List  4.
Gospodarske stvari.
Še enkrat o novi zemljiški davkovski postavi.
„Novice", ki si ne dajo očitati, da se ;,vlečejo le za jezik", ampak kterim je tudi glavna naloga to, da skrbijo za bolji stan našega naroda, so že lani, ko je bila nova postava od 24. maja 1869. leta oklicana, po kteri se ima predrugačiti zemljiški (gruntni) davek, P podale svoj poduk o tej za vsakega kmetovalca pre-važni zadevi.
Cenilna komisija — ktero bomo pozneje popisali — bode razsodila, v ktero vrsto zemljišč se ima postaviti svet, če tudi ga posestnik iz kterega koli vzroka za kaj druzega rabi. Tako, na priliko, se bode za svet, kterega komisija za senožet pripravnega spoznava, sen oz es ki davek plačeval, četudi posestnik tega sveta ne rabi za senožet, ampak za pašnik, kajti „pašnik*^ je tudi davku podvržen. Le takrat, ko bi gospodar ta svet rabil za kaj taeega, kar je po §. 2. davka prosto, ka-*kor, postavimo, za kako javno (sploh rabljivo) pot, za pokopališče itd., le takrat je tak svet davka prost in se ne sme v vrsto senožet šteti.
Po razdelku 2, je nerodovitni svet zemljiškega davka prost. Da pa komisija po tem §. more kak svet 2a nerodoviten svet priznati, mora taka zemlja že J svojem prvotnem stanu za nič biti. Ce je nerodovitna t^v^^ ^^; ker je zanemarjena ali popolnoma zapuščena,
 takrat gospodar ni zemljiškega davka prost. (Konec prihodnjič.)
Ne prezrimo tedaj, da ob volitvah okrajnih komisij si volilci in izvoljenci dobro v spomin vtisnejo to, da imajo veliko odgovornost na svoji vesti, kakošne može volijo v komisijo, in da izvoljeni vestno opravljajo svojo nalogo.
V ta namen naj iz omenjene postave navedemo ne-ktere poglavitne točke.
Razdelek 1. odločuje, da zemljiškemu davku je podvržen vsak svet, ki je za kmetijsko obdelovanje pripraven. To si je dobro zapomniti, da je že svet davku podvržen, če se tudi ne obdeluje, da pa se le za obdelovanje dd porabiti (beniitzbar), in če se tak svet za kaj druzega taeega rabi, kar ga ne oprostuje zemljiškega davka.
* Kmalu pride čas, da se prične nova cenitev (novo šacilo) zemljiškega davka in pa nov kataster na čisto novi podlagi.
Važna ta stvar je v roke položena okrajnim komisijam in pa deželni komisiji. Zato Vam rečemo še enkrat: dobro zapomnite! — da dobro in slabo za vsak okraj in celo deželo zarad bolj aH manj pravičnega davka je najbolj v roko dano okrajnim komisijam.
List 5.
Gospodarske stvari.
Še enkrat o novi zemljiški davkovski postavi.
(Konec.)
V novi postavi za prenaredbo zemljiškega davka je najbolj važno to, kar razdelek 4. odločuje, namreč, da državni zbor odločuje znesek zemljiškega davka, ki se ima stekati v državno blagajnico (kašo) in da se potem določi, koliko tega davka se ima po razmeri prizvedenega čistega dohodka razdeliti na vsako deželo, v deželi na vsak okraj, v okraji na vsako občino in v občini na vsako posamesno zemljišče.
Naj to stvar, kako se bode davek razdelil, prav po domače razložim v izgledu po majhenih številkah.
Zemljišče kmeta Marka v Polji, kteri meri 1 oral (joh), komisija postavi v vrsto s 5 gold. čistega dohodka, — drugo njegovo slabeje zemljišče pa ravno tako veliko pa ceni na 3 gold. čistega dohodka. Ravno tako so tudi zemljišča druzih kmetov v tej soseski po 3, 5, 8 gold., morebiti tudi 12 gold. in še više v čistem dohodku cenjena, — skupaj tedaj bi čisti dohodek vseh zemljišč te občine — na priliko — znesel 500 gold.
Tako se ceni čisti dohodek zemljišč vseh druzih sosesk enega okraja, in čisti dohodek vseh okrajev ene dežele, in čisti dohodek vseh dežel v cesarstvu, in tako se dobi čisti dohodek zemljiškega davka cele države.
Ce zdaj državni zbor odloči, koliko zemljiškega davka se ima pobrati, lahko se izve, koliko od tega skupnega davka se bode odmerilo na vsako deželo, na vsak okraj, na vsako občino, na vsako zemljišče.
Reklo se bode potem: Toliko in toliko goldinarjev znaša čisti dohodek celega cesarstva, toliko goldinarjev zemljiškega davka je plačati, — tedaj pride na vsak goldinar čistega dohodka toliko in toliko krajcarjev davka.
Recimo, na priliko, skupni čisti dohodek vseh zemljišč cesarstva znaša 100 milijonov gold., in če državni zbor odloči, da je za državne stroške potreba, J*& se pobere 36 milijonov gold. zemljiškega davka, tedaj ima vsaka dežela, vsak okraj, vsaka soseska, vsak gospodar od vsacega goldinarja čistega dohodka, po kterem so njegova zemljišča vcenjena, 36 kraje, zemljiškega davka plačati, po tem takem tedaj gori imenovana soseska v Polji 180 gold., in kmet Marka od °rala svojega zemljišča, kterega čisti dohodek je bil ceajen na 5 gold., plača 1 gold. 80 kr., od druzega Pa; ki je bil cenjen na 3 gold., plača 1 gold. 8 kr.
Ker cenitev čistega dohodka se po tej novi postavi ]rna vsacih 15 let le enkrat zgoditi (§. 41.), tedaj zne-8e« čistega dohodka ostane skozi 15 let.
Iz tega se razvidi velika važnost cenitev (šacil) čistega dohodka. In o tej se hočemo kaj več pogovoriti. Kaj je zemljišča čisti dohodek (§. 5.), to je jasno samo po sebi. Kar se na zemljišču pridela, ima svojo vrednost, al vse, kar za prodani pridelek kmet skupi, ne ostane njemu samemu, ni tedaj čisti dohodek, ampak on ima stroške pri vsem, kar pridela, in še po odbitih stroških ostane čist dohodek, od kterega se davek plačuje.
Kako se bode po novi postavi poizvedel čisti dohodek zemljišč?
Takole se bode to godilo:
Po §. 9. bojo stopile okrajne cenilne komisije skupaj; ž njimi bode imel vsak posestnik in bo imela vsaka občina (soseska) najpred opraviti. Ta komisija ima najvažnejše opravilo; ona ceni čisti dohodek posamesnih zemljišč in celega davkovskega okraja.
Zraven te okrajne komisije ste še dve drugi, namreč deželna komisija za vsako deželo (po §. 8.) in pa naj viša komisija na Dunaji (§. 7.). Al te dve komisiji ste le za to, da pregledujejo ali kontrolirajo to, kar okrajne komisije naredi; s tema dvema komisijama pride posestnik še le takrat v dotiko, kader se (§. 37. §. 38.) pritoži zoper cenilo okrajne komisije.
Cenilni okraj je (po §. 17.) navadno politični okraj (kanton) in za vsak tak okraj je okrajna komisija takole sestavljena:
1. Minister denarstva na Dunaji izvoli in imenuje predstojnika te komisije, 2 uda brez ozira na stan, stanovanje in plačanje davka, 2 uda, ki zemljiški davek plačujeta, iz tistega okraja;
2.  posestniki, ki v tistem cenitnem okraji največ • davka plačujejo,   izvolijo  enega uda  v  to  okrajno komisijo, in
3.  župani cenilnega okraja volijo 3 ude.
Potem vsa okrajna cenilna komisija obstoji iz predstojnika in 8 udov; vse te devetere glave imajo veljaven glas. — Ravno po tej poti se voli še 8 namestnikov.
Ministerstvo denarstva izvoli še za vsako komisijo enega poročevalca za kmetijsko in gozdno cenilno opravilo; on ima narediti vse priprave, pozvedbe, popise za cenilno delo; veljaven glas ima pa ta poročevalec (referent) le takrat, kedar je tudi ud te komisije. Pri cenitvi gozdov sme komisija poklicati tudi izvedencev, da jih popraša za svet.
Vsi komisij ni udje in poročevalci morajo, če le mogoče, domači ljudje biti.
Cenilna okrajna komisija sklepa po čezpolovič-nem številu glasov; če, postavimo, je 9 udov pričujočih, velja za sklep to, za kar jih glasuje 5, ker 5 je že več kot polovica od 9.
-----    36    -----
Da je pa sklep veljaven, morajo zraven predsednika ^saj še 4 u d j e pričujoči biti.
Če je 7 udov pričujočih in pa predsednik, tedaj skupaj 8, in če 4 glasujejo tako, 4 pa drugače, veljd tisto,jl& kar predsednik glasuje.
Če bi se primerilo, da je 8 udov pričujočih in pa predsednik, in 3 bi glasovali za visi davek, eden za manj visokega, dva za srednjega, trije pa za prav nizkega, bi po takem na nobeno stran ne bilo 5 glasov, tedaj nikjer čezpolovičinega števila glasov; — v takem primerljeji se pride do sklepa tako-le, da se 3 glasovi za naj visi davek prištejejo 1 glasu za manj visokega, — to pa stori še le 4 glasove, tedaj še premalo za čezpolovičnico, po takem se ti 4 glasovi morajo do-šteti bližnjima 2 glasovoma, ki sta glasovala za srednjega, in tako se le še dobi potrebno čezpolovično število glasov.
Ta stvar o glasovanji je silno važna; dobro je paziti na-njo, kajti vidi se, da se lahko primeri, da en sam glas odloči zoper voljo vseh. Naj to pokažem v izgledu: Če 2 uda komisije glasujeta za 20 gold., 2 za 15 gold., 1 za 10 gold., 4 za 8 gold., tedaj bo edini glas za 10 gold. odločil večino!
Naj tedaj komisijni udje, predno od svoje prve misli in glasu odstopijo, dobro prevdarijo, kaj pride iz tega in ali potem ne obvelja sklep, ki se jim ne zdi pravičen.
Komisija se mora držati 10 vrst, na ktere so vsa zemljišča razdeljena tako, kakor §. 16. razločuje in potem vsako zemljišče postaviti v dotično vrsto.
Zdaj se čisti dohodek za vsako vrsto pozve. Poročevalec mora v ta cilj in konec vse potrebne reči pripraviti, kakor jih §§. 22. in 23. ukažeta; iz teh priprav se naredita dva načrta tarife (§. 25.); en načrt naredi poročevalec, drugi načrt pa odsek, ki se izmed cele komisije voli. Ta dva tarifna načrta preišče in pretrese cela komisija, potem pa, ko je šla še vseh zemljišč svojega okraja ogledat in jih je primerjala s zemljišči sosednega okraja (§. 28.), izreče za njen okraj veljavno tarifo.
Pri tem je še na to paziti, da čisti dohodek ali tarifa srednje vrste je, kar najbolj mogoče, tudi poprečni dohodek vsega okraja.
Tako narejeno tarifo pošlje (§. 30.) okrajna ce-nilna komisija z vsemi dokladami deželni komisiji (§. 8.) v razsodbo; ona preišče vse cenitve celega okraja in jih primerja med seboj, tu in tam kaj poravnd itd., in tako popravljene tarife natisniti da in razglasi. To se (§. 31.) zgodi zato, da se pritožbe v 6 tednih pošljejo deželni komisiji; ona te pritožbe prevdari; če so veljavne, jih sprejme, če ne, jih zavrže, in potem se more po celi deželi vcenitev posamesnih zemljišč pričeti. Vsak kos (parcela) zemljišča se mora namreč v eno odločenih rubrik dodelane tarife v vrstiti, zato jo morata dva uda okrajne cenilne komisije vpričo poročevalca ogledati in jo v dotično rubriko zapisati, to je, v ceni ti.
Pritožba (reklamacija) je (po §. 37.) vsacemu, kdor davek plačuje, v teku 6 tednov potem, ko se je cenilni register županiji izročil, brž pripuščena, in ta pritožba pride potem v presojo okrajni in deželni komisiji. Deželni komisiji se pa pritožba more le tedaj in v konečno-veljavno razsodbo predložiti, ako okrajna komisija pritožbe ni enoglasno zavrgla (§. 37.)
Kader okrajna komisija pritožbo enoglasno zavrže, takratni nobena druga pritožba mogoča, kajti dunajska najviša komisija je le za to, da pretresa predloge vseh deželnih komisij, da jih primerja med seboj in napake odstrani, in da nove komisije voli, ako je nove vcenitve treba.  —
In zdaj, dragi gospodarji, sodite sami, ali ni največ ležeže na okrajnih komisijah, in da vidite, kako važne so volitve cenilnih mož.