Ob nesklepčni seji kulturne skupnosti Te dni'beležfmo 13. sejo občinske kulturne skupnosti Ljubljana Cen-ter; težave pri zagotavljanju sklep-čnosti, probleme slabše ustvaijalne odzivnosti delegatov... Na prvi pogled bi lahko rekli, da se s takšnimi problemi ukvarjajo tu-di druge samoupravne interesne skupnosti, včasih pa tudi zbori skupščine občine Ljubljana Center. Pa vendar gre pri problematiki delo-vanja občinske kulturne skupnosti za določeno specifičnost in različ-nost, -ki nas mora skrbeti. Včasih se nam zdi, da lahko različ-ne težave premagamo, če le hočemo. Morda smo zaradi takšnega »samo-zaupanja« kar nekako navajeni na težave in jim ne pripisujemo poseb-ne zaskrbljenosti; v tem se kaže naš kampanjski odnos do urejanja razmer. V našem delu so vsekakor še veli-ke rezerve, te rezerve pa so v občin-ski kulturni skupnosti, kar zadeva organiziranje sej, zborov uporabni-kov in izvajalcev precej izčrpane. Ostaja pomemben poziv vsem druž-benopolitičnim organizacijam, da se nemudoma lotijo urejanja proble-mov v delovanju SIS za kulturo, da v praksi dokažejo, da kultura, katero načelno sieer vsak dan podpiramo, vendarle ni na repu pomembnosti tega vsakdanjika. Delegatska raz-meija niso le teoretična osvojenka, so praktična stalnica, h kateri je tre-ba, prav s strani DPO, voditi različne aktivnosti. Poziv je aktualen v tem času, ko veliko razpravljamo o kul- turi tudi zaradi tega, ker se izteka tretje mandatno obdobje in neureje-na razmeija ne vplivajo dobro na vo-lilne priprave, na izbor novih ka-drov. Strokovna služba kulturne skup-nosti razmeroma dobro pripravlja zasedanja svojih zborov, ustrezno spremlja in analizira poteke svojih sej, včasih stori celo več, kot bi bilo treba (telefonska opozorila vodjem konferenc delegacij, da se udeležijo sej), pripravili so metodološki pripo-moček za vse vodje delegacij za kul-turo v TOZD in KS, kako naj raz-pravljajo in odločajo o gradivih za zasedanje obeh zborov občinske kul-turne skupnosti. Žal problemi osta-jajo, problemi sklepčnosti in vsebine dela... Večkrat zbora uporabnikov in iz-vajalcev kulturne skupnosti nadalju-jeta z delom kljub nesklepčnosti; strokovna služba terja od delegat-skih sredin naknadno pisna soglasja ter z njimi zagotavlja veljavnost sprejetih odločitev na nesklepčnih sejah. Seveda to ni prav. Pustimo ob strani, kdo je kriv za vse to: izvojjeni delegati, ali tisti, ki so jih izvolili, ali družbenopolitične organizacije kbt najodgovornejše za razvoj delegat-skega sistema. Dejstvo je, da stati-. stična poročila občinske kulturne skupnosti o slabi udeležbi delegatov na njihovih sejah že dolgo časa niso tabu. Vsem DPO so ta poročila zna-na, že nekajkrat so jih prejele, napro-šene so bile za pomoč. Odmeva ni, spremiiyarya starya tudi ne. Ne- sklepčne seje pa potekajo kot da so sklepčne »zaradi visokih stroškov ponovnega sklica« ali pa »zaradi ne-odložljivih rokovno vezanih zadev«. Kaj pravijo v bazi? HP Medex pra-vi, da so bili vsi dosedanji sklici nji-hove konference delegacij neuspeš-ni in nesklepčni. Prav tako trd;jo v Brivsko-frizerskem podjeiju, številni zapisniki konferenc delegacij izka-zujejo nesklepčnost. Najbolj nered-na udeležba delegatov na sejah zbo-ra uporabnikov občinske kulturne skupnosti zadeva konference dele-gacij, ki imajo sedež pri Kartonažni tovarni TOZD Kartonaža, GP Uni-verzalu, Avtocommercu TOZD Vo-lan, Kompasu DSSS, Gospodarski zbornici SRS; med krajevnimi skup-nostmi pa je slabša udeležba iz KS Ledina, Novih Poljan, Prul in Ta-bora. Morda še dve izjavi, ki sta bili po-slani na občinsko kulturno skup-nost: konferenca delegacy za delegi-rarje delegatov v zbor uporabnikov občinske kulturne skupnosti, ki ima sedež pri VŠZD na Poljanski 26, sporoča, da so bili na svoji konferen-ci delegacij nesklepčni, da zato niso poslali nobenega delegata ter zato tudi pripomb in novih predlogov ni-majo... Vodja konference delegacij, ki ima sedež pri Sanolaboiju, pa sporoča, da se delegati že ves mandat ne ude-ležujejo sestankov ter da niso sklepčni. O tem so obvestili tudi ob-činski sindikalni svet, ga prosili za pomoč, vendar od njega doslej niso dobili nobenih smernic za boljše delo... Vsaka podobnost tega primera z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ni slučajna, kaže pa na globlje spremembe, do katerih mora priti v preobrazbi odnosov, in v me-todah političnega dela, o uveljavlja-nju odgovornosti. To smo sicer že velikokrat poudarili, vendar kdaj bo zares pričelo prihajati do te celovite vsebinske preobrazbe? Čas nas vse bolj preganja! Ostanimo še pri kulturi. Poseben komentar glede problema delovanja občinske kulturne skupnosti ni po-treben. Na kulturo našega naroda smo ob različnih priložnostih upra-vičeno ponosni; zavedajmo pa se, da je nadaljnji kulturni razvoj odvisen od naše dejanske, današnje aktivno-sti v uveljavljanju ciijev svobodne meryave dela s področja kulturnih dejavnosti. S ciljem, da se ozremo vase, je narejena ta zabeležka, še po-sebej je namenjena vsem nosilcem kultumega razvoja v občini, predv-sem pa DPO, katerim kultura ne sme biti le okrasek njihovih progra-mov, pa tudi ne na koncu pomemb-nosti številnih akcij. Vkljub ožjim gmotnim možnostim našega časa naj kultura ne bo izrinjena iz osrednjih planskih vprašanj tega časa, do nje imejmo več posluha, iyej namenimo več kontinuiranega ustvarjalnega odnosa. Veliko naših poti zato vodi v občinsko kultumo skupnost... Č. G.