Polfcfna~pia£n» » goIovtnL. Ljubljana, dne 12. avgusta 1936, Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Oin, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon fnter. št 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Lubadaiji narodovega telesa V obupu radi nekateri ljudje sanjajo o diktaturah in begajo sami sebe in druge z gesli, ki so jih pobrali na kdo ve katerem zelniku, pa jih navadno niti ne razumejo. Če pa se jim kaj svetlika o ideji gesla samega, cenijo to kot nekak »Blažev žegen«, ki naj ozdravi vse bolezni javnega življenja. Taki ljudje so kakor jajca brez lupine, meh-kuži, ki jim vsak še tako neznaten pritisk spremeni notranjo obliko in pretrese vsebino. Do nazorov niso prišli po lastnih razmišljanjih in ludi ne po žirljenskih izkušnjah. Razumljivo Je zato, da njih nazori ne koreninijo t njihovi duševnosti. Čeprav ti ljudje govore kakor iz globokega prepričanja, se vendar zraven zavedajo, da govore prav za prav iz tujih ust. Ta zavest, ki jo povzroča notranje nesoglasje, jih dela plahe, neodporne in zahrbtne. V krogu, ki se jim sdi duševno in idejno šibkejši od njih samih, so oblastni, brezobzirni in vsemogočni. Kakor hitro pa zadenejo na koga, ki je bolj samonikel, odporen, miselno močan in morda še celo udaren, «e mu umaknejo in takoj skušajo po njem oblikovati sami sebe. Da, zgodi se rado, da r naglici od idejnega nasprotnika prevzete ideje proglašajo za svoje in čez malo časa uslužno ponavljajo to, kar jim je vcepil idejni nasprotnik. Pri nas na kmetih imamo za take ljudi prav značilen izraz. Pravimo jim namreč — plevarji. .Vemo, da jih nikjer ne manjka, vemo pa tudi, da eo samo pleve, ki niti ne koristijo niti ne Škodujejo. Če se jih kje nabere le preveč, je treba samo malo vetra, pa je ozračje kmalu Čisto. Končno ti ljudje niso niti nevarni, ampak zaslužijo prej pomilovanje kakor zasmeh. Narava in morda neugodne življenjske okolnosti, bolezni in pomanjkljiva vzgoja so jih oropale dragocenega zaklada, ki ga najbolj spoštujemo v vsaki človeški osebnosti, namreč — značaja. Hujši in bolj prezira vredni pa so oni ljudje, ki zgoraj omenjene slabosti zavestno in hote združujejo s hudobnostjo in kujejo — ali vsaj okušajo iz napake kovati — kapital. To so ljudje, ki jih poznamo v javnem življenju pod imenom politični špekulante Ti so lubadarji javnega življenja. Sami se točno zavedajo lastne šibkosti, a vprav ta zavest rodi v njih težnjo po — oblasti. Ker pa vedo, da z močjo svoje osebnosti, s silo svojih duševnih sposobnosti in izredne nadarjenosti ne morejo idoseči takega vpliva in toliko moči, kolikor si je žele, si pomagajo na način, ki je vsega obsojanja vreden, a za te vrste ljudi toliko bolj značilen. Njih delavno polje je intriga zahrbtno, podtalno prišepetavanje in namigava-nje, omalovaževanje vsega, kar so storili in dosegli sposobnejši in spretnejši, hkratu pa razdi-ranje vsega, kar obstoji. Ta lubadarski posel je toliko bolj strupen, ker ga zdrav in značajen človek skraja niti ne opazi. Kdor namreč dela t jasno mislijo in vedrim ciljem, niti ne utegne misliti na tako ro-varjenje. V obraz se bo špekulant kazal njim, proti katerim dela, vedno prijaznega in uslužnega. Ko ga bo z besedo hvalil in priznaval, bo pa že t mislih iskal izhodov in skritih stezic, po katerih bo delo značajnega človeka potihoma skušal prenesti na svoj samotni vrt in ga o prvi priliki pokazati kot svoje delo. To so krvosesi, ki jih dobro pozna vsa politična in kulturna zgodovina pa tudi vsako veliko pokretaško gibanje. Skoraj bi dejali, da so politični špekulantje neizogibna senca na polju idealnega, poštenega in požrtvovalnega javnega dela. Pameten človek gre mimo njih, s toliko večjo slastjo pa se jih poslužujejo njih politični nasprotniki. Seve, s špekulanti se je vedno lahko razgovarjati in sklepati sporazume. Saj so pripravljeni za navidezno povišanje sprejeti vsako ponižanje. Pripravljeni so vedno izdati svoje nazore, ker jih pač — nimajo. Ideje, načela in temeljni pojmi so jim samo zunanje napisne table, ki jih spreminjajo in izobešajo sproti po potrebi. Take kvarne lubadarje pozna vsa človeška zgodovina. Imamo jih v grški in v rimski dobi. Tedaj so zanje celo poznali posebne kazni. Rezali so jim ušesa, da so jih tako javno označili kot ljudi, ki ne smejo nič slišati in jih tudi ni vredno poslušati. Doba propada pred francosko revolucijo in doba revolucije same je polna špekulantov (ala Fouche). Kdor pogleda na Kitajsko, bo videl, da netijo državljansko vojno sami taki špekulantje. Mandžukuo je kot japonska vazalska država nastala in obstoja le radi političnega špe-kulantstva takih Iubadarskih ljudi. V naši domači politični zgodovini vemo, kako so nekdaj špekulantje izdajali naše bitne interese narodnim sovražnikom, hrvaška zgodovina pozna dovolj sličnih primerov in nekateri krvavi list srbske zgodovine jc popisan z grdimi dejanji izdajalskega špekulantstva. Razumljivo je torej, da tudi naši dobi in našim cibsnjein to zlo ni prihranjeno. Vedno je obstojalo, obstoja in bo obstojalo tudi v bodoče. Vsi pa se moramo zato toliko bolj odločno boriti proti i«:mu. Živ vzgled nam je razen naših kmetsko« pokretaških genijev tudi največji evropski poli« tični mislec T. 6. Masarik. On zahteva in dosled« no naglasa moralo v politiki Značajnost, poštenost in vse tiste vrline, ki jih cenimo v zasebnem življenju, zahteva on tudi za javno, zlasti za politično delo. Bil je prvi člo« vek v Evropi, ki je proti gnilim diplomatskim intrigam postavil načelo pravičnosti in značajne, neustrašene resnicoljubnosti. Toliko bolj žalostno je, da se niti vsi njegovi neposredni učenci niso ravnali in ne ravnajo po mojstrovih naukih. Posebno t Sloveniji vidimo, kako klaverne po« sledice je rodilo to kolebanje. Mesto velikih, vse« narodnih gibanj ustvarjajo ti ljudje razne »fronte«, ki so v bistvu samo spletkarska kavarniška omizja, brez idej in brez pristašev. Kmetski narod gre iu mora iti preko tegaw Narod namreč hoče živeti in napredovati, zato bo tudi v ognju resnice, na grmadi borbene od« točnosti za velike ideje žapalil in iz svoje srede izločil vse politične špekulante in ljudi, ki ne grade, ampak rušijo. SKS in Rimske Toplice »Hrvatski dn3vnik« od 7. avgusta, za njim pa zagrebški »Obzor« in beograjska »Politika« so objavili vest iz »merodajnih slovenskih krogov«, da so se v nedeljo, dne 2. avgusta sestali v Rimskih Toplicah »delegati članstva bivše Samostojne kmetijske stranke« in da so bili zastopani vsi kraji Slovenije. Na tem sestanku, da so^ navzočni obsodili politiko vodstva bivše SKS posebno tov. Ivana Puclja itd. Ugotavljamo, da se navedenega dne niso zbrali v Rimskih Toplicah prav nobeni »delegati članstva bivše SKS'« in da se ni v tem pogledu ničesar sklepalo in ničesar sklenilo. V kolikor pa gre za poskus trojice gospodov izven kroga bivše SKS, da se razbije enotnost kmetskega po-kreta in da se pritegne članstvo zveze kmetskih' fantov in deklet v nekako slovenoborsko politiko in ljudsko fronto ter da se poskuša vmešavati v: to reč tudi neke gospodarske ustanove, bodo navedene kulturne in gospodarske organizacije zadevo same med seboj uredile. * Na izletu v Rimskih Toplicah je bilo 12 ljudi. Kdo, kaj, kako in zakaj se je izlet pripravilo, bomo povedali ob drugi priliki. Ravno tako tudi kakšno »soglasje« je vladalo med njimi, o katerem govori »Hrvatski dnevnik«, ki ga je nekdo pošteno potegnil za nos. PoSHični špekulante: Samo kmečke množice odločajo: Vojna ali mir Niso se še zacelile rane svetovne vojne, ni Še pozabljeno morje gorja, v katerem je tedaj dolga štiri leta tonil svet, ko nam že grozi novo 6vetovno klanje. Nikjer ni med narodi razumevanja, nikjer spravljivosti. Vse govori o miru, a vendar vse brusi morilno orožje. Razmere, v katere je pahnil svet kapitalistični imperijalizem, postajajo iz dneva v dan bolj neznosne. Narodi »o postali slepo orodje intrigantov in kapitalističnih špekulantov, ki v svojo korist ščujejo ljudske množice v medsebojno klanje. Videli smo strašne sadove tega dela. Vojna v Aziji, v Južni Ameriki, v Afriki, gaženje mednarodnih dogovorov in pogodb, skratka — divji nered in omalovaževanje z dogovori prevzetih obveznosti, kar vse lahko prej ali slej rodi nov svetovni požar. V tem kaosu, v tej strašni vročici imperialističnih strasti je v nevarnosti vsa kultura in civilizacija pod vojnimi bremeni omagujoče Evrope. Nekatere države širijo razpoloženje, ki bi utegnilo uničiti Društvo narodov In mu vzeti zadnji značaj avtoritete. To bi pomenilo razcepitev držav v različne sovražne sku- Napredna kmetsko-'delavska vlada je morala na hitrico oborožiti tovarniške delavce, kmete in študente in jih poslati v boj zoper puntarske generale, ki so bili plačani od velekapitalistov posameznih . »*-' veleposestnikov, da branijo narodne pravice in svobodo. V nekaj tednih je osvobodila kmetsko-de-lavska vojska velik del Španije ter potlačila fašistični upor v Madridu in Barceloni. V osvobojenih krajih je vlada razdelila zemljo med kmete, tovarne in podjetja podržavila in konfisci-rala vsa imetja cerkve in cerkvenih kongregacij. ... . . » Iz njih je ustanovila bolnice, šole in javne narodne kuhinje. ? - — Fašistične upornike podpira italijanski in nemški fašizem. Dobavlja jim orožje in letala. Uporniki razpolagajo sedaj z 59 letali. Delavstvo skoro vseh evropskih držav pri-Teja shode in daje izraze simpatij za španske 'delavce. Zbirajo za nje denarna sredstva in organizirajo borbo proti španskim fašistom. Pred vsem poskušajo preprečiti prevoz orožja in letal za španske fašiste. Italija in Nemčija sta poslali v španske vode njuno mornarico, ki naj brani interese njunih državljanov v Španiji. Francija se pa resno boji,