Polfcfna~pia£n» » goIovtnL.
Ljubljana, dne 12. avgusta 1936,
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Oin, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon fnter. št 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Lubadaiji narodovega telesa
V obupu radi nekateri ljudje sanjajo o diktaturah in begajo sami sebe in druge z gesli, ki so jih pobrali na kdo ve katerem zelniku, pa jih navadno niti ne razumejo. Če pa se jim kaj svetlika o ideji gesla samega, cenijo to kot nekak »Blažev žegen«, ki naj ozdravi vse bolezni javnega življenja.
Taki ljudje so kakor jajca brez lupine, meh-kuži, ki jim vsak še tako neznaten pritisk spremeni notranjo obliko in pretrese vsebino. Do nazorov niso prišli po lastnih razmišljanjih in ludi ne po žirljenskih izkušnjah. Razumljivo Je zato, da njih nazori ne koreninijo t njihovi duševnosti. Čeprav ti ljudje govore kakor iz globokega prepričanja, se vendar zraven zavedajo, da govore prav za prav iz tujih ust. Ta zavest, ki jo povzroča notranje nesoglasje, jih dela plahe, neodporne in zahrbtne. V krogu, ki se jim sdi duševno in idejno šibkejši od njih samih, so oblastni, brezobzirni in vsemogočni. Kakor hitro pa zadenejo na koga, ki je bolj samonikel, odporen, miselno močan in morda še celo udaren, «e mu umaknejo in takoj skušajo po njem oblikovati sami sebe. Da, zgodi se rado, da r naglici od idejnega nasprotnika prevzete ideje proglašajo za svoje in čez malo časa uslužno ponavljajo to, kar jim je vcepil idejni nasprotnik.
Pri nas na kmetih imamo za take ljudi prav značilen izraz. Pravimo jim namreč — plevarji. .Vemo, da jih nikjer ne manjka, vemo pa tudi, da eo samo pleve, ki niti ne koristijo niti ne Škodujejo. Če se jih kje nabere le preveč, je treba samo malo vetra, pa je ozračje kmalu Čisto.
Končno ti ljudje niso niti nevarni, ampak zaslužijo prej pomilovanje kakor zasmeh. Narava in morda neugodne življenjske okolnosti, bolezni in pomanjkljiva vzgoja so jih oropale dragocenega zaklada, ki ga najbolj spoštujemo v vsaki človeški osebnosti, namreč — značaja.
Hujši in bolj prezira vredni pa so oni ljudje, ki zgoraj omenjene slabosti zavestno in hote združujejo s hudobnostjo in kujejo — ali vsaj okušajo iz napake kovati — kapital.
To so ljudje, ki jih poznamo v javnem življenju pod imenom
politični špekulante
Ti so lubadarji javnega življenja. Sami se točno zavedajo lastne šibkosti, a vprav ta zavest rodi v njih težnjo po — oblasti. Ker pa vedo, da z močjo svoje osebnosti, s silo svojih duševnih sposobnosti in izredne nadarjenosti ne morejo idoseči takega vpliva in toliko moči, kolikor si je žele, si pomagajo na način, ki je vsega obsojanja vreden, a za te vrste ljudi toliko bolj značilen.
Njih delavno polje je intriga
zahrbtno, podtalno prišepetavanje in namigava-nje, omalovaževanje vsega, kar so storili in dosegli sposobnejši in spretnejši, hkratu pa razdi-ranje vsega, kar obstoji.
Ta lubadarski posel je toliko bolj strupen, ker ga zdrav in značajen človek skraja niti ne opazi. Kdor namreč dela t jasno mislijo in vedrim ciljem, niti ne utegne misliti na tako ro-varjenje. V obraz se bo špekulant kazal njim, proti katerim dela, vedno prijaznega in uslužnega. Ko ga bo z besedo hvalil in priznaval, bo pa že t mislih iskal izhodov in skritih stezic, po katerih bo delo značajnega človeka potihoma skušal prenesti na svoj samotni vrt in ga o prvi priliki pokazati kot svoje delo.
To so krvosesi, ki jih dobro pozna vsa politična in kulturna zgodovina pa tudi vsako veliko pokretaško gibanje. Skoraj bi dejali, da so politični špekulantje neizogibna senca na polju idealnega, poštenega in požrtvovalnega javnega dela.
Pameten človek gre mimo njih, s toliko večjo slastjo pa se jih poslužujejo njih politični nasprotniki. Seve, s špekulanti se je vedno lahko razgovarjati in sklepati sporazume. Saj so pripravljeni
za navidezno povišanje
sprejeti vsako ponižanje. Pripravljeni so vedno izdati svoje nazore, ker jih pač — nimajo. Ideje, načela in temeljni pojmi so jim samo zunanje napisne table, ki jih spreminjajo in izobešajo sproti po potrebi.
Take kvarne lubadarje pozna vsa človeška zgodovina. Imamo jih v grški in v rimski dobi. Tedaj so zanje celo poznali posebne kazni. Rezali so jim ušesa, da so jih tako javno označili kot ljudi, ki ne smejo nič slišati in jih tudi ni vredno poslušati.
Doba propada pred francosko revolucijo in doba revolucije same je polna špekulantov (ala Fouche). Kdor pogleda na Kitajsko, bo videl, da netijo državljansko vojno sami taki špekulantje. Mandžukuo je kot japonska vazalska država nastala in obstoja le radi političnega špe-kulantstva takih Iubadarskih ljudi.
V naši domači politični zgodovini vemo, kako so nekdaj špekulantje izdajali naše bitne interese narodnim sovražnikom, hrvaška zgodovina pozna dovolj sličnih primerov in nekateri krvavi list srbske zgodovine jc popisan z grdimi dejanji izdajalskega špekulantstva.
Razumljivo je torej, da tudi naši dobi in našim cibsnjein to zlo ni prihranjeno. Vedno je obstojalo, obstoja in bo obstojalo tudi v bodoče. Vsi pa se moramo zato toliko bolj odločno boriti proti i«:mu.
Živ vzgled nam je razen naših kmetsko« pokretaških genijev tudi največji evropski poli« tični mislec T. 6. Masarik. On zahteva in dosled« no naglasa
moralo v politiki
Značajnost, poštenost in vse tiste vrline, ki jih cenimo v zasebnem življenju, zahteva on tudi za javno, zlasti za politično delo. Bil je prvi člo« vek v Evropi, ki je proti gnilim diplomatskim intrigam postavil načelo pravičnosti in značajne, neustrašene resnicoljubnosti. Toliko bolj žalostno je, da se niti vsi njegovi neposredni učenci niso ravnali in ne ravnajo po mojstrovih naukih. Posebno t Sloveniji vidimo, kako klaverne po« sledice je rodilo to kolebanje. Mesto velikih, vse« narodnih gibanj ustvarjajo ti ljudje razne »fronte«, ki so v bistvu samo spletkarska kavarniška omizja, brez idej in brez pristašev.
Kmetski narod gre iu mora iti preko tegaw Narod namreč hoče živeti in napredovati, zato bo tudi v ognju resnice, na grmadi borbene od« točnosti za velike ideje žapalil in iz svoje srede izločil vse politične špekulante in ljudi, ki ne grade, ampak rušijo.
SKS in Rimske Toplice
»Hrvatski dn3vnik« od 7. avgusta, za njim pa zagrebški »Obzor« in beograjska »Politika« so objavili vest iz »merodajnih slovenskih krogov«, da so se v nedeljo, dne 2. avgusta sestali v Rimskih Toplicah »delegati članstva bivše Samostojne kmetijske stranke« in da so bili zastopani vsi kraji Slovenije. Na tem sestanku, da so^ navzočni obsodili politiko vodstva bivše SKS posebno tov. Ivana Puclja itd.
Ugotavljamo, da se navedenega dne niso zbrali v Rimskih Toplicah prav nobeni »delegati članstva bivše SKS'« in da se ni v tem pogledu ničesar sklepalo in ničesar sklenilo. V kolikor pa gre za poskus trojice gospodov izven kroga bivše SKS, da se razbije enotnost kmetskega po-kreta in da se pritegne članstvo zveze kmetskih' fantov in deklet v nekako slovenoborsko politiko in ljudsko fronto ter da se poskuša vmešavati v: to reč tudi neke gospodarske ustanove, bodo navedene kulturne in gospodarske organizacije zadevo same med seboj uredile.	*
Na izletu v Rimskih Toplicah je bilo 12 ljudi. Kdo, kaj, kako in zakaj se je izlet pripravilo, bomo povedali ob drugi priliki. Ravno tako tudi kakšno »soglasje« je vladalo med njimi, o katerem govori »Hrvatski dnevnik«, ki ga je nekdo pošteno potegnil za nos.
PoSHični špekulante:
Samo kmečke množice odločajo:
Vojna ali mir
Niso se še zacelile rane svetovne vojne, ni Še pozabljeno morje gorja, v katerem je tedaj dolga štiri leta tonil svet, ko nam že grozi novo 6vetovno klanje.
Nikjer ni med narodi razumevanja, nikjer spravljivosti. Vse govori o miru, a vendar vse brusi morilno orožje. Razmere, v katere je pahnil svet kapitalistični imperijalizem, postajajo iz dneva v dan bolj neznosne. Narodi »o postali
slepo orodje
intrigantov in kapitalističnih špekulantov, ki v svojo korist ščujejo ljudske množice v medsebojno klanje.
Videli smo strašne sadove tega dela. Vojna v Aziji, v Južni Ameriki, v Afriki, gaženje mednarodnih dogovorov in pogodb, skratka — divji nered in omalovaževanje z dogovori prevzetih obveznosti, kar vse lahko prej ali slej rodi nov svetovni požar.
V tem kaosu, v tej strašni vročici imperialističnih strasti je v nevarnosti vsa kultura in civilizacija pod vojnimi bremeni omagujoče Evrope. Nekatere države širijo razpoloženje, ki bi utegnilo uničiti
Društvo narodov
In mu vzeti zadnji značaj avtoritete. To bi pomenilo razcepitev držav v različne sovražne sku-
Napredna kmetsko-'delavska vlada je morala na hitrico oborožiti tovarniške delavce, kmete in študente in jih poslati v boj zoper puntarske generale, ki so bili plačani od velekapitalistov posameznih . »*-' veleposestnikov, da branijo narodne pravice in svobodo.
V nekaj tednih je osvobodila kmetsko-de-lavska vojska velik del Španije ter potlačila fašistični upor v Madridu in Barceloni. V osvobojenih krajih je vlada razdelila zemljo med kmete, tovarne in podjetja podržavila in konfisci-rala vsa imetja cerkve in cerkvenih kongregacij.
... . . » Iz njih je ustanovila bolnice, šole in javne narodne kuhinje. ? - —
Fašistične upornike podpira italijanski in nemški fašizem. Dobavlja jim orožje in letala. Uporniki razpolagajo sedaj z 59 letali.
Delavstvo skoro vseh evropskih držav pri-Teja shode in daje izraze simpatij za španske 'delavce. Zbirajo za nje denarna sredstva in organizirajo borbo proti španskim fašistom. Pred vsem poskušajo preprečiti prevoz orožja in letal za španske fašiste.
Italija in Nemčija sta poslali v španske vode njuno mornarico, ki naj brani interese njunih državljanov v Španiji. Francija se pa resno boji, <da bi moglo povzročiti nemško ali italijansko vmešavanje v Španiji evropske zapletlja;e. Zato je predlagala, da naj se vse države obvežejo oetati v španski državljanski vojni strogo nevtralne. Izgleda, da bo Anglija francoski predlog eprejela. Italija in Nemčija še nista odgovorili na vabilo Francije. Evropske vlade so se opredelile. Nekatere za vlado, druge za upornike. Malo je verjetnosti, da bi mogle do kraja vzdr-iati nevtralnost. Ako bi uspeli uporniki in uvedli v Španiji fašistični režim, bi bila Francija obkrožena od samih fašietičnh držav, kar bi prej
pine in vojne zveze, s katerimi se bo krvavo igral mednarodni židovski kapital — kakor se je igral pred svetovno vojno.
V teh mrkih, nevarnih dneh je naloga kmetskih množic, da se strnejo v živ zid in zakličejo svarilni
»Stoj!«
vsem državnikom in vsem onim, ki ne morejo ali nočejo uvideti, da je rešitev človeštva samo v mednarodni slogi in sporazumu. Ne sila, ne orožje, ne osvajalne strasti raznih fašizmov ne bodo rešile sveta. Narobe, človeštvo more najti uteho, mir in znosno življenje samo v odločni zavesti kmetstva vseh dežel, da je vojna gorje, ki uničuje duhovne in gmotne dobrine in povečuje bedo. Priznavamo napadenemu, da se brani in se celo mora braniti, ves kmetski živelj pa se mora strniti v obrambi proti napadalcem. Kajti le z onemogočenjem imperialističnih napadov na šibkejše je mogoče preprečiti vojne grozote in vojno gorje.
Moč kmetstva ni velika, dokler ni t kmet-skem iivlju enotne zavesti, je pa nepremagljiva in nezlomljiva, kakor hitro se ves kmetski živelj kave svojega velikega, svetovnega — mirovnega in kulturnega poslanstva.
ali slej moralo dovesti tudi tu do odločilnega boja med demokracijo in fašizmom. S tem bi padla poslednja demokratična velesila na evropski celini. Mussolini in Hitler bi triumfirala, z njima pa reakcija in kapitalizem.
Od izida španske državljanske vojne je odvisen bodoči razvoj evropske politike. Zato so oči vse Evrope uprte v Španijo. Vlada in uporniki se pripravljajo na odločilno borbo. Zbirajo čete in orožje. Uporniki so prepeljali iz Maroka okrog 6.000 vojakov. Izdatne denarne podpore so prejeli od posameznih škofov in velekapitalistov. Strahovita grozodejstva počenjajo uporniki nad vladi zvestim narodom. Preki sod ima mnogo posla. Vsak dan smrtne obsodbe.
Kljub tej brezobzirni borbi zaznamujejo vladine čete vendarle znatne uspehe v zadnjem času. Osvobodile so več krajev v Južni Španiji in potisnile tudi na severu uporniške čete nazaj.
Povsem izgleda, da bo državljanska vojna trajala še več mesecev.
Rusija za otfroka
Sovjetska vlada je za letos odobrila kredit 2 in četrt milijarde rubljev za pomoč družinam z velikim številom otrok. Po novem zakonu bo po pet let prejemala vsaka družina s sedmimi in več otroci po 2000 rubljev letno, od desetega otroka dalje pa po 5000 rubljev na leto za vsakega otroka.
Ko je vlada izdala zakon, ki prepoveduje odpravo plodu, je to vzbudilo precej nejevolje, razburjenja in tudi resnih pomislekov proti novemu zakonu.
Vlada je na vse to odgovorila s tehtnim odgovorom, da je pred uveljavljenjem novega zakona zgradila dovolj porodnišnic in zavodov za otroke in radi tega ni treba nobeni družini biti v skrbeh. Končno je izdala še zgoraj omenjeni zakon o pomoči družinam i velikim številom otrok. S tem je pač dokazala, da resno skrbi za otroka, ki pomeni bodočnost vsakega naroda.
Ljudsko štfetfje v Sibiriji
Sovjetska vlada je odredila ljudsko štetje po vsej Rusiji. Na splošno se bo štetje izvršilo koncem leta. Po nekaterih krajih Sibirije bi v zimskem času štetje ne bilo mogoče, zato so ga odredili že tekom leta. V kako silno težkih razmerah se vrši ljudsko štetje, je razvidno iz nekaterih podatkov o daljavi, ki jo morajo prevaliti komisarji za ljudsko štetje. Da bodo mogli prešteti pastirske prebivalce Nukdžinskega cVaja, bodo morali prepotovati 2400 km dolgo pot. Od tega 850 km vožnje po rekah, 250 km peš hoje skozi tundTe, nadalje pa vožnje po suhem s severnimi jeleni. Za popis nekega drugega plemena bo moral napraviti komisar 1200 kilometrov po reki, 1800 km s severnimi jeleni in 1600 km z letalom. Pri vseh teh težavah pa gre včasih -i plemena, ki štejejo komaj 20 do 100 duš.
Olimpijske igre v Berlinu
Od početka tega meseca se vrše v Berlinu olimpijske igre, ki se jih udeležujejo skoro vsi narodi sveta. Na olimpijskih igrah tekmujejo narodi v vseh panogah modernega športa. Jugoslavija je poslala v Berlin 120 tekmovalcev. V ostri konkurenci z velikimi narodi nism^ mogli dosegi —"ih mest in si ne ^ribariti olimpijskih kolajn. Najboljši je bil naš plavač Draško Vilfan, ki pa tudi ni prišel do nagrade.
V ponedeljek je pričela tekma telovadnih čet. Jugoslovanski »Sokol« je poslal na olim-pijado roo?':j in žensko četo. »Sokol« je našo državo častno zastopal. Med 14 narodi smo si priborili 4. mesto. Pred nami so Nemci, Švicarji ; i1 Finci. — »Sokol« je napravil v po-lni meri svojo narodno dolžnost in mu bo ves jugoslovanski narod hvaležen.
Liubljana dobi posojilo 50 milijonov dinarjev
Državna hipotekama banka je dovolila te dni ljubljanski mestni občini posojilo v znesku 30,000.000 dinarjev, katere namerava mestna občina porabiti za odplačilo dela svojega dolga pri Mestni hranilnici. Posojilo bo kakor se sliši 8% in se bo moralo vrniti v roku 15 let. Pogoji niso sicer bogvekaj ugodni, vendar je treba zamisel posojila pozdraviti, saj bo z njim dana precejšnja možnost likvidnosti Mestne hranilnice.
Da se bo še bolj pospešilo normalno poslovanje Mestne hranilnice, bo razpisala ljubljanska občina tudi posebno obligacijsko posojilo, ki ga bodo mogli vlagatelji Mestne hranilnice deloma podpisati tudi z vlogami hranilnice. To posojilo se bo obrestovalo višje, kakor pa se bodo obrestovale stare vloge pri Mestni hranilnici, da bo že zaradi tega uspeh obligacijskega posojila zagotovljen.
Vsa naša javnost upravičeno pričakuje, da se bo z novim posojilom omogočilo Mestni hranilnici, da bo polagoma začela normalno poslovati. To upanje je tem bolj upravičeno, ker so tu že prvi znaki, da se vrača zaupanje v Mestno hranilnico. S prenosi nedvignjenih obrokov starih posojil in z novimi vlogami znašajo vse nove vloge pri Mestni hranilnici, ki jih je mogoče vsak hip dvigniti, že okoli 85 milijonov Din.
S tem velikim posojilom se je vsaj v skromnih početkih vendarle začela vidnejša sanacija naših denarnih zavodov.
Demokracija v defenzivi
Nemčiji in Italiji je sledila v avtoritativnem režimu Avstrija, Bolgarija in sedaj še Grčija. <H
« '	v
j »- . ^ .t	» . V. t	i i
Španiji se bori demokracija z velikanskimi žrtvami za obstanek. Ni čuda, da je toliko vzdihovanja po demokraciji. Je vedno bolj redka zadeva.
Demokracija v Španiji
Doma
Teden domače politike
Banovinska konferenca JNS v Ljubljani
Predsedstvo banovinskega odbora JNS je sklicalo za preteklo nedeljo širšo konferenco banovinskega odbora. Zborovanje se je vršilo v dvorani Delavske Zbornice v Ljubljani in je bilo navzočih 441 delegatov iz vseh srezov dravske banovine. Zastopani so bili vsi stanovi, zlasti v velikem številu pa so se udeležili kmetski in delavski delegati.
Od vodstva stranke so se udeležili: oba podpredsednika gg. Jovo Banjanin in Jura j Demetrovič, generalni tajnik dr. Albert Kramer, senator Ivan Pucelj, predsednik poslanskega kluba dr. Vasa Jovanovič, beograjski poslanec in bivši predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi ter več drugih senatorjev in narodnih poslancev.
Prvi je govoril g. Jovo Banjanin. V svojem govoru je med drugim omenil, da se morejo v naši državi rešiti vsa pereča gospodarska in socialna vprašanja kakor tudi vsa sporna politična in upravna vprašnja edinole z jugoslovanskega stališča. Predsednik stranke Peter Zivkovič je dejal, da hoče stranka rešiti tudi hrvatsko vprašanje na najpravič-nejši način.
Nasprotniki z leve in desne blatijo Jug. nac. stranko, da bi ji škodovali in ji očitajo najrazličnejše stvari. Posebno rad; i očitajo, da je sovražnica demokracije, oni pa da so prvi poborniki za njo. Kako ta demokracija izgleda, občutijo najbolj nacionalni in napredni Slovenci. Ljudje, ki so v Sloveniji vzeli demokracijo v zakup, so znani, da stoje na hierarhijskem oziroma fašističnem stališču in iščejo zaslombe v avtoriteti. Tako je v Španiji, Belgiji, na Portugalskem, v Avstriji in Italiji, kjer pojejo himno fašizmu. Zato
tudi naša domača demokracija vzbuja dvom,
*
Mi smo za jugoslovansko demokracijo, ki mora služiti jugoslovanskemu narodu in njegovi državi.
Nacionalni in napredni Slovenci se nahajajo v najtežjem položaju. Prepričan pa sem, je dejal govornik, da boste vzdržali ta boj in vam zagotavljam, da niste sami. Jugoslovanska misel, za katero je padel kralj Mučenik, mora zmagati.
Jugoslovanska misel pomeni edinstvo države in naroda, enakost in ravnopravnost vseh delov našega naroda in vseh krajev. Samo ta ideja je jamstvo, da bo ves jugoslovanski narod vodil našo državo.
Drugi govornik je bil g. Juraj Demetrovič, ki je naglasil pred vsem socialno vsebino programa JNS. Jugoslovanska misel, je rekel govornik, ni izčrpana z geslom o državnem in narodnem edinstvu. Nasprotno: ona iz edin-stva črpa moč za sprovedbo ne le temeljite reforme v naši notranji ureditvi, nego tudi v našem gospodarstvu in socijalnem življenju. Ni več čas odlašati z izvedbo korenite decentralizacije vse notranje uprave, nego neizbežno se postavlja tudi vprašanje nove finančne in valutne politike.
Zavarovanje kmetskega doma, delavnosti obrtnika, zaposlenosti in človeka vredno življenje delavca, eksistenca nameščenca — to so naloge, ki spadajo med prve dolžnosti realne jugoslovanske politike, ki svojemu nacionalizmu daje socialno vsebino.
Za Demetrovičem so govorili še ostali govorniki, med katerimi sta žela posebno, burno
drugod
odobravanje za njuna izvajanja senatorja Ivan Pucelj in dr. Albert Kramer.
Predsednik banovinskega odbora tov. dr. Ivan Rajer je zaključil zborovanje potem ko je preči tal še pozdravno brzojavko g. Petru živkoviču.
Nesoglasja v hrvatskih političnih vrstah
Med hrvatskimi političnimi grupami že dalj časa ne vlada ono soglasje kot se na zunaj dozdeva. Tiha trenja se vrše med njimi in večkrat izbruhne spor tudi v javnost. Posebno ostri so konflikti med federalisti in pristaši bivše HSS. Ravno tako se zaostrujejo spori med hrvatskimi klerikalci in bivšo HSS.
Niti avtoriteta dr. Mačka mnogokrat ne zaleže, da bi se spori odstranili in grupe med seboj pomirile. Le vprašanje časa je, kdaj se bo ta neprirodna zajednica povsem razbila in da bo vsaka grupa izpovedala one težnje zaradi katerih je nastala in ki jo po prepričanju in programu druži.
Najbolj se bo oddehnila skupina bivše HSS, ki mora v tej družbi služiti popolnoma tujim
ciljem razdiralnih federalistov in mednarodnega klerikalizma. Prave socialne težnje hrvatskega kmeta, povezanega z veliko vsekmetsko idejo Stjepana Radiča v sedanji zvezi in politiki sploh ne morejo priti do izraza.
To dejstvo se je pokazalo tudi v slučaju, ki se je te dni dogodil v Osijeku. Hrvatski fede-ralisti so zbrani okrog »Hrvatskega lista«. Ta gospoda si lasti glavno besedo in hoče voditi in vsiliti svojo politiko zlasti pristašem bivše HSS. Organizacije HSS so se pa temu uprle in odrekajo maloštevilnim federalistom glavno besedo. Pristaši bivše HSS so pričeli izdajati svoj poseben list »Hrvatski narodni list«. V uvodniku prve številke se ostro napada federaliste in se jih' dolži, da so oni mnogo krivi neznosnih razmer, pred osmimi leti, ko je padel Stjepan Radič.
Razčiščevanje političnih razmer na Hrvatskem že prihaja in neprirodne zveze vse bolj pokajo.
Razpisane občinske volitve
Ban Moravske banovine g. M. Novakovič je razpisal splošne občinske volitve za Moravsko banovino za 27. septembra 1936. Občinske volitve se bodo vršile po dosedanjem občinskem volilnem redu in bodo torej javne.
Ban Vrbaske banovine (Banja Luka) je razpisal splošne občinske volitve za 11. oktobra t. L Tudi tukaj bodo volitve javne.
Zunanje - politični pregled
Španija
je še vedno dežela, okrog katere se zbira danes pozornost vse Evrope. Državljanska vojna divja
Predsednik španske republike Azana.
z nezmanjšano silo. Vrhovno poveljstvo nad uporniški četami je prevzel general Franco.
Vlada trdi,
da se bliža popolni zmagi. Njena poročila so polna vesti o obupnem položaju upornikov. Baje v Burgosu leže trupla mrtvih kar po ulicah. Ponekod zmanjkuje upornikom obvez in zdravil, drugod spet drugih vojnih potrebščin. Zato da se vedno bolj pojavlja med uporniki želja po predaji.
Uporniki pravijo
seveda ravno nasprotno. Tam napovedujejo, da bo Madrid najkasneje 15. t. m. v njihovih rokah. Madridska vlada da se že pripravlja za beg v inozemstvo. Ta poročila vedo tudi mnogo povedati o grozodejstvih komunistov.
Resnica
bo menda nekako v sredi. Doslej ne more niti ta niti ona stranka govoriti o kaki odločilni zmagi Boj se na obeh straneh bije z veliko srditostjo in brezobzirnostjo, zato je tudi število mrtvih in ranjenih na obeh straneh zelo veliko.
Kdo ostane končni zmagovalec, to je pa vprašanje, ki ga bržkone ne bo odločilo bratomorno orožje, ampak druge sile, ki ljubosumno in pohlepno preže ob postelji tega krvavega bolnika.
Velesile
se namreč vedejo kaj različno in si druga drugi očitajo, da podpirajo — bodisi upornike, bodisi vladne čete v Španiji.
Najprej je bila tega očitka deležna
Francija
s strani Italije. Blumova vlada pa je očitke, češ, da z orožjem in letali podpira španske vladne čete, odločno zavrnila. Desničarsko francosko
	
	
	jpl
^1	
■f *	
i	
mg	
Hi	
jj-tt	||®fj|
Predsednik obstoječe španske vlade Jose GiraL
časopisje sicer očitke v raznih oblikah še vedno ponavlja, vladni listi pa očitajo isto
Italiji in Nemčiji,
češ da z orožjem podpirata španske uporniške, žete. Italija je to trditev že uradno zavrnila, enako je storila tudi Nemčija. To pa seveda glasov« ki očitajo, ni ukrotilo. In spet je v vozlu teK spretnih diplomatskih spletk resnica tista siromašna cvetka, ki leži skrita nekje med vijugaml mednarodnih intrig. Treba je imeti prav oster vidji če jo hoče človek spoznati.
i	Anglija
$ferj v tem pomembnem sporu prav pomembno vlogo in vestno varuje svoje interese. Svet ji •čita dvoličnost, toda angleška diplomacija se Jfialo zmeni za take očitke. Ona pozna en sam j|fkaz: interes velikobritanskega imperija I Temu -fateresu pa eo nevarni levičarji, ker bi utegnila njih premoč zrušiti moč angleškega kapitala. Nemarni so mu pa tudi desničarji (fašisti z vsemi odtenki reakeije), ker so v svojem jedru impe-rijalisti in bi njih premoč utegnila škodovati angleški kolonijatrii posesti. Zlasti na Italijo in Nemčijo gleda Anglija v tej točki s posebno tenkočutno opreznostjo. Tako plava ladja angleške diplomacije v zunanji politiki stalno med dvema nevarnima čerčma. Zato mora biti njeno delo dvolično. Tako pač narekujejo interesi domovine.
0 Bolgariji
krožijo govorice, da namerava kralj Boris poveriti Cankovu, ki je vodja bolgarskega narodnega socijalizma, diktatorske pravice, nakar naj bi se
Pod zelenimi prapori:
Mladina je vedno bila, je danes in mora tudi v bodoče ostati tisti svetli plamen, ki kaže iz tegob sedanjosti v jasnejšo in bolj zdravo bodočnost.
V	dneh našega narodnega preporoda, v dneh, ko so valujoči odmevi francoske revolucije širili nove ideje po svetu, je bilp, mladina tista sila, ki jim je dala življenjsko moč in jih zasejala v narod.
V	dneh pred svetovno vojno je spet bila mladina tisti plodni žar, ki je s tveganjem in žrtvovanjem lastnega mladega življenja sa-dila v srce naroda mlado drevesce takrat še nevidne Jugoslavije.
Po tej ponosni, jasni in tradicionalno borbeni poti hodi tudi današnja slovenska mladine, zlasti kmetska mladina. Kakor gruda sprejme plodno pšenično zrno, tako je mladina sprejela v svoja idealna, za lepo, dobro in plemenito vneta srca idejo
kmetskega prerojen j a,
veličastno idejo osvoboditve slovenske in jugoslovanske vasi. Ta, po svoji globini in svoji dalekosežni pomembnosti največja in naj-plemenitejša misel, kar jih je rodilo nepopisno trpljenje vojnih grozot, je potrjena in posvečena s krvjo velikih žrtev, od katerih naj omenimo samo Stj. Radiča in Stambolij-skega.
že ti dve imeni pričata o svetosti in veličini te ideje. O njeni dalekosežnosti pa dajejo slovenski kmetski mladini največ in najbolj tehtnih dokazov oni maloštevilni zaslep-ljenci, janičarji in poturice kmetstva, ki se z besno, onemoglo zagrizenostjo bore proti interesom lastnega sloja in lastne rodne grude,
To zaletavanje nas mladih ne moti. Nasprotno: Daje nam moči za borbo in vedno novega potrdila, da smo na pravi, na edino pravi poti. In še nekaj! Vprav gonja proti zdravemu, vsenarodnemu pokretu slovenske kmetske mladine nam narekuje novo nujno nplogo:
Strnimo svoje vrste!
Postati moramo ognjeni steber, ki bo nosil luč in jasnost v zadnjo gorsko vas, spoznanje in odločnost v sleherno srce, ki danes morda še dvomi in omahuje.
Vsi se zavedamo, da je napredek in zmaga samo v večnem korakanju — naprej.
Bolgarija notranje preuredila po Hitlerjevem vzoru. Z druge strani te vesti zanikujejo in vedo toliko več povedati o tem, kako se Bolgarija polagoma, a zanesljivo vrača v demokracijo.
Poljsko
obišče te dni šef francoskega generalnega štaba general Gamelin. Nemški listi obširno in podrobno pišejo o pomenu in namenu tega obiska in zlasti naglašajo, da pride v Varšavo hkratu s francoskim vojaškim dostojanstvenikom tudi vodja češke agrarne stranke Beran.
Kolikor vedo povedati poročila, bo skušal Gamelin s tem obiskom izboljšati odnošaje med Poljsko in Češkoslovaško na eni strani pa med Poljsko in Rusijo na drugi. Hkratu se bodo pogajali o dovolitvi kredita za oboroževanje
v znesku ene milijarde zlotov,
ki naj bi jih Francija dovolila Poljski. S poljske strani pa naglašajo, da bo francoski obisk v Varšavi samo vojaškega pomena in značaja.
Kakor nas noben trenutni poraz ne oplaši, tako nas noten še tako velik uspeh ne zadovolji. Mi smo glasniki in nosilci večnega razvoja, neprestanega izpopolnjevanja in trajnega napredka. Vemo, da zadovoljstvo z doseženimi uspehi pomeni gnilobo lenobe, ta pa razkroj in pogin. Vemo, da počivati pomeni — nazadovati, zato pa za nas ni počitka.
Zavedni dediči Matije Gubca
Ponosni in borbeni dediči kmetskih mu-čenikov in junakov smo, ki poznamo samo zmago ali smrt. Ker pa vemo, da zemlja s svojo neminljivo življenjsko silo in tvornostjo ne more umreti, velja za nas, ki smo z vsem svojim bitjem, z vsem delom in trudom in trpljenjem povezani z njo, samo zmaga, samo življenje.
Da pa bo naša pot jasnejša, uspešnejša in bolj zmagovita, moramo iz svoje srede
izločiti vsak razdor
in prepreči sleherno cepljenje sil. Slovenska kmetska.mladina ne bo pod nobenim pogojem in nikomur dovolila, da bi z njo eksperimentiral'ali lezel po njenem hrbtu kamorkoli. Mi smo pokretaški borci, nikdar in nikomur pa podnožniki.
Kaša zemlja je kakor zdravje
Kmetska mladina uči, da je zemlja naša mati, da je zemlja vir življenja, da je zemlja naša domovina, da je zemlja izvor moralnih in materijalnih dobrin in da je kmet na tej zemlji narod, izvor vse kulture in oblasti.
Zato hoče kmetska mladina spoznavati svojo zemljo in proučevati narod, ki na njej živi. Društva' kmetskih fantov in deklet prirejajo v to svrho poučne izlete, obiskujejo vzorne kmetije, kmetijske šole in druge gospodarske in kulturne ustanove kmetskega naroda.
Ptujski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je že spomladi sklenil prirediti večji poučni zlet svojega članstva po lepi slovenski zemlji, ki diha komaj poldrugo desetletje svoboden jugoslovanski zrak in ki jo obseva svobodno jugoslovansko sonce.
Dne 2. avgusta se je zbrala četa zavednih fantov in deklet našega pododbora. Določena
je bila avtobusna proga Ptuj—Rogaška Slatinah—št. Jurij—Celje—Vojnik—Konjice—SI. Bistrica in nazaj. V enem dnevu 170 km dolgo pot ter vmes ogledati posebnosti naše zemlje in'njene lepote.
V	Rogaški Slatini smo se ustavili in občudovali lepote zdraviliških naprav. Tujeev je prepolno. Ceniti znamo tujski promet in vemo, da donaša našemu narodu, tudi kmetskemu, čedne dohodke. Ponosni smo bili, da je spremenjen zdraviliški park v raj, da so ceste in pota gladke kot miza in da nudi prelepi košati drevored prijeten hlad. To je kos naše lepe slovenske grude, last naže banovine, vseh Slovencev.
Ob krasnem vremenu smo krenili naprej. Peljali smo se v št. Jur ob j. ž., da si tam ogledamo kmetijsko in gospodarsko šolo. Tu so nas prijazno sprejeli in nam razkazali šolo, gospodarska poslopja, kmetijske stroje in orodje, vrtnarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo in vse druge praktične naprave za pouk v kmetijski šoli. Mnogo koristnega smo videli in si marsikaj praktičnega zapomnili.
Odhiteli smo v Celje in se povzpeli na razvaline celjskega gradu, žalostni ostanki iz dobe našega tlačanstva in ponosno zidovje nekdanje moči in oblasti vsegamogočnih celjskih grofov. Tam je bila ječa, kjer so trpeli naši predniki in umirale nedolžne žrtve. Eden izmed naših fantov je menil: »Ta ječa, kamor so nekdaj gonili kmetske ljudi, se je toliko modernizirala, da je prišla zdaj k kmetom sama na dom.«
V	Vojniku smo. Na daleč slovi kmetija g. Frana Goričana. In po pravici. Kako je vse lepo urejeno. Hlevi, gnojišča, gospodarska poslopja itd. Cela vrsta raznih plugov, strojev, orodja, ''metijskih naprav. Vse praktično in priročno. Gotovo ena najpraktičnejših kmetij v Sloveniji. In g. Goričan. Klene in jedrnate so njegove besede. Skušenj ima za dva rodu. Vse, kar dela, je dobro preizkušeno in preudarjeno. Nismo se mogli nagledati. Poslušali bi pa kar naprej. Toda čas hiti. Tovariš Holc se je zahvalil g. Goričanu in že smo odbrzeli naprej skozi Konjice, SI. Bistrico in od tam proti Hajdini, kjer smo se zadovoljni razšli.
Mnogo smo videli lepega, občudovali smo napredne naprave naših bistroumnih kmetov in našo slovensko zemljo, ki je prepojena z znojem kmetskega naroda.
Celje
Pododborova seja se bo vršila v nedeljo 16. avgusta ob 2. uri popoldne v tajništvu, Prešernova ulica 6/1. Seja bo obravnavala podrobno delovanje društev ter določila datum za občni zbor. Prav tako bo razgovor o lOletnici udejstvovanja in borbe tov. Kronovška v kmetsko-mla-dinskem pokretu. Udeležba vseh odbornikov je obvezna.
Veliki Osolnik
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 16. avgusta ob 3 popoldne na njivi Jožeta Garbasa veliko tekmo žanjic. Po tekmi in razdelitvi nagrad se skupaj po-razvedrimo in porazgovorimo o naših idejah in delovanju. Prijatelji od blizu in daleč vabljeni in dobrodošli!
Izid občinskih volitfev na Vrhniki
Pod izrednimi okolnostmi so se izvršile preteklo nedeljo občinske volitve na Vrhniki. Lista Stanka Hočevarja je dobila 460 glasov, lista Hrena pa 781. JNS dobi 4 odbornike, JRZ pa 26. Od skupnega števila volilcev je prejela JRZ 42°/« glasov.
zmaguje ognjeni steber
kmefcke misli
SARGOV
Rajši takoj KALODONT - p°lem ostanejo zobje zdravi in lepi
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Mlajic
Da se razumemo!
V zadnji, 32. številki »Domoljuba«, razlaga avtor knjige »Mir vam, Slovenci« tole o kleri-kalizmu:
»Povejmo tukaj na kratko: ,Klerus' je grška beseda, ki pomeni duhovščino. ,Klerikalizem' torej hoče reči: Vlada duhovščine. ,Klerikalec' pa je tisti, kdor je z duhovniki dober, kdor jih spoštuje in posluša. Skratka: kdor je dober kristjan ali katoličan.«
In malo dalje pravi:
»Dosledno, naravno in jasno je torej, da je dober kristjan prijatelj duhovnika, če hočete: klerikalec.«
In vprav v tem, kjer je učeni gospod hotel popolnoma pojasniti nekatere pojme, se mu je temeljito zataknilo.
Brez njegovega pouka namreč vemo, odkod izvira beseda klerus in kaj pomenja v svojem prvotnem pomenu. Enako pa tudi vemo, da se besede v zgodovinskem razvoju pojmovno, vsebinsko močno spreminjajo. Vsakemu kristjanu je n. pr. znano, da je bil križ v predkrščanski dobi sramoten in poniževalen, nam kristjanom pa je križ častno znamenje, simbol zmage dobrega nad hudim in jamstvo v posmrtno zve-ličanje.
Člankar v »Domoljubu« bo znal sam to najbolje in najlepše razložiti. Zato se toliko bolj čudimo, da ne pozna ali noče poznati pojmovnega spreminjanja pri drugih besedah. Gobec n. pr. pri nas Slovencih v Jugoslaviji pomeni le ustno odprtino pri živalih, Slovenci na Koroškem pa rabijo ta izraz še v prvotnem pomenu, torej za — usta.
Po teh kratkih »jezikoslovnih« pripombah torej tudi lahko povemo, da klerikalizem ni to, kar bi rad dokazal »Domoljubov« člankar. Beseda je namreč tekom svojega razvoja dobila značilno spremembo pojmovne vsebine.
Vidite, to je prava, resnična podoba te sporne kolajne. In to strujo najdemo povsod, ne samo pri katoličanih in kristjanih sploh, ampak tudi pri nekristjanih.
Kdo pa je dal povod za smrtno obsodbo in križanje Jezusa Kristusa? Naj si gospod, ki je napisal v »Domoljubu« omenjeni nerodni članek, prebere pasijon, pa naj se lepo spokori in postane to, kar je napovedal Kristus sam, da želi, namreč delo »v duhu in resnici«.
Farizejska taktika ni bila še nikomur v čast, resnica pa je božja hčerka, ki je vredno tudi umreti zanjo.
»Ljudski« se ljudskega boji m
Marsikaj se mi zdi, da včasih razumem, marsičesa pa tudi ne. Ker sem žuljav in od dela zgaran ter nimam toliko časa za zvito premišljevanje, prosim vas, gospod urednik, da mi pojasnite tole reč:
Polno slišim govoriti o neki »ljudski fronti« in ne vem, kako in kaj je s tem. Ker sem kmet, nisem bil in tudi danes nisem navdušen za fronte. Ljubim pač mir. čudno se mi pa le zdi, zakaj se »ljudske fronte« najbolj boje tisti ljudje, ki so nekoč sami imenovali svojo bivšo stranko — ljudska stranka z malim pridevkom spredaj? —
O tem smo razmišljali že tudi v našem uredništvu in se nam zdi, da so pač na svetu nekateri ljudje, ki so radi na vsa usta »ljudski«, kadar lahko po mili volji vihte korobač.
Kakor hitro pa koga drugega zamičejo enake skomine, se »ljudski« prijatelji in glasniki »ljudske« stranke prav neljudsko preleve in proglašajo, da je zaradi ljudskih naslovov drugih ljudskih gibanj vera v nevarnosti, narod v nevarnosti, država v nevarnosti — in njihov — žep. Zadnjega seveda ne povedo.
Angleški kralj v Jugoslaviji
Preteklo nedeljo je prispel v Jugoslavijo angleški kralj Eduard Vm. Na Jesenicah ga je sprejel Nj. V. knez-namestnik in angleški odpravnik poslov na našem dvoru. Angleški kralj in Nj. Vis. knez Pavle sta se peljala z
Angleški kralj Edvard VIII.
dvornim vlakom do Kranja. Tu sta oba izstopila in se odpeljala z avtomobilom v letno rezidenco kneza-namestnika, kjer je angleški kralj ostal nekaj časa v rodbinskem krogu Nj. Vis. kneza-namestnika. Nato je angleški kralj nadaljeval pot na naše Primorje. V ši-beniku se je vkrcal na svojo jahto, ki ga je tam pričakovala.
Sivolasi kotorski škof Fran Učelini je 2. avgusta dopolnil 89. leto svojega življenja. Za Stross-majerjem je to največji hrvaški oziroma jugoslovanski škof. Vzoren je kot duhovnik, široko naobražen in plemenit kot človek in liki skala trden kot narodnjak. Zaradi teh njegovih odličnih lastnosti mu tudi mi želimo, da bi še čvrst in zdrav dočakal svojo DOletnico!
Dopisi
'T
žerovnica
Pretekli teden se je utopila v nabiralniku Kranjskih deželnih elektrarn neka letoviščarka. Njene identitete niso mogli dognati. Cerkveni obred je radi tega odpadel. Pa tudi sicer bi morali nekaj pripomniti ob tej priliki, da nam ne bodo mogli tuji letoviščarji karkoli očitati. Celo postopanje ob prevozu utopljenke na pokopališče se mora izvršiti z vso potrebno pieteto, da pokažemo tudi v tem pogledu evropsko stopnjo kulture. Tujci nas povsod pazno opazujejo in posebno so občutljivi za smrtne primere. Vsi so vedeli za mrliča, pa ni bilo nobenega zvonjenja. To ni dobro vplivalo na tujce.
Kamnik pri Preserju
Iz naše vasi menda že dolgo ni bilo nobenega dopisa v »Kmetskem listu«. Sprejmite torej moje vrstice, da boste vsaj videli, da tudi na notranjskem skalovju živimo kmetski ljudje.
O domači vasi vam nimam povedati nič posebnega. Omenil bi samo, da imamo zdaj, ko se bližajo občinske volitve in iz naklonjenih oblakov rosi na občine obila rosa blagodejnih obljub, tudi mi v Kamniku polno potreb. Najbolj bi nam pa bila potrebna taka mlatilnica kakor je v vašem listu »Mlatič«. Marsikoga bi deli zamračenega noter, da bi potem z jasno pametjo prišel ven.
Nemara jo dobimo. Notranjci smo že nekatero pogruntali. Zadnji čas namreč naša mladina snuje novo Društvo kmetskih fantov in deklet. O tem pa o priliki spregovore itak mladi sami. Jaz sem preneroden za to. Rečem pa: za prvo prireditev, ki jo bo imelo novo društvo, dobi najlepšo smreko iz mojega gozda. »Kmet kmetu!« to je sedaj naš edini klic.
Novice
X V Celju je umrl 781etni zasebni uradnik Josip Korošec, ki je bil nekdaj posredovalec med zarotniki proti dinastiji Obrenovičev in med tedanjim princem Petrom Karadjordjevičem, poznejšim kraljem Petrom I. Osvoboditeljem. Pokojniku blag spomin, svojcem naše sožalje!
X V Kukavi v Slovenskih goricah sta se neprestano prepirala 681etni posestnik Jože Janžekovič in njegov oženjeni sin, 331etni Anton. Sin je vodil gospodarstvo in je bil sicer miren, le v vinjenosti pa do neznosnosti prepirljiv. Tako 6ta se oče in pijani sin pred kratkim sporekla radi razdelitve dela. Sin je zamahnil s koso in predrl očetu hrbet in pljuča, da je ta izkrvavel in umrl. Sina so zaprli.
X V Sv. Vidu pri Ptuju se je ustrelil bivši posestnik in trgovec Gustav šušteršič, oče enajstih otrok. Vzrok žalostne smrti je bil njegov gospodarski polom. Izgubljal je kos za kosom nekdaj lepega premoženja. Sedaj je bival kot najemnik v eni izmed hiš, ki je bila nekoč njegova. Nazadnje je prišlo tako daleč, da Šušteršič ni mogel več plačevati najemnine. Izvršilni organi so prišli, da bi mu zarubili pohištvo ter opravili — deložacijo. V tem obupnem položaju je nesrečni človek vzel staro vojaško puško in se vpričo uradnih organov ustrelil v prea. Med pre-
vozom v bolnišnico je nesrečnež izdihnil. Za njim joka 11 sirot, ki "še ne slutijo pretresljive tragedije svojega očeta.
X Davčne uprave razglašajo in opozarjajo kmetske davkoplačevalce, da zapade v plačilo 15. t. m. obrok za zemljarino, za kar so prejeli vsi potrebne poštne položnice. Davkarije davkoplačevalk §e posebno opozarjajo na to, da se v bodoče odlogi plačil ne bodo več dovoljevali in da se bo proti vsakomur, Idolguje davke iz prejšnjih let ali za tekoče leto, postopalo V smislu zakonskih predpisov, ako jih ne bo poravnal v določenih rokih, in da se bo posebno brezobzirno postopalo proti onim, ki imajo div" ne zaostanke še iz prejšnjih let. Najstrožje mere eksekiKvje se pa bodo uporabile proti imovitej-šim, nemarnim in renitentnim in plačila zmožnim davčnim zavezancem. Opozarjajo se zlasti oni davčni zavezanci, ki ima j j davčne zaostanke za več let, da obstoji nevarnost, da se jim prodajo nepremičnine, ako teh zaostankov ne bodo mogli poravnati hkrati s tekočimi davki iz re 1-nih dohodkov.
X Humoristični list »Koprive« je prešel kakor poročajo časopisi v nove roke. Pisanje in malarija pa ostane taka kakor je bila doslej. iVedeti pa se mora, da obstojajo na svetu dvojne koprive. Ene so, ki hladijo, druge so, ki pečejo.
X Sol v globini 300 metrov so našli v neposredni bližini mesteca Tuzle v Bosni. Sklade soli "O baje debele ponekod do 15 metrov.
X Ogromen bager za regulacijo in čiščenje Save je nabavila Banska uprava Savske banovine. Bager se premika sam z lastno močjo po suhem in po vodi. Njegova roka je tako velika in močna, da dvigne hkrati iz polijubne globine po en kubični meter materiala. Skrajni čas je že, da bi prišlo na um tudi naši banski upravi, da bi si kaj sličnega nabavila za regulacijo in čiščenje Save, ki nam z leta v leto odnaša dragoceno rodovitno zemljo.
X V Ratarih se je ob otvoritvi novega premogovnika »Dučalovca« na prvem šihtu pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 161etni delavec Milorad Radičevič. Pri kopanju ga je zasulo. Sicer so ga takoj odkopali, življenja pa mu niso mogli rešiti.
Ivan Albreht:
Nfena roka
(Konec.)
—	Zdajci je sama omahnila k meni in jela vztrepetavati v ihtenju.
»Zakaj jokaš? Si huda?« mi je bilo brž žal lastne silovitosti, mladenka pa je odkimala in okrenila razgreto glavico na mojih prsih tako, da so mi svetile njene oči naravnost v obraz. Ko sem se ji sklonil k ustom, sem slišal, da šepeče v sreči. Ves prostrani svet je bil tisti trenutek moj in sam ne vem, kdaj je dekle od-brzelo nazaj v hišo in sem odmotovilil sam h kompaniji, kjer je bilo vse nekam nemirno, nestrpno in kakor razdraženo. Blizu decembra je bilo, kasno popoldne, ko se že mrači, v meni pa tako svetlo, da bi samo vriskal in pel.
»Molči no in miruj!« me rezko nahruli tovariš, ki je bil sicer vedno razposajen in šegav.
»Kaj te ušesa bole?«
»Bodo kmalu tudi tebe! Ali še nič ne veš, da zdaj in zdaj odrinemo v mesnico?«
Beseda je zarezala hujše od noža.
»Kdo pravi?« se mi je zapletal jezik in tako me je vse bolelo, kakor da sem bil strmoglavil B silne višine.
—	Sunkoma mi nato začne oni praviti, kako In kaj. Nekje spredaj se pripravlja grozota. Ali nisem popoldne nič slišal topništva? Tudi letala 00 krožila. Z desne so porušene vse telefonske »veze. Nekaj kompanij ima že povelje za odhod, stroga pripravljenost pa velja za vse. Petdeset mož našega bataljona se je pravkar vrnilo^ brzojavno so bili poklicani z dopusta./
Pri Abrahamu
Te dni je obhajal v krogu svoje družine še čil in zdrav 501etnico rojstva po vsej Dolenjski znan, visoko čislan in spoštovan javni delavec, bivši župan občine šmihel-Stopiče, posestnik, gostilničar in trgovec v Gotni vasi, gospod Josip Matko. Kot pristašu kmetskega pokreta in prijatelju mu iskreno čestitamo ter želimo, da ga Bog ohrani družini še mnogo let.
Slika predstavlja naše Sokole, ki nastopajo na olimpijadi v Berlinu
—	Ko je še govoril, je zarjulo za hribovjem pred nami. Bila je strašna topovska godba. Odblesk žarometov je vedno bolj pogostoma obli-zoval ozračje proti nam.
—	Vas je zavila gosta megla in tema je bila kakor v grobu. Na vseh koncih in krajih so bile ojačene straže. Topovi so čez čas utihnili. Slišal sem nato krik, rezget strojnic, lajajoče pokanje min in odmev hrupa, ki se dviga, kadar se najbolj razbesni boj. Slednjič je vse utihnilo. Strašna, smrtno mrzla tišina.
—	Ponoči sem moral na stražo, a sem šele proti jutru spoznal, da ždim vrh roba nad hišo, kjer morda zdajle najslajše sanja Danica. Kakor sem mislil nanjo, je bila moja misel zgolj čista, goreča molitev. Občutil sem prostranost stvarstva, silno veličino vekomaj snujočih sil in kakor blazen zasmeh vsega plemenitega in vekovitega to brezumno človeško divjanje. Sam sebi sem se zaskutil, ko so za trenutek probegnile mimo mene blazne vojne morije, in mi je bilo, da bi zarjul na vse. štiri strani sveta, oj, do samih nebeških zvezd, da nočem in nočem biti zver, temveč le človek, samo človek z občutjem ljubezni in hrepenenjem po Bogu v globini srca.
—	Malo pred dnem so izmenjali straže. Pre-čuta noč, teža upornih misli in jedka zavest morebitnega bližnjega pogina, vse to me je tlačilo, da sem se vlekel kakor klada v dolino. Po strmi vijugasti stezi sem motovilil nekaj korakov za tovariši, ko iznenada izgubim tla pod 6eboj in zdrčim! Hotel sem se zaustaviti, toda strmina je bila gladka in vlažna. Kamorkoli sem hlastnil
z roko, se mi je odškrbnil kamen ali se je od- i krhnila veja šibkega grmičevja, dokler slednjič I le nisem obvisel v gostem brinju. Tik spodaj je 1
X Na Jezici se je pri kopanju v Savi smrtno ponesrečil llletni gimnazijec Stanko Brumec, sin upokojenega železniškega strojevodje iz Ljubljane. Deček je bil dober plavač, vendar so ga valovi pogoltnili. Tragika te smrtne nesreče je toliko bolj grenka, ker so kopalci utopljenca potegnili iz vode in ga z umetnim dihanjem toliko predramili, da je odprl oči in zadihal. Med tem je prihitel reševalni avto in odpeljal dečka proti bolnišnici. Med prevozom pa je mladi dijak umrl.
X V Starošincih na Dravskem polju je požar uničil gospodarska poslopja posestnikoma Štefanu Mesariču in Francu Pulku. Skupna škoda znaša do 100 tisoč dinarjev, vendar je vsaj deloma krita z zavarovalnino.
X Na Laverci pri Ljubljani so neki znani lumpje vdrli v shrambo sokolskega orodja, katero so po večini uničilL Z lumpi bomo prišli na dan, ko bomo še bolj točno informirani
X V Klečah je umrl v visoki starosti 76 let daleč naokoli znani posestnik in gostilničar g. Jakob Avšič. Naj v miru počiva!
X V Gornjem gradu je iz zaporov tamoš-njega sodišča pobegnil vlomilec Ivan Bezenšek, ki so ga pred kratkim aretirali v Kamniku. Bil je uklenjen in še privezan k steni, ko pa so ga samo za trenutek pustili samega, se je nekako osvobodil in pobegnil skozi okno. Dotlej ga še niso našli.
molčala visoka skalna stena, da me je streslo, ko sem se zavedel, kje sem.
—	Opraskan in potolčen začnem tipati in poskušati naokrog. Medtem se je jelo bolj in bolj naglo ponujati sivo megleno jutro in v dalji so se zopet predramili topovi. Bobnenje je naraščalo, megla se je redčila in zdelo se mi je, da že razločim skoznjo, kako se gibljejo po okolju temne proge in lise, vojaške edinice v rezervi. Morda se že tudi naša kompanija rije proti sprednji črti?
—	Kakor iz sanj zagledam tedajci Daničin obraz. Na noben način se ne povrnem h kompaniji, dokler nisem še za slovo govoril z njo! Počasi in previdno ležem navzdol po skalovju in se slednjič srečno dokopljem do položne brežine, od koder zdirjam navprek proti hiši pod robom. Bog ve, ali Danica še spi? AK sluti, kaj se obeta? In stotnik z ribjimi očmi? Zakaj je moral priti v hišo ta človek s svojim potuhnjeno nizkim čelom?
—	Topovi so že rjuli z obeh strani in nad vasjo so sršeče rajale granate. Proti zaledju se je vlekla vrsta s plahtami pokritih nizkih voz: sinočnji ranjenci.
—	Bal sem se, da bi me kdo ne ustavil, pa sem se oprezno podvizal proti hiši. Bila je že kakor mrtva, ko se nenadoma odpro vrata. Pri-hulim se za kup osmojenih ruševin in gledam. Dva vojaka izstopita: eden nosi težak nahrbtnik, vsekakor stotnikov, drugi nekšen zaboj in svitek telefonske žice. Ali se častnik poslavlja?
—	Kakor izgineta, planem nestrpno za hišo, kjer se je malo kuhinjsko okence razgledovalo po skalovju. Na ognjišču je tema, a za začrnelo mizo na desni sedi stotnik in se sklanja. Vraga:
X V Celju je neka trgovka z vinom iz Desi-fiiča okusila resničnost starega reka, da je »lju-jbezen bolezen«. Seznanila se je z nekim konjskim mešetarjem. Ko 6ta skupaj prenočevala v hotelu, se mesetarju ni dalo spati. Medtem ko je ona prijetno sanjala, je mešetar smuknil njeno ročno torbico z 2200 dinarji in izginil.
X V Starešincih je nekdo posestniku Štefanu Vuku ukradel kravo iz hleva in še dva sto-jtaka, ki ju je imel shranjena v nekem loncu. Menda so orožniki tatu že za petami.
X V Kamniku se je za profesorja izdajal neki prevejanec, po imenu Culan Bugarski iz Pančeva. Mož je udobno živel — zastonj, češ da bo poravnal račun, ko prejme pokojnino. Zdaj uživa »pokoj« za zamreženimi okni.
TISKOVINE
vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne. Časopise. knjige. veCborvni tisk hitro In pocenil
TISKARNA MERKUR
LJBBLJAIA, GREGORČIČEVA ULICA 23
TELEFON $TE*. 25-52
X Na severni triglavski steni sta se zopet ponesrečila dva planinca iz Celovca. Eden je mrtev, drugi leži nevarno ranjen kakih 10 metrov pod robom stene. Rešilna ekspedicija je odšla na pomoč.
X V Zagrebu bo prihodnje leto svetovni kongres teozofov.
X V Ljubljani je umrl tragične smrti pod kolesjem ekspresnega vlaka sin slovenskega učenjaka, vseučiliškega profesorja drja. Rajka Nah-tigala, komaj 20Ietni akademik Tone Nahtigal. 'Prijaznega mladeniča so položili ob ogromni udeležbi prijateljev in znancev k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu bo miren sen v preranem grobu, težko prizadetim svojcem pa veljaj naše iskreno in toplo sožalje!
Danica kleči pred njim z razpuščenimi lasmi in dviga k njemu sklenjene roke, orjak pa se je zdajle nizko sklonil. Kakor silna vzmet me je vrglo in sem že stal kraj njiju ter zamahnil s puško. Dekle je krikoma planilo kvišku in se mi vrglo okrog vratu, a stotnik je šinil pokonci in nameril samokres. Slišal sem Daničin »Nikar!«, a roka je že zamahnila in puškino kopito je lopnilo po stotnikovi glavi. Hkratu je počil strel in dekle na mojih prsih se je krčevito stresla.
»Evgen!«
—	Odrinil sem jo od sebe in spet zamahnil po stotniku, da se je zgrudil. Tedaj sem videl, kako rdč Daničina nedrja.
»Evgen,« se je opotekla k meni, »kaj si sto-Til?! On,« je pokazala na stotnika, ki so ga na tleh stresali krči, »te je nameraval vzeti s seboj, ker se vrne v zaledje. Preprosila sem ga in mi je zatrdno obljubil. Evgen, moj Evgen, o Bog!« se je prijela z desno za prsi, medtem ko me je njena levica še vedno objemala okrog vratu. Takrat sem čutil, da moram umreti. Hotel sem seči po na tleh ležečem samokresu, ko je nenadoma strahovito počilo in vse izginilo v temi.
—	Ko 6em se zavedel, sem bil laški ujetnik. Troje zagorelih obrazov se je sklanjalo k meni, ko pa so me ljudje hoteli potegniti izpod ruševin, so vsi trije kakor v grozi odskočili:
»Dio santo, o Dio santo!«
—	Daničina roka mi je bila ostala zvesta. Vzlic smrti me je še vedno objemala okrog vratu.
—	Zdaj veste, zakaj sem tak in zakaj ee nobene druge ženske roke ne dotaknem večl Zame ni boljše (Evgen Lapuh je sklonil glavo in Bi z dlanjo še zasenčil oči) in ne lepše. Kaj bi potlej ž njimi?...
Ob priliki konjskih dirk na Krškem polju 16. L m.
se bodo vršile tudi kolesarske dirke! Prva dirka bo z dirkalnimi kolesi, druga kmetska s Torpedo kolesi in tretia polževa s kolesi mešanih znamk
Za nalboliSe vozače so razpisane lepe nagrade
X Iz Spodnjega Radvanja je bil tesarski mojster Pavel Gerlič, ki ga je na poti v Cerknico pri Št. Ilju nenadoma zadela kap. Gerlič je kapi kmalu podlegel.
X V Marščaku je nedavno pogorela domačija posestnika Franca Golinarja. Domači so bili na polju, ko so izvedeli, da pri njih gori. Hiteli so domov, a je bilo že vse v plamenih in so komaj rešili živino. Škoda je velika, nesrečna družina pa je začasno dobila streho in zavetje pri usmiljenih sosedih.
X V Kamniških planinah so menda opazili medveda. Pod Mokrico so našli čisto sveže medvedove sledove. Ljudem ne stori nič žalega, v ovčjih stajah pa je baje krvoločen. Morda je res, morda je pa novica tudi plod — poletne vročine.
Prvovrstne tržiške
KOSE
in
brusilne Kamne
v različnih kvalitetah ima v veliki izbiri v zalogi
„ER0H0Mu, Kolodvorska 7
X I« Beograda poročajo, da je prosvetni minister podpisal odlok, s katerim se predsedniku JUU Ivanu Dimniku ukinja oprostitev od pouka v razredu.— Podomače: Predsednik JUU mora zopet poučevati kakor vsak drugi učitelj.
X V Kaštelanskem zalivu ni morskih psov, o katerih so pred časom poročali nekateri listi. Mornarji pomorskega zrakoplovstva so s hidro-plani preiskali ves zaliv, a niso zasledili nikjer nobene teh zverin.
X Skozi Maribor je iz Medjimurja odpotovalo na sezonsko delo v Francijo okrog 200 mladih poljedelskih delavcev obeh spolov.
Cerkvene zadeve (poročne, ločitvene, pogrebne, taksne, birske itd.) pojasnjuje Janko Voda, Ljubljana, Medvedova. Za odgovor priložite 4 pisemske znamke.
Izrablianfe gospodarske stiske
Josip Grašek pred sodniki zaradi treh milijonov
Ze lani novembra meseca je oblast v Ljubljani aretirala lastnika realitetne pisarne, 341et-nega Josipa Graška iz Kamnika. Grašek je na kaj čuden in nedopusten način prekupčeval z vložnimi knjižicami raznih zaščitenih denarnih zavodov. Kakšen je bil obseg tega poslovanja, ki ga obtožnica državnega tožilca označuje kot ode-ruštvo, je razvidno najbolj iz številk, ki kažejo vso grozoto.
Graškove mreže
Z 205 vlagatelji iz Ljubljane in raznih podeželskih krajev, ki so razpolagali s približno 280 hranilnimi knjižicami raznih denarnih zavodov, katerih skupni iznos vlog je štel 5,279.337 dinarjev, se je dogovoril za kupnino vlog v skupnem znesku 4,257.752 Din, od katerih je pa poravnal le obveznosti v znesku 1,466.901 Din in ostal na dolgu ogromno vsoto 2,990.334 Din.
Na žalost so žrtve, ki so utrpele znatne dele od te vrtoglave številke, skoraj le kmetje in delavci, ljudje, ki so s trudom in pritrgovanjem zbirali svoje prihranke za varnejšo bodočnost.
Kako pomenljive številke izkazujejo prihranki teh skromnih ljudi in kolikšna je teža izgube, nam nazorno predoči zgoščen pregled preko posameznih višin vlog, med katerimi zavzemajo najvidnejše mesto vloge od 5 do 10.000 Din, katerih je Grašek pokupil 45. Tem sledi 88 vlog od 10 do 15.000 Din, 22 od 3 do 5.000 Din, 20 od 2 do 3.000 Din, 17 od 15 do 20.000 Din, 16 od 30 do 40.000 Din, 13 do 2.000 Din, 13 od 20 do 25.000 Din, 11 od 25 do 30.000 Din, 7 od 50 do 60.000 Din, 6 od 40 do 50.000 Din, 4 od 60 do 70.000 Din, 4 od 80 do 90.000 Din, 3 od 70 do 80.000 Din, 3 od 100 do 120.000 Din in končno ena vloga za 143.109 Din, za katero je ostal dolžan skoro 140.000 Din ter vloga pri Prvi hrvatski štedionici na ime tvrdke »Alpeko« v iznosu 993.423 Din, ki mu jo je prodal Alojz Pečevnik. Temu je ostal dolžan 405.062 Din.
Računajoč po nominalni vrednosti knjižic je največ teh vlagateljev, 72 po številu, oškodovanih za 80 do 90% od svojih prihrankov, 37 za 90 do 100%, 26 za 70 do 80%; drugi, ki pa jih je sorazmerno zelo malo, pa za manjše zneske. Najhuje je oškodovanih 19 vlagateljev, ki niso videli več ne svojih hranilnih knjižic, niti niso prejeli nobene pare od dogovorjenih obrokov. Skupna škoda teh prodajalcev vlog znaša 344.697 Din, računajoč po nominali.
Kako je ocenjeval Grašek knjižice raznih zavodov
Prvo mesto zavzema Hranilnica in posojilnica v Robu, od katere se je zbralo v Graškovih rokah 27 knjižic. Knjižice te hranilnice je Grašek ocenjeval sorazmerno dobro (95 do 100% od nominalne vrednosti), a s svojim postopanjem je kljub temu oškodoval vlagatelje za skoraj četrt-milijonsko vsoto. Skoraj v enakem položaju je tudi 26 vlagateljev Hranilnice in posojilnice r Komendi, katerim je Grašek prisodil 85 do 92% od nominalne vrednosti. Čeprav pa je bila ta ocenitev v primeri s konkurenčnimi prekupčevalci dokaj ugodna, so vendar vlagatelji tega zavoda izgubili nad 110.000 Din, ker jim je Grašek, kakor običajno pri večini teh kupčijskih dogovorov, izplačal največkrat le po en obrok. Na tretjem mestu s 16 knjižieami je Mestna hranilnica v Ljubljani s skupnim saldom okrog 450.000 Din. Tečaj za knjižice te hranilnice ee je gibal med 75 do 100% od nominalne vrednosti. Tudi pri teh znaša škoda, ki jo je zakrivil Grašek, blizu četrt milijona. Najvišji znesek po nominali pa predstavljajo pač nad enmilijonske vloge na 15 knjižicah Prve hrvatske štedionice, katerih lastniki so izgubili skupno 721.351 Din po Graškovi krivdi, dasi jim je vračunal 60 do 100% nominalne vrednosti vloge. Med ostalimi denarnimi zavodi, ki so bili deležni omalovaževanja vlagateljev, je zastopanih še nekaj ljubljanskih denarnih zavodov, katerim kakih 30 vlagateljev ni mnogo zaupalo in je rajši prodalo svoje vloge Grašku. Poleg že omenjenih podeželskih v Robu in Komendi pa so še zastopane Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah (13), Dobrepolju (11), Kamniku (10), Vodicah (7), Škocijanu in Vrhniki (po 4), Ribnici (3) in Domžalah (2).
Grašek se je branil, češ, da ni imel slabega namena, državni tožilec dr. B. Goslar pa je vztrajal v svojih zahtevah po najstrožji kazni.
Sodba bo izrečena v četrtek in jo objavimo v prihodnji številki
Učiteljski kongres
Jugoslovansko učiteljsko udruženje je imelo letošnji občni zbor v Novem Sadu. Predsednik te stanovske organizacije je Slovenec g. Ivan Dimnik. Pod njegovim predsedovanjem je postala učiteljska organizacija najmočnejša zaščit-nica njenega članstva, vzorno disciplinirana vojska, ki se je uspešno borila proti vsem nasprotnikom.
Tudi na letošnjem kongresu so poskušali neki elementi zanesti razdor v JUU, pa se jim ni posrečilo. Pri ponovnih volitvah odbora je bil zopet izvoljen z ogromno večino g. Iv. Dimnik za predsednika. Nasprotne liste niso dobile niti enega odbornika.
Prosvetni minister je sedaj podpisal odlok, s katerim se g. Ivanu Dimniku, predsedniku JUU ukinja opustitev od pouka v razredu.
Po svetu
■	Resni nemiri so izbruhnili na portugalskem otoku Madeiri, vendar niso v nobeni zvezi s špansko revolucijo. Prebivalstvo je namreč demonstriralo radi povišanja cen mleku in mlečnim izdelkom. Nemiri so segli tako na široko, da je portugalska vlada poslala na otok nekaj pehote s strojnicami in več letal. Nemiri še niso udušeni.
■	Mačji davek bodo vpeljali v Innsbrucku na Tirolskem. Mačja zalega se je v tem mestu tako razmnožila, da zaradi mačjih »koncertov« ineščanje ne morejo spati. Pa so premišljevali skrbni mestni očetje, kaj bi ukrenili proti tej nadlegi, in so sklenili pregnati mačke z davkom. Okrog 100 din na glavo je že znesek, ki ga človek ne odšteje rad vsako leto za vsako mačko! Tako upajo mestni očetje, da nekoliko omeje in ukrote mačjo objestnost, mestni blagajni pa od-pro nov vir dohodkov. Nemara bi tudi v Ljubljani ne bilO slabo ukreniti kaj podobnega. Na vsak način bi laže odrajtovali tisti, ki si za luk-eus rede cele črede mačk kakor pa kmetje, ki morajo za trdo prigarane pridelke plačevati ob uvozu v mesto vžitnino.
■	Stroj, ki »spozna« ponarejen denar. V Sidneyu so razstavljeni štirje električni stroji, ki z matematično natančnostjo ločijo ponarejeni denar od pravega. Stroje je izumil inženjer Lyttle. Denar, ki ga je treba pregledati glede ponarejenosti, se strese v stroj. Pravi denar strojeva aparatura prešteje, uredi po vrstah in zamota v klopčiče, ki jih sproti po vrednosti in
številu registrira (vpisuje), ponarejeni denar pa stroj sproti posamič meče venkaj. Kakor trdi izumitelj, je mogoče ta stroj preurediti za vsako vrsto kovanega denarja. Ponarejevalcem kovancev se torej ne obeta nič kaj prijetna bodočnost.
■ Vodiška Johanca — v Nemčiji. Po poročilu nemških listov so v kraju Olpe na Vestfal-skem končno razkrinkali »svetnico«, ki je s svojimi videnji dolgo mamila javnost. Je to 281etna bolniška strežnica Terezija Halbe. Pravila je, da po posebni božji milosti gleda na oni svet in sprejema od tam naročila za ta svet. Seveda se ji je prikazovala Marija in razni svetniki. V zvezi z menihi je Terezija vodila propagando proti brezverstvu v Španiji in Rusiji. Ljudi, ki so ji nosili denar, je tolikanj premotila, da so verjeli, kako hodi nebeški odposlanec — Angelus mu je rekla — v telesni podobi k njej in raznaša denarne zbirke tja, kjer jih boj za vero najbolj potrebuje. — V resnici je Terezija porabljala ves denar za svoje ljubezenske orgije, ki jih je uganjala po raznih mestih, kopališčih in zdraviliščih s svojimi ljubčki. Bili so to muzikantje in hotelski natakarji. Doslej so ji dokazali že za okrog pol milijona dinarjev takih sleparij. Oblasti pa še nadaljujejo s poizvedovanji in se preiskava vedno bolj širi. Podjetna »svetnica« pa zdaj za zamreženimi okni premišljuje o posvetnih sladkostih, ki jih je uživala pod nebeškim patentom.
Listnica uredništva
P. S. v St.: Mi pišemo, kakor nam narekujejo interesi našega kmetstva in naša vest. Kako pa je natisnjeno, o tem ne govorimo, ker to ni odvisno od nas. Mnogi že znajo citati pravilno in upamo, da se navadite tudi vi. Sporočite nam o priliki še kaj.
T. D. v B.: Zelo nas veseli vaša borbenost, ki diha iz poslanega dopisa, čeprav ga na žalost ne moremo objaviti. Verjemite pa, da moč kmetske ideje živi v skupni enotni zavesti. Vse se lahko spremeni, ideja pa ostane in krepi sloje, narode in države. Mi vemo, da smo na pravi poti, da služimo narodu, domovini in človeštvu, čeprav moramo proti lastni volji marsikdaj biti mutasti. — Pišite še kaj t
D. V. v C.: Pojava, ki ga nam opisujete, se nikoli ne bojte. V borbi se izkažejo junaki. Kar figarsko odpade, ni bilo nikoli vredno življenja v ognju vzvišenih idej, ki jim služi in mora služiti ves naš kmetski pokret. Le pomislite na resnico: »Kri mučenikov je seme kristjanov!« Iz te resnice boste spoznali vse, kar potrebujete političnega pouka — bolj jasno kakor bi ga vam mogli v sedanjih okolnostih dati mi na tem kraju. — Pozdravljeni!
Sej
mi
16. avgusta: v Rakičanih, Gor. Lendavi, Mokronogu, Ložu, Vačah, Hotavljah, Šmarju, Planini, Trebnjem, škof j i Loki, Cerkljah, Vel. Laščah.
17. avgusta: v Svirci, žetalah, Materi Božji v Puščavi, št. Jakobu obč. Kalobje, Kapeli pri Brežicah, Šmarju pri Jelšah.
18.	avgusta: v Metliki, Dolnji Lendavi.
19.	avgusta: v Peklu pri Poljčanah, Slov. Bistrici, Središču, Velenju, Dokležovjem.
20.	avgusta: v Kandiji, Irči vasi, Zatični, Blagovici, Turnišču.
21.	avgusta: v Dolnji Lendavi.
22.	avgusta: v Novi vasi na Blokah, Mokronogu, Litiji.
Važnejša radio predavanja
od 16. do 23. avgusta.
Nedelja, 16. avgusta: 17.00 Kmet. predavanje: Varujmo kmetiške šege in običaje (g. L. Puš). — Ponedeljek, 17. avgusta: 20.10 Zdravniška ura: 0 bivanju na deželi, izletih in turistiki (g. dr. Ivo Pire). — Torek, 18. avgusta: 20.10 Pravno predavanje (g. Valentin Bidovec). — Sreda, 19. avgusta: 19.30 Nacionalna ura: Primož Trubar (ob priliki 350. obletnice njegove smrti (gdč. Zora Lampretova). — 20.10 Ob 150-letnici prvega vzpona na Mont Blanc (g. dr. Oskar Reya). — Četrtek, 20. avgusta: 20.10 Ženska ura: Kaj mora vedeti gospodinja o sladkorni bolezni in dijeti (gdč. Milena Šerkova). — Sobota, 22. avgusta: 20.10 O zunanji politiki (g. dr, Alojzij Kuhar).
Vrednost denarja
ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt avstrijski šiling francoski frank češkoslovaška krona
Din	43-50
Din	17-54
Din	14-27
Din	219-27
Din	9-69
Din	2-89
Din	1-81
Vrednostni papirji
2*4% Vojna škoda	Din 362—364
7% investicijsko posojilo	Din 83—84
7% Drž. hipotek, banka	Din 86—87
6% begluške	Din 66—67
4% agrarne	Din 48—49
7% Blair posojilo	Din 73—75
8% Blair posojilo	Din 82—84
Privilegirane agr. banke	Din 232—233
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
TSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON *
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI. Ta^mzmm (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošf. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižice in tekofi tstun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // IAMSTV0 ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog ggf
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12% in od 3—4%, le ob sobotah in dnevih pred gj
prazniki od 8—12 V2 ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,500.000 - (■
Urednik: fenk« VJ#&. —. fe&la za konzo^ lya» Sij&n,- Tiste tisk&SgJ&ri^r	O«	HU&Uaafe
0102230201530002010201012302010100020102