Učiteljstvu 1 t Ob priliki prve seje ožjega sosveta UJU, poverjeništvo Ljub^ Ijana, odkar vlada novo stanje v drzavi, ki zadeva vse naše javno živIjenje in mu daje novo smer, podčrtavamo sledeče: V dobi triletne borbe za uveljavljenje nove smeri v organizaciji smo vedno povdarjali, da smatramo za nalogo stanovskih organu zacij tvoriti protiutež vsemu, kar poliiika in strankarstvo razdva; jata, tev združevati vse tvorne sile v stanu in narodu brez ozira na strankarstvo za skupne stanovske, strokovne in nacionalne naloge. Kot važna komponenta v javnem življenju smo predvsem hoteli, da se uveljavi, poleg drugih stanovskih organizacij, tudi učiteljska orgat nizacija. Zafo smo povdarjali depolitizacijo stanovske organizacije kot pogoj, depolitizacijo prosvetne uprave pa kot cilj našega skupnega prizadevanja ter edino zdvavo podlago za uspešno stvarno delo. S t a' novs k o edinstvo smo p r ogl asili k ot s v o j e ges/o, k i edino v od i d o resničnega narodnega i n državnega edinstva. Delali smo v duhu narodnega in državnega edinstva. Odločno smo pa bili vedno proti temu, da se ta ideja profanira in izrablja v strankarsko politične in osebne svrhe ter zanese s tem v stanovsko organizacijo brezplodne prepire in razdore. Ne dopuščamo nob e n e ga d v om a o iskrenosti n a š e g a n ac i o n al n e ga čustvovanja. Povdarjali smo pa, da je pri strogo stanovsko nadstrankarskih organizacijah glavno, ako se njih delovanje omeji na strogo stanovske interese, ker bi vrivanje državnopravnih problemov v ospredje uteg* nilo provzročiti nevarnost, da se zanese dnevna poliiika v stanovsko organizacijo. Stvar političnih sirank in organizacij, ki se pečajo, s p olit i č nim i problemi je, da se bavijo z državnopravnimi odnošaji in vprašanji v naši državi. Z manifestom Nj. Veličanstva od 6. januarja 1929, ki mu je sledil razpust političnih strank, je dobila ta naša organizacijska smer najsu jajnejše pofrdilo in zadoščenje. Z najvišjega mesta se je proglasilo načelo, da država ne more okrevati na podlagi dosedanjega strankan skega boja, ki je tudi v vrstah našega stanu zahteval toliko pomitova; nja vrednih žrtev. Naše delo in stremljenje je dobilo še globljo in trdnejšo oporo. Z vladarjevim manifestom nam je kot državljanom naložena dolžnost čuvati čistost narodnega in dvžavnega edinstva. Vladar sam povdarja kot svojo nalogo: »da z vsemi sredstvi čuvam dviavno in narodno edinstvo«. Ustvarjeni so temelji za složno, vzajemno delo stanu v dobrobit naroda in države. Učifeljski stan, ki je v najtesnejši zvezi s širokimi plastmi našega ujedinjenega naroda, je gotovo v prvi vrsti poklican, da z vsemi svojimi močmi požrtvovalno sodeluje na tem, da se uresničijo intencije manU fesfa, ki mu je smoter enak, kot so bile naše iskrene želje v vsej pre* tekli dobi, t. j. v popolnem skladu z duhom manifesta v njega bese* dah: »E d i n i s m o t e r, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala splošnim narodnim potrebam in državnim koristim.« Globoko smo prepričani, da bo bodoča uredba države v večji meri upoštevata stvarno sirokovno in kulturno nacionalno delo ter bo edino na tej osnovi ocenjevala in nagrajata naše delo; kakor smo uverjeni, da bo tudi v večji meri upoštevala mišljenje stanovskih in strokovnih korporacij ter v prvi vrsti na podlagi tega mišljenja urejala naše javno življenje. Oproščeni spon strankarstva in partizanstva moramo gledati, da utrdimo in poglobimo temelje bodoči uredbi države z utrditvijo do? sedanjih pravcev naše stanovske organizacije tev s stvarnim poklicnim in narodno prosvetnim delom v masah Ijudstva. Za to delo nam je treba vroče Ijubezni do naroda, freba nam je požrtvovalnosti v poklicnem in kulturnem udejstvovanju, nikakor pa nam niso potrebna zunanja gesla, ki so se v preteklih žalostnih časih zlorabljala za. strankarske namene. Ne geslo, naše požrtvovalno delo v sporazumu z drugimi stro: kami državnega nameščenstva bo prispcvalo k ozdravljenju razmer; to delo pa mora biti enotno in strokovno organizirano, ker le tedaj bo doseglo svoj cilj in zasluženo javno priznanje. Po sklepu seje ožjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana, dne 31. januarja 1929. Za poverjeništvo UJU — Ljubljana Andrei Skulj,Josip Kobal, poverjenik.tajnik