Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja z& celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7- lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. Uredništvo in uprava: Trst, via delie Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. —• Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nef/ankiraaa pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v Sirokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 00 stot. — Plača se —.................. naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ■ ■ V Trstu, v petek 10« septembra I92CK iDELO GLtflSIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE M JULIJSKI BENEČIJI Rele OsteiKo celico s tem, da rešite in odkrijete insko. Zasedajte se, da fiodo prihodnja pokoljemo sodila poštenjake naše doBe po tem, so se II dvignili v tem odločilnem trenotku, da zakilielo: Bel Henry Barbusse Leto I. - Štev. 48« Potek splošne stavke v Julijski Benečiji Boj proletarUata zasedenega ©zemlja proti reakciji. - Zažasno premirje Delavstvo povzame delo Zastopniki političnih in sindikalnih organizacij so po treznem preudarku bsdadd sledeči dnevni red: Zastopniki sindikalnih In političnih organizacij, združeni zvečer 9. t. m., konstatirajo, da se je 24 uma protestna stavka proti brutalnim sistemom vladinih oblasti ▼ tej po-krapni reličastno izvršila; pošiljajo spoštljiv in ganjen pozdrav žrtvam reakci je, in zahvalo vsem onim, ki so te dni izvršili svojo dolžnost kakor zavedni proletarci; ter poživljajo v skladu z mnenjem in nasvetom vodstva socijatistične stranke ter spfogue delovne zveze, ves proletariat, da danes zjutraj povzame delo ter ostane vedno pripravljen stopiti na plan pr! prvem pozivu svojih lastnih organizacij, ako bi se jamstva ponujena od vlade ne izpolnila, ali pa ko bi zahtevat razredni boj, ki se vedno bolj mrzlično in naglo vrši, da naš proletarijat stepi ob stran proletariata Italije v narodnih bojih velike važnosti in dalekosežnosti, kakor so oni, ki se pripravljajo v prihodnjih dneh. Delavstvo, ki opravičeno hrepeni po svoboda ter •je do srca užaljeno radi zadnjih dogodkov, naj pokaže cib tej priliki zopet svojo discipliniranost in naj se vrne na delo. Potek 24-arne stavke. Novi M 'Delavstvo se je skupno z železničarji in pomorščaki korniptaktno odzvalo strautkiaemrU pozivu ter stopilo zopet v splošno stavko, da protestiral proti dogodkom ob pogrebu mtadeniča -Foreggioaija;. •Mesto je kazalo nenavadno lice. Vse prodajalne in krčme so bile zaprte, po tiHoah pa je bilo vse polno delavskega ljudstva, posebno pri sv. Jakobu so postajale velike množice. Trgi so bili prazni, ker so vlaki in par obrodi o-bustavili vožnje, ni 'bilo običajnih množic naših kmetov in kamric, toko db je primanjkovalo zeie-nja>ve. PredfpoWan je potekel mirno. Ker je gen. civ. ko-migairijat izdal ukaz, ki prepoveduje zbiranje večjih s kupon po ulicah, so redarstveni organi postopali temu primferno. Izvršilo se je vse mirno in v re.Au. Tudi pri oblastveni 'preiskavi prostorov sv. jakabške-'ga izobraževaiaega diruštva »Spartaoo« je redarstvo ■postopalo strogo cfbjdrtivno. Našlo ni seveda ničesar nevarnega. Upati je bilo že, da poteče dan povsem .mirno. Žal, da ni bilo 'tako in da je v popoldanskih u-rah pri sv. Jakobu in bližnjji Magdaleni zopet zavladala groBa prejšnjega dne. Popoludne kr.cg 4 se je vršila oblastvena preiskava v izobraževalnem društvu »Resa Luremburg« pri sv. Ani, pri kateri so pa redarji postopali manj objektivno, 'kar je dalo poved do pretepa med redarji in mraoži-oo, ki se je tam nahajala. Redarji so pričeli takoj streljati. BEo je na mestu več ranjenih, mied temi Anton Šabec, ki je bil sedemkrat prestreljen. Prenesli so ranjence v bolnišnico pri sv. M. Magdaleni', odkoder so jih spravili v bolnišnico v Trstu. Na .prve strele pričelo je splošno nesmiselno streljanje po vsej Magdaleni, po Rocolu, po sv. Jakobu in ekovski delavci, državni’ uslužbenci, uslužbenci javne dobrcdelnosti in pogrebnih podjetij. Stavkokazov ni bilo zaznamovati izvzemši- dveh ali treh kategorij delavstva, med temi' gostilniški uslužbenci (natakarji, kuharji itd.) Listi niso izhajali; tiskalo se je edinole dnevno poročilo stavkinega direktorija. Že prvi dan pa je bilo v mestu zaznamovati nekaj rabuk. Prodajalne so namreč ostale zjutraj povsem za Tudi sedež fašistov so preiskali. Tam niso našli nič in ni bilo nič razbitega. Popoludtie so lepaki poživljali občinstvo, naj zvečer razsvetli okna, da nadomesti s tem manjkujočo ulično razsvetljavo. Pozivu se je le malokdo ‘odival; sveče so drage, in mesto je ostalo v temi. Z ozirom na opustošenje Del. detoa je odposlal sod/, .poslanec Alessandri, ki je prihitel mied ■stavku-■joče, tozadevno interpelacijo predsedništvu poslanske zbornice. V. Četrti dan stavke. Dan je potekel nekoliko mirnejši. Fašisti so kro- * ^ „„ žili po mestu v kamijanih, ki so jih dobili na razpo- prte7T^‘lo7to^^rpto7aši^ld’sošU^r pro- j lago od' strani raznih podjetij. Bilo je tudi ta dan ne daialne do prodajalne ter .zahtevali, da se odpro j ^ai rabuk, ranjencev ter nek-aij a.reta.cij. Občinstvo Lastniki prodajalen so tudi pa večini ugodiLi temu | > odbito rado postajalo ob lepakih, s strojem .pisa-porivu, ter ta in naslednji dan držali prodajalne za. “kf raznih tržaških listov. Ti lepaki so kajpada po-nekaj ur tfdprte, deloma ali povsem; seveda brez | ročili o dogodkih po svoje. Znamenit je bil lepak sodelovanja svojih uslužbencev. | wEi‘e Nuove«, ki je trdil, da je »Slovenski Narod■ Ob istem času so fašisti nabili mladeniča Spaz-, že z dne 2. ti m. pisal o splošni stavki v J.ul. Bene zala, ki je mirno šel po ulici ter zahtevali in tudi dioiscgli, da je -bil mladenič aretiraj. Napadli in ranili so tudi nekega 141etnega dečka,- in 70letnega starčka! t Malo potem so trčili fašisti na trgu Goldoni ob skupino delavcev, ki jih je namazala s svetim o-Ijem. Ob tem času so se pojavili v mesto kr. redarji in orožniki, da vzdržujejo red. Aretirali so .par sedru-gov. Zvečer so se rabuke ponovile. Fašisti so krog 20.30 prišli po Corsu gor medtem ko so se približale iz ul. Garibaldi skupine delavcev. Da preprečijo spopadi 'teh dveh skupim so prihiteli redarji tar izstrelili nekaj strelov. Ob te> priliki je fcil lahno ranjen dijak Artur Zanolla in redar- Matej Ercolino. Tekom večera so se na rešilni postaji prijavili še streli iz samokresa je navalila na n/iju števMna tol-sledeči laMco ranjeni: karabinjerski maršal Gašper pa fašistov, med katerimi so bili znani' kolovodje. čiji, ki je pa izbruhnila jedva 3. t. m., Češ stavka je — jugcslovenska mahinacija. Prepričati pa se more vsak, da je »Slov. Narodi« o stavki res pisal, ali jedva 4. t.m., to je dan po njenem izbruhu. Vendar sredstva, in bodisi najumazamejša, »posvečujejo« menda namen!? Osobito so t.a dan vzeli fašisti, na piko poročilo stavkinega direktorija ter oplenili par bednih raz-prodajalcev za iztise istega in za njihov zaslužek. Pripomnimo pri tej priliki, da so to poročilo stavili stavci za.stonj in gre čisti dobiček v prid političnim preganjancem. Zvečer krog 11. ure je bil v bližini glavnega trga Edinosti napaden naš sodrug,: glavni urednik »La-voratora« Passigli, ki je šel tamkaj mimo v družbi sodruga Umberta Marcolina. Z divjim krikom in veliko. Redarji vrše tudi hišne preiskave, osobito krog sv. Jakoba. < Mnogo aretirancev pa je bilo že »puščenih. Vsi ti žalostni d.ogcdki so naSi bolesten ‘odmev v vsej pokraj'ni cd koder .prihajajo ogerčeni protesti. Pokrajina se je 24 urne stavke disciplinirano udeležila. Tragični MM misole mil Tragični dogodki, ki so se vršili v sredio 8. t. m., dokazujejo vno vič, kako pravična in prepotrebna je zahteva, za katero se bori tnkejšrji proletarijat, za katero je pred tednom stcpil v stavko, ki' se je ravno v sredo zaključil*. Kdor je bil .očividec teh dogodkov, nam zatrjuje, da bi nikoli ne prišlo, do teh žalostnih im uscdepolnih dcigcdkov, ako bi mirnosti delavstva odgovarjala mirncot redarstvenih organov, oso-bito onih, ki nosijo višjo odgovornost, in ako bi ti organi le nekoliko ostreje postopali proti onemu udruženju brezvestnih izzivalcev, ki jim nič ni sveto, ki -pa uživajo — kakor se iz poteka zadnje stavke da soditi — posebno pirctekcijo oblasti. Ob 16 se je pričel pomikati veličastni pogrebni izpreved v stavki ubitega mladeniča Foreggionija iz starega mesta proti sv. Jakobu. V sprevodu je bilo m tisoče :n tisoče ljudi meških in žensk, otr.ok in deklet. Spredaj so nosili vence z rdečimi trakovi, krsta je bila pregrajena z rdečim sukncim, sledile so naše organizacije z rdečimi zastavami ter tudi močna skupina republikancev s svojo zsstavo. m, da jih skoro ne kaže ponavljati. Delavstvo pač najhujše občuti izvanredne razmere, ki že .predolgo usužnjujejo ter ovirajo svobodni razvoj Jul. Benečije ter zahtevajo, da se po petih krutih vojnih letih ter dveh letih vojaške okupacije dežela vendarle enkrat vrne v naravni tir, zahteva' vzpostavitev pravnih razmer, kakor jih predvidja buržoazna ustava, zahteva cd,pravo vojaških proglasov in vojaških sodišč, prenehanje preganjanja, osvoboditev oz:r. pomiloščenjc pol tičinih kaznjencev, obetnske volitve, z dvem’?.na besedama svobodo in pravičnost. Ker se mirnim, potom z raznimi intervencijami ni dalo ničesar doseči, so z?stcpn.:ki delavskega razreda Jul. Benečije 2. t. m. kasno zvečer sklenili proglasitev splošne pokrajinske stavke in to tudi v znak solidarnosti s furlanskim stavkuječim proletariatom. Stavka naj preneha — je bilo sklenjeno — ko hitro bo siavkin odbor omet ral, da so mu podana zadostna jamstva, membe tudi izvršile. Cn se bodo zaatevf.ne spra- li. Prvi dan stavke. Stavka je bila naznanjena delavstvu s tozadevnim razglasom v »Lavoratcru« z dne 3. septembra. V trenutku, ko je isnelo iti naše »Delo« v stroj je že zmanjkala električna cneržšja (cb 6,15), ker se delavci elektrarne niso podali na delov Tako je nam 'kdo — žal — onemogočeno obvesiiSi tudi naše či-tatelje o ogromnem gibanj«, ki se je za,počelo. Delavstvo se je na poziv stavkinega proglasa odzvalo toli v mestu kolikor na deželi s čudovito disciplino. Delavci velikih in tudi manjših podjetij so Milessi, redar Dominik Bartolomeo, orožnik Fr. E-ramo in orožnik Salv. Gappiello. Zvečer je ostalo mesto v popolni temi, in ta je vladala vse večere in noči splošne stavke. III. Drugi dan stavke. Stavki so se priključili že takoj prvi dan anarhisti in tudi republikanci, ki so izdali poseben letak, v katerem1 ostro obsojajo sedan .i položaj v pokrajini ter .podlpdhovanje fašistov in zahtevajo odpravo nezdravih razmer ter aneksijo pokrajine. Zato je drugi dan pri&lo tudi do pretepa med fašisti in republikanci, ki so se čvrsto držali. Sploh so jih fašisti, ■kjer so nastopali samostojno, obilo sprejemali-, zato so nadaljevali svoja izzivanja le, ako so čutili svoj hrbet dobro krit po javni moči, ali .pa so napadali .posamezne osebe, o katerih so sumili, dia> -spadajo v-nasprotni tabor. Pri teh rabukah je bilo seveda več lahko ranjenih. Mesto je sicer kazalo mrtvo lice, luka je bila prazna. Kmetje in kmetice iz koprske okolice so se obilo posluževali tradidijonalmih vozičkov z oslovsko vprego, da so mesto preskrbeli z živežem. V .dopoldanskih urah je bilo zato precej živahno ni raznih trgih. Potniki v Istro so se mogli posluževati le znamenite istrske obrežne železnice. Ta mlinček, ki je sirer mlel vedno slabo, te dni dakaiko ni mlel boljše. Blagovni promet je zaostajal na vseh postajali, ker so odmanjkali razkladalci. Tekom dneva je oblast preiskala sedež anarhistov, kjer je našla nekaj zarjavelih bajonetov. Bilo jih je ob tej priliki več areliranrh. Zvečer je bilo mesto zopet v temi, le tuintam je ob oglih gorela acetilenka. ... Več aretirancev prejšnjega dne je bilo izpuščenih, temi sodr. Spazzal. Železničarji Jul. Benečije so objavili prejšr.i dan soglasno sprejeto resolucijo, v kateri poživljajo v*a-do, da vzpostavi državljanske pravice, 'ter tovariše, naj bodo pripravljeni za vstop v splošno stavko, ako se delavstvu ne lugode njegove zahteve IV. Tretji dan stavke. Siavka se je razširila tudi na nekatere kategorije delavstva, ki d ose da j oko opustile dela. ,Dan — nedelja je — ni nič kaj .prijazen, težki o-blaki vise na nebu in dež grezi Po ulicah se opaža mnogo redarjev a tudi že vojaštvo. Fašisti zahtevajo, pred s»dtžem zveze pomorščakov zbrani, naj se dovoli odi 10J parnika »Miiramirt. ki naj bi elega.ntno gospodo prevozil v Barkovlje, kjer so se vršile tekime veslačev. Predsednik zveze, kapitan Biffi, odločno odbije zahteva. Medtem pa s j pred sedežem zbira grozeča množica stavku jočih. Ta hip prihiti nekaj karnjonov z redarji in o-rožniki, ki rešijo fašiste iz zaojke M2I.0 nato povzročijo fašisti z izzivalnim vedenjem cb oglu ulice Madonnine rabuko. Vmes poseže redarstvo, ki strelja. Na liou mesta ostane tapecirar Vincenc Foreggioni, star 16 let, iz Avellina, ranjen od krogle v trebuh, medtem ko je bežal. Dva sodruga ga dvigneta in neseta v bolnišnico. Ali zaman je ves trud zdravnikov; čez kratko časa umre bedini mladenič. Lahko ranjenih je še nekaj. Malo zatem se -začuje v ulici Pondare.s, kjer ima v h. štev. 4 svoj sedež' sodijalistični mladinski krožek, strel. Prihite o.i.ožniiki in red/?rji ter iprično hišo obstreljevati, nakar vderejo v krožkov sedež, kjer izven vratarice in treh otrok ni nobenega. Sedež peiščejo natančno ter — po poročilu oblasti — .najdejo par starih samokresov ter nekaj nersbljivega orožja in zaboje slreljh-a. Pri preiskavi so bila razbita gcdaln ter opnstošena hišna oprava. Krog dveh popcludne je bil na sličsa način preiskovan Delavski dom, Sodruga Mailatesia in Juraga ki ste. hotela biti pri preiskavi .navzoča, sta bila a-retirana; prvi je bil izpuščen čez nekaj ur, drugi pridržain. Medtem se je vršila preiskava Del. doma, ki je trajala krog štiri ure, in ki jo je izvei&o krog petdeset orožnikov ped povel sivom poročnika Fagg.io-aija. V Del. domu je bil cb oni uri samo hišni upravitelj sodr. Vavpotič, ki so ga pa pred preiskavo zapodili. Sidep preiskave pa je bil, da je vsa hišna oprava Del. doma povsem uničena, vrata, okna, c-niire, mize, telefonski aparati, pisasui -stroji, zrcala, Sodruga sta se neustrašeno branila. Ali ločili so ju in najprej pobili na tla Passiglija. Ranjenega na glavi in v omotici ležečega so še zasramovali. Tudi njegov tovariš Marcolin je bil ranjen. Slednjič je vendarle redarstvo napravilo konec temu divjaškemu prizoru. Ranjenca so odvedli na rešilno postajo. Danes se počuti sodr. Passigli mnogo bolje in zahvaljuje ginjen vsem .dokazom ljubezni, ki so mu došli cb tej priliki od blizu im daleč. Tekom dneva je prispel po nalogu strankinega vodstva sodr. poslanec Repossi. VI. Peti dan stavke. Dan je začel mimo; tudi manj oborožene sile je videti po ulicah. Kmalu pa prično običajna izzivanja in sledeči jim spopadi. -- Prva rab uka se pojavi ob obrežju med-stavkujo-^imi ter skupino krumirjev, -ki so vkrcavali prtlja. go na parnik »Tiuol«. Oddanih in -sprejetih je bilo par klofut in nek krumir je telebnil v morje, odkoder je pa priplaval srečno na suho. Parnik ni mogel -oditi, Krog 18 je skupina delavcev z rdečo zastavo na čelu korakala iz sv. Jakoba v staro miestot. Pri ulici Crcsada jo je redarstvo zavrnilo. Malo nato je skupina fašistov prišla k sv. Jakobu, kjer sta bila dva izmed njih tepena. Prihiteli so re da rji in orožniki ter oddali'precej slepih strelov. Pri tem je bil ranjen neki Josip Regent, star 23 let. Popoltdne sc je vršil pogovor med zastopilki delavstva in gen. civiliodm Ic-omisarijem Mosconijen lavstva in gen. civilriim komisarijem Mosconijcm. Vsled tega pogovora je bil sklenjen zaključek spl šne stavke, kakor smo poročali v svoji številki v sredo. V pokrajini. V vseh večjih in manjših trgih po Istri' in po Goriškem je delavsko ljudstvo solidarno in kompaktno stopilo v stavko, brez izdajstva. Furlanija je osobito podala res izvišen zgled zrelega pojmovanja, a tudi presenetljiv dokaz bratclj-ubja med poljskim in tvorniškim delavstvom. Kmečko delovno ljudstvo je prišlo z velikodušno ptodporo tvorniškim. sotrpinom na pomoč, pošiljalo rafu je živila v .obilni meri. Stavka se je raztegnila po vseh krajih preko vseh delavskih -kategorij daleč gor v soško dolino in noter proti izviru Vipave. Kako pravične so delavske zahteve, kaže tudi dejstvo, da- so se temu velikemu delavskemu gibanju priključili v več negoli enem kraju tudi mali posestniki in mali trgovci-. V Rovinju n. pr. so slednji zaprli svoje trgovine ter prilepili na vrata besedilo: »Zaprto radi pridruženja k stavki.«. Našteti vse kraje, kjer se je vršila stavka, bi bilo isto, -kakor napisati imenik krajev Jul. Benečije. Od goriških gora pa do Kvamera in njegovih etok-ov, od furlanske nižine -pa do rudnikov blizu Lahinja in do ladjedelnic v Pulju — stavkalo je vse, kar čuti v sebi ponos zavednega delavca. Stavka je imela v pokrajini mirnejši- potek negoli v Trstu, .bodisi da se žlahtna rastlinica fašizma ni mogla ponekod ukoreniniti, bodisi 'da so .drugod zopet vladni organi postopali nepristransko. V Gori ci, Pulju in r.ekaterih furlanskih mestecih, so faši sti res poizkušali z izzivanjem, namen pa se jim ni posrečil. Tako v pokrajini nimamo zaznamovati re s-nejših rabuk in le primieromia malo aretacij. Med stavko so se v raznih krajih vršili dobro obiskani shodi, ki so pričali o trdni volji delavstva, da hoče dognati pereče vprašanje o vzpostavitvi nor malnih .vszmcr do konca. V nekaterih mestih so se ustanovile kuhic.je za stavkujoče. V Gorici je n. pr. taka kuhinja delila dnevno 1200 kosil. Tudi drugačne zglede plemenite .požrtvovalnosti je bilo za-znamovati. Kakor v Trstu, iz'k-o so tudi v raznih drugih krajih delodajalci objavljali svoje smešne ■proglase, fašisti pa razdeljevali sramotilne letake polne podlega obrekovanja na račun delavstva. Delavstvo pa je neomajeno vztrajalo v svojem gibanju ter na ta način pokazalo svojo zrelost in svojo moč! Deželno socUallsHfno ?it:s 2a Jul Benečijo. Deželni socijalistični kongres, ki bi se moral vršiti dne 11. in 12. t. m. je preložen. Dr.n kongresa bomo še določili. Tajnik; M. Benetti. Čitateljem! Vsled včerajšnje stavke nam je bilo onemogočeno iziti v oni obliki, kakor jo ima običajno naša petkova številka- Mncgo gradiva, osobito t&zne- dogodke po svetu in dopise smo morali odložiti za pozneje. Storili smo, kar nam je bilo ob danih razmerah miogcče. • ■ 1 - Uredništvo. ItnliionsKl Marii no dela Zn stvaritev zadrug in za Sirie politično delovanje. MILAN, 9. (L.) — Dnevno obvestilo *Fiom* pravi: Z ozirom nato, da iščejo mala In srednja industrijska podjetja sporazum z „Agitacijskim odborom," je zvezni svet kovinarjev vnovič potrdil smernice, po katerih se mora napram drugim pogajalcem ostati intransigentno, glede točk spomenice. S svoje strani konštatira »Agitacijski odbor" „Fiom,“ da je prišel ugodni trenotek In sklene, da da svojim organizirancem navodila za stvo-ritev lastnih delavskih zadrug in da povabi o-srednje organe »Italijanske delovne zveze« (U-nlone italiana del lavoro) in one »Narodnega sindikata zadrug* (Sindacato nazionale delie Coope-rative) na proučevanje tega posebnega položaja in na stavljenje konkretnih predlogov o zadružnih stvareh. Medtem se je vršilo danes pri zvezi zborovanje nekaterih osebnosti socijalistične stranke in predstavnikov strokovnih organov v svrho zmene naziranj o vprašanjih, ki bodo jutri predložena na razpravo. Prisotni sq bili tudi tajniki »Zveze ke-m čnih delavcev,* 'prvikrat povabljeni na tako zborovanje. Razgovor se je vrtel v glavnem okoli nujnih vprašanj, kakor o vprašanju: ali je umestno ali ne, — v slučaju, da ne pridejo druge okolščine, ki bi priporočala druga pota — raztegniti gibanje tudi na druge kategorije delavcev, da se mu da tako resnični In izraziti revolucijo-narni značaj. O tem se je razvila dolga razprava. Končno so prišli ude’ežniki zborovanja do sledečih nazorov: 1. da se gibanje razširi s tem, da se povabi na soudeležbo vse druge kategorije z istočasnim spopolnjenjem njihovih zahtev in s spremenitvijo Čisto gospodarskega spornega vprašanja v odkrito politično gibanje; 2. da se raztegne bojna fronta s pritegnitvijo edinole onih delavskih kategorij, ki so uslužbene v specijalnih industrijah, sorodnih ali najtesnejše spojenih s kovinsko; 3. da se započne z močnim delovanjem, ki naj podpre in ojači odpor borečih se kategorij, da se jim omogoči zmaga. Jutrajšnja razprava bo pokazala, kaka pota se bo ubralo. Popoldne so sklicali socijalistični poslanci v palačo Marino sestanek, da sklepajo o vprašanju na kak način bi moglo koristiti njihovo delovanje kovinarjem v njihovi boroi. O tem sestanku sc drži največja tajnost. Nemogoč sporazum. MILAN, 9. (L.) Današnje poročilo »Fiom“ se glasi: Popoldne se je sestal »Agitacijski odbor". Glavni tajnik »FionT Buozzi, je pod;l poročilo o položaju. Po kratkem razgovoru je bil odbor mnenja, da je sedaj brezkoristen vsak napor z delodajalsko organizacijo, ker odbor je več kot dovolj jasno pokazal, kako pada odgovornost ob-strukcijoniima na industrijalce. — Strani ,Fiom* se jc napravil vsak poskus, da. se vzdrži konfll vt na.gospodarskem in strokovnem polju: samo trdemu odporu delodajalcev se je zahvaliti za nemočnost vsakega sporazuma. „Agitacijski odbor" se je pridružil sklepu zveznega sestanka in je preskrbel, obveščati o položaju vodilni svet ^Splošne delovne zveze" in vodstvo stranke, ki bosta odločila o akciji, ki se bo morala končno razviti, da ne bosta mogla kapitalizem in vlada zadržati gibanja kovinskega prolefarijata.. Tudi danes so se sestali socijalistični poslanci. Skup;na socialističnih poslane* v je povdarila strankinim organom važnost discipline in sklenila je, da preloži vsako ogločitev na prikodnji sestanek, ki se bo obdržal v soboto. Jutri se bo vršilo naznanjeno zborovanje »Splošne delovne zveze", kateremu bo prisostvovalo tudi 76 socialističnih poslancev. Pciožo] v rcznjU sreM RIM, 9. (V.) — Novih dogodkgov v vprašanju kovinarjev ni. Položaj je ustavljen, medtem ko narašča marljivost in navdušenje delavcev, ki imajo v vseh delavnicah v izobilju potrebnih sirovin. Disciplina, red in velika delavnost so znaki vseh zavodov in to je moral izpovedati tudi današnji „Messaggero“, četudi s stisnjenimi zobmi. Sodrugi poslanci v Rimu gredo vsak dan delavcem na roko. V Piombinu, S. Giovanni Valdarno, v Pizi, v Neapolju, Castellmare, se delo dobro rarvija. Povsod delajo delavci s tako silo, da proizvajajo tudi za svoje sodruge, paznike in stražnike. — V Palermu je bila daues zjutraj zasedena livarna in na nji je bila razobešena rdeča zastava. KRVAVA OGRSKA ogrsKi HomuiiisH obml. Med njimi Oskar Leva? BUDIMPEŠTA, 9. (ral.) Danes 2jutraj so bili obešeni komunisti: Andrej Zounbori, KcJoman Nagy, Nikola Vegh in Oskar Levay, na smrt obsojeni v prešlem maju. Napredeno pomiloščenje za njih je grozoviti tiran Hcrthy odklonil. (Za Oskarja Levaya>, organizatorja poštno telegrafičnih uslužbencev, je bilo še uvedeno veliki mednarodno .gibanje poštnih uslužbencev.) Ogrska bela reakcija, podpirana od temnih namenov buržuaske enteaitc, je ostala' gluha na apel svobodnih ljudsiev. Iz teh mučenikov ideje bo črpal mednarodni proletarijait novih moči, za nadaljevanje svoje poti, ki bo pobila vse reakcije. IZ JUGOSLAVIJE Natančen izid občinskih volitev v Srbiji. _ Občinske volitve v Srbiji so se končale s sledečim izidom: komunisti so dobili 37 občin, re-! publikanci 2, demokrati 577, radikalci 594, poljedelci 68, liberalci 35, neopredeljeni 150, sporazumna lista demokratov in radikalcev 32. Začetek plebiscita na Koroškem« V seji plebiscitne kom. seje razpravljalo o načinu ter o terminu glasovanja Določilo s« je, da se ^‘glasovanje vrši dne 10. oktobra t. 1. Na dan '.glasovanja bo prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač. Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Trgovsko šolo, katero je 1. 1908 ustanovil bivši kranjski deželni odbor, prevzame z letom 1920-21. 'državi v svojo upravo. Pridržala je vse dose-: danje učiteljske moči in poverila vodstvo dose-: danjemu ravnatelju J. Gogal. Šola so bo odslej imenovala »Državna dvorazredna trgovska šo!a.“ Zmanjšanje Štipendij. Ministrstvo za prosveto in narodno zdravje sta izvršili definitivno redukcijo državnih štipendistov. Štipendjje so cdvzete vsem onim, ki niso položili pravočasno izpitov, ali pa so jih položili z neuspehom. Razen tega so odvzete štipendije o-nim, katerih očetje plačujejo nad 150 dinarjev neposrednega davka. Jugoslovenski proračun. Proračun za leto 1920-21 je sledeči: za ministrstvo vojne 1.120,804.560 dinarjev; za ministrstvo prosvete 158,921.279 dinarjev; za ministrsko ljudskega zdravstva 69,762.592 dinarjev. Državni dolgovi presegajo 12 milijard dinarjev, letni pr mankljaj znaša 5 milijonov dinarjev. P o voljna žetev. Ministrstvo trgovine in obrti je dobilo od o-k oinih uprav, iz Srbije, Macedonije, Bačke in Banata podatke o žetvi, ki so razmeroma po-voljni, a v šte ilkah prikazujejo sledeče približne podatke: V Srbiji in Macedoniji ostaja okrog 20.000 vagonov pšenice in koruze za izvoz. Dal je en hektar povprečno 300 do 2000 kg pšenice in 44.000 vagonov koruze. Od tega odpade 21.000 vagonov za pasivne kraje, a kot višek za izvoz ostane 48.000 vagonov. Iz Hrvatske in Slavonije ni še nobenih podatk v. Slovenija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina in Črnagora so pasivni kraji. '_______ Srečko Kumar, pianist se je vrnil iz tujine in se ystanoviI v Trstu. Poučevati bo začel v Trstu in Skednju začetkom septembra. Tozadevne informacije daje na svojem stanovanju v Skednju štv. 216, I. nad. (v Drejačevi hiši.) Ljudski oder Dramatični odsek podružnice „Ljudsk. odra* V Sv. Križu priredi v nedeljo dne 12. t. m. v dvorani Konsumnega društva v Sv. Križu ob 4 popoldne dramo „SIN“. — Po predstavi ples in prosta zabava. Sodrugi! Obiščite nas polnoštevilno. Odber. Podružnica Sv. Ivan - Sovranišče. Veselica na prostem, ki se je vršila predpreteklo nedeljo, je imela razveseljiv vspeh. Ljudstvo je zasedlo vso dvorano in vrt. Veseloigri, predstavljeni od vrlih dramatičnih igralcev sta zelo ugajali. Veliko odobravanje so želi zbori podružnic Lonjer, Sv. Ivan v Dolini in Sv. Ivan-Sovranišče, kakor tudi man-dolinistični zbor krožka »Roza Luksenburg". Kakor zmeraj so povzročile veliko navdušenje socijalistične pesmi lonjerske godbe. — Zaslužena zahvala gre vodstvu in veseličnemu odboru, ki sta tako lepo organizirala to uspelo veselico. Srčna hvala vsem krožkom, ki so tudi doprinesli lepemu izidu veselice. DBJI Kulturni siet — n Trstu. otvarja natečaj slovenskega tajnika, do 30. septembra t. 1. Ponudbeniki morajo dokazati v prvi vrsti, da so vešči slovenskega in italijanskega jezika, predvsem pa vpisani v stranko, ter morajo imeti akademično naobrazbo, ali vsaj ednako. — Pismene ponudbe in informacije daje slov. urad tajništva, ul. Ma-donnina št. 15. Za Višji kulturni svet Matko Lovko t. č. tajnik. Albanija RIM, 8. (Stefani.) — Agencija Stefani razpošilja sledeče brzojavke došle iz Drača, Skadra in Belgrada: Jugoslovanske čete so znova napredovale v pokrajini Kastrati-ja bombardirajoč in požigajoč albanske vasi, ki so v mejah iz 1913 1. Albanci se umikajo a prebivalstvo beži. Razburjenje je veliko. — Jugosioveni delajo na Taraboš železnico Decanville, ki se^ je nahajala prej na desnem bregu reke Bojane. Železnica jim bo služila za prevažanje novega vojnega materijala. Vse jugo-slovenske posadke na desni strani reke Bojane so bile pomnožene, a iz Bara prihajajo nove čete, ki gredo na Taraboš. Jugosioveni ne skrivajo več, da imajo namen zasesti Skader v najkraj-sem Č3su« Glasom brzojavk iz Skoplja se nadaljuje na predovanje jugoslovenskih čet v notranjost Albanije. Prekoračivši Črni Diin so se čete napotile črez Dulčico proti gornjemu toku reke Mače. Listi pozivajo odločno vlado, naj ukrene energične korake v svrho, da se reši albansko vprašanje v pov' ljnem zmislu za jugoslovenske koristi Razdelitev b.-o. mornarice PARIZ, 8. (Stefani.) — Glasom sporazuma doseženega v Spa o razdelitvi bivše avstro-ogrske trgovinske mornarice sla sklenila Bertolini in Trumbič, pooblaščena od svojih vlad, ter podpi sala včeraj dogovor o razde it vi trgovinske mornarice bivše Avstrije med Italijo in Jugoslavijo na podlagi narodnosti društev, tvrdk in zasebnikov, ki so lastniki ladij. Z isto pogodbo je bilo urejeno tudi vprašanje parniške najemnine za med-zavezniško dobo. Omenjeni sporazum bo predložen v odobritev reparacijske komisije. Raško - Poljska mirovna pogajanja VARŠAVA, 9. — Radi jobrz ojavk.a .princa Sap^ežbe ČiČerinu pravi, dia' bo poljska delegacija opremljena s polnomočjo za sklepanje premirja, dne 12. septembra pripravljena, da odide iz Gdanjskega v Rigo pu-vim razpoložljivimi parnikom. M. GORKI: MM Matija Prejel se en več g/sean od raizaih oseb. Vsa ptsma so ptssma v iccsi srarfoe gncize. Zdi se mi, da oni, ki so i*3h pisali:, sn cbiivcK težke čiase; njih srca trpe ■in lirikove ccči rjo icea spamija, »Kam je prniiuo. maše čsksn iuisko i/jidsftvio? Zaikaj ®e je taiko hritero apceascaiJb v dirvi/e izvieiii, tka jih že;a pio k.rvi?« Tako mi piše čaaia in rnjeiao tpiisniio *cl& .p® parfum’«. • ............. »Kitstas. je. pooafcijen un O/Ogcvi ©auki so poraženi,« piše igccf 'P. »■Kem je lagctl .v«Ji'k mbk o liJbeztn do bližnjega in kje ')e dlanes sveicut cerkve in ve.®?« vprašuje K. iRruiVjiua r:x Ttcr.tcua. Nekateci psujeib itn pi.’2k!.'ci;aip, dmigi zdihuje/o in ttožiTiO. Vsi set razburjeni, pocgetieci :a poJa« strahu vsled sedanje tczgi.čne, vefrke dete. K>»~ mi ni nac^iiče, cla bi visokemu posebej, hočem. cdg-civccrti vsem sikitpaj javtoo. JDi-Oigii gospodje in gospel Da.n za vašo krimLiaiailmo dinidifereminicist na- poam 1 itvu >;3 iprišei. Vse tlo, kair se vam edla.j gedi, vse to kar .tinpite, zaslužite v pcini meti in jaz pri.toževani;a ldW*go, ,pce-cloigo četa. Nosilo ;Je težio fromenr na svcj'h setrvti-nih hrbtih, in ko je p.; nisi toenoOek, dla je ni moglo več mesiti, je vrguO’ 'težo raz sehe. Zaikiiij se je.zi.to, goiipa? Med nama trečeno, kaj naj ijisdotvo stori knt idiat ise pazrvieiriinji? Kaj ste isitioriili za IjtHstvo, dia mcireite pri&kiciMrlii dnugačnih rezultatov? Ali ste kdaj učili n.E&e iViudiii ka; dicbrega? Ste li kidaj aa®eyife v njihove diuže seme čedracoti? Živeti ste ob cpifecvcm delu on jemiali stie .'im zadnjo jiki:r;V.co irdaa, ne da .bi se zavefclaH, da je to zJočrin. Ži'veCi ste, ex cia 'hi se kdtaij hrogate, ob čem spioh živite; niikldar ctl-jte tvprtašaii,, kdo je itasba sčtla. ki vas redi. Z bliščem vatle svnla n ibairžnnat ste para-dEsiaiM pced siiiomaki im. še Japo se vara 'e aJdiefo, če so sla jeizili. Ko ste p.oJ«t,i; iblvaii ,v svicrTh .gradovih nia deželi, sto gjedefe na ksneto v bfižitni z .zaničevanj etn in posmehovanjem, keikor da so pleme rižje vreto. Teda kmetje so rzoriite z di-vjakiom; noti fc&Iik^ se niste hoteli pcibritgatti, dk bi ga kmi!!tnali za človeško hEitje. Zakaj se zdlai čtuldiite, da je postal divja zver? Gcepa! V vašem vpiiašanjiu se izraža velika igno-.ranoai gled.e ot'!jenskih razmer in hiniavščina zilo-aituca, ki se zavedla kdtvde, pa je noče .priznati javno. Vi veste, da 'bii se bili; teM&o poničrili, \osho> živi naužik. Znatii mciratte tiudi, d!a člotvie^ko bitje, ki je tepemo, se mora prej atlii slej miažčevaiti; človek, naid ■katerčm ni bilo nikdar usuni^enjai, tudi ne pozma iz- pišete pisma; izabražeina ste. Morda ste ^tfiaJi- knjt’-ge, v katerih je »pisarno življenje tkmcita. Kaj pričakujete odi mjegai, ko vos te, kako je živel, in 4*4 vesel, dia ciste garnela z nvezkioean, tefa bi msit olajšala mukotrpno življienije ? Zdaj .se vam godi s&afca »n pešete ifaresočo roko meni — m‘cžu, o kateerem veste;, dia vam ne miotrfe pomagati. Ne! Ne morem) vam potmia-gatti. Taiko je na svetu. V deželi, kjer so bili 'ljudje tepeni z biičeml in kmito, v deželi, kjer so liudem Jtcmiii uide v zalbavo, v deželi, kjer tiranstvo ni poznalo m'ei’e in kjer je bilo nasilje tako veliko, d!a čiovek ne tmiore misliti nein§ brez greze in sreimictiie — ;v ite; deželi- ne najdete danes seču,tja. 'Ljudje, ik* so znaisli med agonS^o pekla, ped md airai s pali-aamn, pesti in kmutte, ne morejo imteitii) mehkejšega srca. LWl’e, ki so jih žan-darjij rabili za teiala, raibijo dlantaB dinuige za toala. V dieželi, kjer je sttcletja viliaidala neemakicst in kravica, ijie zeilo težko čez rtce vsttoiio’ti patatvcooi. Od človeka, ki rti nlkdlatr vudiel pr ai vic e, ne mlo-remo zahtievati, d'i nuo-ra 'biti prav:oen. Vse je jasao na tem svetu, v 'kiatterem ste, gospa in vaša visoka diružba, gded^li ntatsclje c&ho brez tpiretesrta. Današnji ljudje ctčiifii l? udtirec bolj ostro, ki;tt| ga je občuitil pred' petidi3seit:‘mii fieitt hlapec vašega o-četa. Ljmdje so se soovHi Ca v prcceisai razveja so ddbrdii Spoštoivanfie db sebe; spicznali so, da1 sto ljudje ^kakor vi vsi. A kljuib tiscntu ate jih smatravii za sužnje in gledlali nanje kot na živzdi. Gospa! Ne zatte-^ejite od lijmdi tega, če.vctr fm Vi nriste hotela dlaStl. Naučile poatvioe zahitevr.iti usmt.lte nja cd Ijndstva. iLjudbtvo je ibtla iSlačemo. Ko sta pa carizem in keipčitsiizem tptotvztnočrla rervi-lucijto v deželi, šo vstale vse temne sle Ijiudftva, k'i isti-• j h sami pcvpiraivfič. Vse, 'kar fe bilo pokopano že straleitjai, se je dvignilo in osveta dgna sveto strašno dramo na vseh straneh. Ali naša detotivtna ima v seli dcrtgo sila, svetlo moč, kč jo je požgala velika mrsel, tinspririnatna 'Cd glotrkih sanj ptravcčnicstii, svchtc^li in lepote toda, gospa, zukaj ti vami pravil o lepciti in veu čina imorja, ko vem, da niian.fi it e očiv da .bi videla l;p*ci'jf> :n veličino?.... ml .'e pi.iičel razjasnjevati, da smo. sedaj diva tisoč čevljev visoko in da plujemo s hitrico 80 milj na' utro. Hitrica vetra, ki pluje z nami/e 20 milj na uro. Opozoril me je itnidii na strojnika, ki {e plezal .po zadnjem delu letala In popravljal žice. Čudili sem! se drzaesti stoojnika, ki je plesal varno .p«> letsiu kot kaka veverica. Ko je bil gotov, je prisedel k nam. Ped nami se je razprostiral afcigleški kanal in opazitiš je bilo pristanišča in ladje, ki so plule po morju. Dozdevale so se nam kot male lupinice. V ttreh micMtfeah je iz-g.lnilo pristanišče in ladje iz vidika. Bik smo nad morjem, ki se je zrcalilo pod nami, koit kako zrcalo. Oipaziti ni hčio nobenega najmanjšega valčka. Postajalo1 je vedno bolj mrzlo. Zavil sem se še tesneje v svojo suknjo. Iz daljave je bilo že opažati framcosko obrež e in ob eni in 40 nucut pe'poldne smo pluli nad mestom Eolougne. V pristanišču je bilo epazoti veliko število b črnih ladij, ki so bile zasidrane v luki. O.b obrežju je bilo opazoti več kopališč 'in v mcirju m.sla človeška biitja, ‘ki so se kopala. Naš stroj' je še vedno .ropo tal en edin val zrak ščena ipokrajina, katere sL‘ka je 'bila zelo nasprot na oni Anglije. Ob drugi uri in 40 mtnut smo že opazili Eifelov stolp, pet ml&uit pozneje sem cpaziil neko sv^etlo črto, bila je reka Seme. Bili smo v višini 2500 čevljev in sedaj se je aecoplam spustil pet sto čevljev nižje, da smo imeli bel ši razgled' na ležečo ipolkra-jlno pod nami. Pedal sem se zopet v svojo scibico Etn nekaj rrji-nv{t kasneje se jje letalo spustfite elegainitnoi preti zemlji in miirno obstalo. Pojtrežčki, ki so čakali na prihod tega aeroplana so takoj prislonili lestvico in potjiiiki smo zapustili letaloi. Avtomobili so btli že pripravljeni. Ko je colmictski uradnik pritisnil svoj pečat oziroma prilepil listek, tdia je pt djaga col-nlne prosta, sem se veedel v avtomobil in par minut kasneje sem bil že v hotelu. S vej e stanovanje v iLcndcnu sem zapustil ob tri-četat na dvanajst in cb tretji' turi in petnajst minut eemi se že krepčal s čajem v Patšzu. !□ 1 novi dohodi S □ M . • .t' a © g 1 Hi Z milni 1331 3 m I M. Ferjančič c* -« n m O VIPAVA ? H Manufakturno blago, jestvine, v 3 južno sadje, železnine, razno- tm s vrstne potrebščine za kmeto- E -1 v valce itd. itd. O s % Priporoča se slavnemu občinstvu A s v vipavski dolini n □ Dnevno novi dohodi 1 Q Iz Londona u Pariz u neraplunu Pred nekaj meseci se je bilo poročajo, da je neka družba pričela z rednim .prometom med Londoncm in Parizom z aerepfetei. Potovarje z aeiroipkncm ;e bolj udefrao kot tp.a s piarctkcm ali .po železnici, kar se mora- posneti iz opisov pteltokov, ki so se po-služt’li aeroplana. Nek pcitoik episuje to potovainje sledteče: Ko sem prišel v pisarno družbe, ki je 'vzdrževala redni' osebni promet z aercplani med Londonom in Parizom, ter A^rašal za victzr.i kstok, me je tne^i u-radnik te 'družhe pteljal v čakalnico, ker je bila že delga vrsta potnikov, ki so .bili namenjeni potovati v Pariz in čakali na vozne Is tke. Btl sem zadnji v dolgi vrati pjctiffirikcv, ki- so se t:irerjjali pei blagajniškem ckau. Ko sem prišel jaz na vrisilo, mi je pa o-daialec voznih bstkov rekel, da edini pi-ostor v letalu, ki je še na raz.pclago, je v prednjem delu leti-lia, Tclda, ker sem brltel oa vsak način poleteli črez ar.-geški ketasl s tem aerorJsiacm, sem vzel la prestar, alkoraivno je .bil ttakccdtcO njjslsfcili. Uradrik, ki mi je prodal vezal listek, mi je še cmentl, lia vsa mdja prtila^.a ne srne presojati 30 funtov. Za pr;tljaigo on za svo ;o osebo sem plačal 12 funtov šterfcnigov ».pri-stejittae,« idiai me aeroplan ponese iz Landona v Pariz. Dan pred odthicdcm sem' dobil pismo in v tnjem nek. .ruim^en listek, aia katerem je trto zapisano, da pride po me avtomobil, s kzl erlm se bcm ipeljal da aero-plana. Tako je bilo vse pripravljeno za ctdfood. Sploh nisem imel crkakih Sitoosti: ne priprav z velikimi kovčegi, neizkanjem iz^eščeka, ki naj spelje ,kov-čege na en kolodvor, ne priprav. jefdKa za dolgo vožnjo in ne skrbi:, d'a zamtudim vlak. Tri četrt na dva-narst se iisitavi .pred irjrjim stanovtanjem velik avtomobil im voznik me pozove, d'a .naj vstopim, da je čas za odhod. Opoldne smo* dccpeli na postajo. Stinojniki so še enkratt natančno -pireiskali vsak del letala, ako je vtse v redu, preizkušali žice, k: co bale razpete med Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna »Lavoratore* v Trstu. Mm ur In ztetsnine ter fleluvnica ALOJZIJ POVH Telefon 3-» sodni izvedenec Trst, Piazza 6. GariMldl 3 (u Bsrrlars) fisia sospsH zadmoa v Dobravljah na Goriškem Ima d zadružni Kleti reč sto ML najboljšega naravnem VINA m iioemih mMnMi tenot Daje od 56 lit. naprej. Politični vestnik III —II »■' »II — ■»■II I II« 1 ■ Italijanska deputacija v Moskvf. Radijobrzo javkat iz Moskve z dne 4. t. m. sporoča, da je prišla tja italijanska deptitacija sestavljena iz zastopnikov socijalistične stranke in ital. siridakatov. I. kongres tovarniških svetov v Nemčiji. Dne 5. in 6. prihodnjega meseca se vrši v Berlinu I. kongres tovarniških svetov Nemčije, na katerem bosta nastopila kot glavna govorn ka Wissel, ki bo govoril o ekonomični situacije in Hilferding, ki bo obravnaval vprašanje politične in ekonomske sile socijalizma. Sestanek „Koncentrijske frakcije." »Koncentracijsko frakcijo" ita ijanske socijalistične stranke tvorijo strankini zmerni elementi, desničarji, cen-trumaši, ali po svojem voditelju imenovani tudi Turati-jevci. Frakcija se je formirala avgusta meseca l. 1. v Mianu. V svoji okrožnici, razposlani pred dnevi na mnoge soc. sekcije, liste in osebnosti upajo Turati-jevci, da nt bo nihče videl v njihovem sestanku kakega poskusa cepljenja in se bo tu oficijelna stranka znala ravno tako uveljaviti, kakor pri sestanku astenzijonistov v Florenci, t. j. strpljivo in obenem disciplinirajoče. Trgovski zastopnik Sovjetske Rusije v Švici. Moskovska vlada je vprašala potom zastopnika »Rdečega križa" švicarsko . vlado dovoljenje za bivanje lastnega trgovskega zastopnika na švicarskih tleh. — »Zvezni svet* se je odločil, da vpraša glavne industrijske in trgovske zavode, j ismlilvea/a nad aifccsniutr. To je jasno. Še več: mara je-li v interesu švicarskega ljudstva, da se da v biti tako! Bernu poverjenje trgovskemu zastopniku Sovjetske Kako mtanaitle pričakovati usmiljenja' v srcih, v ka- Cf! u e « o o ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Prostori, v katerih se izročajo boln. spričevala I in IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — via Alvarez št. 16 — za prebivalce sledečih ulic: Alvarez, VIII. Agosto, Aagiolina, Arcadi, Andrea, Aquileia, Ascoli, Bagai, Barea, Boschetto, Battisti p., Bufolini, Brolo, Čampi, Chiesa A., Cordaiuoli, Casale, Coronini- Czemig, Dante, Gelsi, Gmnastica, Galilei, Giusti, Gievaani, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombrcso, Leopardi, Mauro (S.), Montecueco, Manzoni, Nuova, Orzoni, Ospitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Androna), Poggio, Petrarea, Salcano V., Semdnario, Settembre, Seala, Tomaseo P., Torrione, Trigemina, G. Verdi, Vandola, C. V. Em. IH., Zorutti. U ▼la Rusije. Novo špansko ministrstvo. Novo spansko min. je bilo sestavljeno takole: predsedstvo in mornarica Dato, notranje zadeve Begala, zunanje marki de Lema, finance Pasquai, justica Ordones. vojna grof Ega, prosveta Frato, javna dela Casa. Dometi ueflnlk Šolsko leto 1920-21. - Iz Verodostojnega vira smo izvedeli, da bo pričelo prihodnje šolsko leto 1920-21 z dnem 1. oktobra t. 1. Za one kraje, kjer še niso dani vsi pogoji za uspešen pouk, se sme podaljšati rok počitnic najkasneje do 20. dne istega meseca. »Uč. L." terih ste sami zasejali same sovraštva? Gospa! Do bri ruski ljudje v Kiijerviu 50 v.ngii slciozi' okno znanega itiovaimarta Bredske.ga. Njieigova governanta je tte ‘tudi; vržena skozi okno — aoupaik diroibnemiu kanajrčkiu v kletki se ni zgodilo, nič žalega. Razmišljajte maJo o teimi dicgcIdkiU’. Majhna .ptfčicai je iz-vtaJa o»smii%nie v raccatrjenih 'ljudeh v momentu., ko so metali diruige ljudi skozi ckno. To dtoilmaauje, Ja je telo fcudii v .pogažecSi srcih še usmdljeaje dolbita, katietm zasluža ui3m!i!'jeni)e, meiaitem ko ga ni bite za Ijtutdii, ki ga ne zasliužijio. V tem .leži vseo isrtirabc/ta im 'bragediila. ■ Gospa) Ali site še preptiSatni, da icnaite ,pra>vico zabte-. ata, d'a se z vami p«etoj«i Človeško, dbe-ian site vi vse svoje ži-vijenje pcustoiRaiM nečloveško s pri-.pnctgfcnij ljudmi, katetrih niste sgnattradi iza 'ljudi? Vi per.utinicanii in dajali tmameatfi z roko, ikaijti stroj ve delal tak vceSč, dia ni bila euiti rikekeiga giasa. Ko sem se piripeijal na pccstec, je .takoj peč stopil postrežcek .in icic^tnesel peiln-rigo v ietafi", ClotalinGki uradtoik je bil tui:’ii' navaoč, toda ni me nadlegcval z nepotrebnimi vpraleci1!, krit se to navadta® dogaja (pr^ts.niščih. Rekel fe s«srJo, da m.'sli, da nomiaoi nikakeiga koutiraibenda peč eefei. Nibče me m vpraSal kak potna l:st. 'Pceicežček je p-rislon-M lestvico aluarsft'* k vragom iricje aitce v predmijem oelu letaku Pred cdbciciom letala sem še enkrait stisnil roko svoj'im p ujeitel ena v pr-zdratv in voznik le tala vstopil v svojo sobico, fn ptr^pravt'! letalo za polet. Ko je st' oj pričel defcvati čai se je letate pričelo premikati, se m: je dcz-Jeval-o, kot da; ibi me nekaka neznana sela ■vzdigovala v neiiamermo oztraičije. Glefisll eena na: ^pcdtsj ležečo .zemljo ©kozi io>-kenee Cn osebe, ki so niie prišle spTetmiitti, so v edino boj' iziginjale .izpred o&, poslopja postarala vedno manjša .in mstnjša :a mape'sled je bilo vedeti le male pikice. Č-im vičje saso ®e dvigali, tem nezraatnejši so tčJt ci edmeti na zeaiJ«. Sledim č je bilo videti, kot da K bila cela okKtlrica., katenot smo videli iz letala, pokrita s 'samtmii bišaimii. Dvaijset irrinut pezaeje smo opazili dlaieč ptred naimti meko svetdorujavo progo — angleška kamaJt, Pod utami srnoi opazili male skonpcae ip.osloprij, mtotrda mesta, med katerimi sto se vile ceste in iepio razdeli ene kmetrtje a. belima hišicami. tNa cesttah ■amo opazili male .premikajoče o-čittku, se je lettalo naenkrat zelo močno pretreslo Prihrumel 'e nasprotni veter in nekciiko zanesel letalo na desno. Gosti oblaki so se valili ob desni in levi. Vsled tega se je aeroplaO spustil nekoliko nižje pod oblake, dia srnic bili izven vetra^ Ko smo bili zopet v jasnem ozraou, vstopi skozi ozko odprtino v moja sobico strojnik in me povabi da naj grem z n/im k zvoniku, da mi bo pojasnjeval »razgled.« Zlezel sem skozi otzko odprtino in se podal k voznik«, ki mi je cdkazal sedež poleg sebe. Rt U O a: o .S 0 00 o> e C5 U 1 »1« k O O in IH okraj: Dr. Maksimilijan Adlersiein Rabatta št. 18 za prebivalce sledečih ulic: Ariosto, Arcivescovado, Antonio P., Antonio V., Aipi Gmli-e, Aisovizza, Buonarroti, Bertolini, Bertolini P., Barzellini, Blaserna, Bosco, Bianca, Baronio, Caprin, Carita Vic., Codelli, Cipressi, Contavalle, Casemia, Cocevia, Coceviutta, Castello V., Gastello R., Castello I, II, III, Colle, Cappuccini, Cipriani, Cravos, Carducci, Gorno, Como Riva, Croce, Cristo P., Cas-tello {Dietro, Cappella, Catterini, Camposanto, Castalda, Casa rossa, De Amicis P., Dogana, Duomo, Duomo P., Dreossi, Formica, Ferrovieri, Fornace, Magazzini, Molino, Municipio V., Beno, Passaggio Edling, Grande P., Qrabizio, Lantieri, Lunga, Mat-tioU, Maggio (24), Moreli, Monache, Macello, Pellico, Posta vecchia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Androna), Rafut, Rossini, Rotta P., Rastello, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scuole, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Trento, Tominz, Toscolano, Teatro, Tomsig, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetturini, Vogel. I okraj; Dr. Just Bačar — Viale XXIV maggio š-. 9 za sledeče vasi: Ajševico, Standrež, Bukovico, Brije, Branico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, Št. Peter, Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, Rihemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in H Vogersko, Volčjodrago. II okraj: Dr, Ivan Villat — piazza Dnomo št. 3 — za sledeče vasi: Banjšico, Cerovlje I in II, Koprivo, Kormin, Faro Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, M0Š0 Št. Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lovrenc, Oslavje, Trnovo, Tribušo, Vitpuziano in ostale furlanske vasice. a> e 1 N ca > ja >V) ^ 3 ~ y . u 53 1— s . &- o O »-* T3 4» ~ J o •o 05 ® . £»0 o o — „ O _ J3 rt T3 ei • O •*■"*» O z.-Z .5 T3 «* > S > ^ H o O o C 'O IP-t •> Sjooci rt ig S O O ^ o J3 ■o « j= £: x> ~ •o o « rt Prostori, kjer se ordinira od 10. do 11. v blagajniških ambulatori-jih v via G. Leopardi št. 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambuiatoriju v via Alvarez štv. 16 od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatosijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6