojen ljudski tribun sladko smehljaje mahali poslušalcem v pozdrav kot da bi jim pošiljali poljubčke. „Slovenec“ seveda ni o tem shodu ničesar poročal; pravijo, da je
dopisnik v neki kleti pri Sv. Gregorju zlomil pero. — Eno pa vse to le dokazuje: da način, kako nastopajo klerikalci v Kočevju, za nje ne more obroditi pričakovanega sadu.
Tedenske vesti.
Osebne vesti. Prestavljen je iz Kočevja na lastno prošnjo k okrajnemu sodišču v Brežice g. Miroslav Potisk, sodni sluga in pomožni eksekutor pri okrajnem sodišču v Kočevju. Kočevski Slovenci ga bodemo težko pogrešali ter mu želimo tudi na novem mestu najlepših uspehov.
Lovišča v kočevskem okraju pridejo letos v sledečih občinah potom javne dražbe v zakup: 1. Banja loka, Borovec, Briga, Fara, Draga, Knežja lipa, Koprivnik in Starilog za dobo od 1. julija 1928 do 31. marca 1934. Dražba se bo vršila 8. junija ob 11. uri. 2. Kočevje, Livold, Mozelj in Nemška loka za dobo od 1. julija 1928 do 31. marca 1933, Novi lazi, Spodnji log in Trava za dobo od 1. julija 1928 do 31. marca 1934. Dražba se bo vršila 9. junija 1928 ob 11. uri. Obe dražbi se bodeta vršili pri sreskem poglavarju v Kočevju, soba št. 5, kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji.
Listnica uredništva«
Ker izide naš list v juniju ali s posebno prilogo ali pa dvakrat, je danes nekoliko skrajšan. Nadomestek bo toliko bolj interesanten in aktuelen.
Izdajatelj in urednik: Ferdo Jonke, Kočevje. Tiskarna ]. Pavliček, Kočevje.
Posojila
v poljubni višini od 8—11% na menice in posestva Izpeljana v 8 do 14 dneh, eventuelno tudi v 24 urah. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.

7v
ZOBNI ATELJE
BORIS BAN, Kočevje
vis ä vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.
CENE IN DELO BREZ KONKURENCE!
'ifc'
m


Mestna hranilnica v Knčevju
Stanje vlog dne 31. dec. 1927:
Din 17,171.669 18
Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5% Obrestna mera za hipoteke 8%. Obrestna mera za menice 12°/o.
Uradni prostori so v Gradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja.
Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.

Zadružna gospodarska banka d. d., Ljubljana
Podružnice: Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik.
Ekspozitura: Bled.
podružnica KOČEVJE, Ljubljanska cesta
Centrala Ljubljana.
Delniška glavnica in rezerve: nad 16,000.000 Din.
Vloge: nad 250,000.000 Din.
Promet: nad 11.000,000.000 Din.
Nakup in prodaja valut in deviz po	Vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice	Menični eskont. Lombardiranje
dnevnem kurzu.	proti ugodnemu obrestovanju.	vrednostnih papirjev.
Nakazila v tu- in inozemstvo najhitreje in najceneje.	Kulantna provedba vseh bančnih poslov.