steklar Izhaja od leta 1959 Letnik XXXI, št. 3 Hrastnik, 15. 3. 1990 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK 6. in 7. aprila kongres Slovenskih sindikatov Zame gre, za moje znanje, delo in pravičnost Socializem, ki ga danes živimo, ni naš ideal. To prav tako ni neprijazna resničnost življenja s krizo, razvojnim zaostajanjem, gospodarsko neučinkovitostjo, gmotno, socialno in delovno brezperspektivnostjo ljudi. Zato v programski listini priznavamo neustreznost dosedanje koncepcije socializma pri nas in na tej osnovi grajeno vlogo sindikata, terjamo slovo od realnega socializma, od integralnega sistema samoupravljanja. To za nas pomeni zavzemanje za preobrazbo, za razvijanje novih odnosov. Vidimo jih v demokratični in bogati družbi, v novi kakovosti ekonomskih svoboščin, v širjenju človekovih pravic in svoboščin, v novih vrednotah življenja utemeljenih na znanju, delu, ustvarjalnosti in enakopravnosti ljudi -ustvarjalcev materialnih dobrin, njihovi pravici, da sodelujejo v upravljanju in odločanju o svoji gmotni in socialni sedanjosti ter prihodnosti. Iz sindikata kot najširše razredne družbenopolitične organizacije delavskega razreda, vpete v politični sistem - kot smo bili1zapisani v našem statutu, želimo biti organizacija, ki bo zrasla in se razvijala iz potreb ljudi. Organizacija, ki bo brez posredovanj institucij povezovala in spodbujala ustvarjalne sposobnosti ljudi ne glede na nacionalno, versko ali politično prepričanje, ki bo odprta ter usposobljena za uveljavljanje in varstvo njihovih posamičnih interesov. Zato smo za svobodo sindikalnega združevanja in udejstvovanja. Iz uvoda v Programski dokument in Temeljne naloge sindikata za obdobje 1990-1994 Programsko volilna konferenca je bila mejnik Neodvisni sindikat tudi v Steklarni Letošnja programsko volilna konferenca sindikata Steklarne Hrastnik, ki je bila 9. februarja, se ni kaj dosti razlikovala od konferenc v prejšnjih letih, če seveda mislimo le na njeno organizacijsko izvedbo in potek. Prinesla pa je nekaj vsebinskih sprememb, ki jih za zdaj še ne občutimo, ker pomenijo šele začetni korak k bodoči viogi sindikata. Gre namreč za nekakšen mejnik, pri katerem je sindikat tudi uradno postal neodvisna stanovska organizacija delavcev. Postavlja se v vlogo zaščitnika delavcev; seveda ne vselej in v vsakem primeru, ampak v okviru postavljenih pravil ravnanja - vodstvo tovarne na eni in delavcev na drugi strani. Prvo dejanje v tem pogledu je bilo sprejetje pravil o delovanju sindikata v Steklarni Hrastnik in sprejetje stavkovnih pravil sindikata Steklarne Hrastnik, katerih sestavni del bo tudi poslovnik o poteku stavke v podjetju v katerem bo določena zaščita vitalnih točk v proizvodnji, s ciljem, da se prepreči materialna škoda. Razprava o delu in nalogah sindikata je z izjemo nekaj poudarkov izzvenela podobno kot prejšnja leta. Precej drugače pa je bilo pri volitvah za predsednika in člane izvršnega odbora sindikata. Tokrat so bile volitve tajne, kandidatne liste odprte,J-na njih pa imena tistih članov kolektiva, ki so jih delavci na zborih delavcev predlagali kot možne delavske zaupnike. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janez Cigler, njegovo kandidaturo je predlagal bivši izvršni odbor, pa tudi delavci več delovnih enot z utemeljitvijo, daje glede na čas if vlogo, ki jo dobiva sindikat v podjetju smotrno, da ostane predsednik še eno mandatno obdobje. Kandidaturo so utemeljili še z njegovim dolgolet-nimll prizadevnim delom in izkušnjami, ki si jih je pridobil ne samo z delom v sindikatu steklarne, ampak tudi v organih panožnega in republiškega sindikata. Rekli so na konferenci Ivan Rancinger Saniboj Knežak Stojan Binder Ivo Kaluža Ivo Kaluža, steklar brigadir »V preteklosti je bilo napak to, da nismo preverjali, kako se uresničujejo sklepi sindikata. Bilo je veliko besed, a malo dejanj. Zato moramo vsaj vnaprej delo sindikata zastaviti drugače.« Emil Bec, izmenovodja »Še vedno trdim, da firma, kot je. naša, potrebuje profesionalnega rekrea-torja, ker le zdrav in fizično pripravljen delavec lahko da večji, prispevek k skupnemu rezultatu. Pri nas pa se ne moremo odločiti ža takšno varianto, da bi potem lahko organizirali več Emil Bec športnih in rekreativnih oblik udejstvovanja. To bi brez dvoma vplivalo na boljše počutje delavcev in ne nazadnje na večje zadovoljstvo ^produktivnost.« Slavko Gornik, orodjar »Precej besed je bilo izrečenih o tem, da mora sindikat postati resnični zaščitnik delavcev. Dodal bi le še'jfiisel, da sindikat mora zaščititi dobrega j.n poštenega delavca, kaj||tudi delavec mora izpolnjevati svoje dolžnosti.« Ivan Rancinger, izmenovodja »Več bi morali razmišljati o kadrih, Stari odhajajo, mladih ni. Bojim se, da čez nekaj let, ročnih steklarjev v steklarni sploh ne bo več.« Soniboj Knežak, orodjar Do neke mere sem zadovoljen z doseženimi rezultati. Res pa je da so težave na delovnih mestih tudi pri nas v orodjarni, kjer menimo, da bi preventivni pregledi morali zajeti tudi pregled pljuč. Stojan Binder, direktor proizvodnega sektorja »Ob prebiranju pravil o delovanju sindikata v Steklarni Hrastnik sem ugotovil, da je vsebina tega dokumenta namenjena času, ko bo resnično deloval trg delovne sile. Toda ko bodo tržne zakonitosti zares delovale, se bodo naši izdelki na trgu srečali s hudo konkurenco v steklarni; na to moramo biti pripravljeni. Zdaj si prizadevamo da bi pridobili potrdilo (certifikat) za kakovost naših izdelkov. Ni več daleč čas, ko bomo morali prevzeti evropski delovni čas, nujno bomo morali optimira-ti organizacijo dela... to pa lahko prinese tudi določene tehnološke viške delavcev. Upam, da z njimi ne bomo imeli velikih težav zaradi dejavnosti, ki jih bomo v steklarni še razvili. Z letošnjim letom se sindikat pojavlja v specifičnih razmerah in se pripravlja, da bo takrat, ko bo moral nastopiti v tej novi vlogi, za to resnično usposobljen. Vendar pa bo moral pristajati tudi na določene kompromise, ko bodo v ospredje postavljena vprašanja socialne varnosti delavcev, eksistenca podjetja in podobna vprašanja.« Nov izvršni odbor Sindikat Steklarne Hrastnik bo v naslednjih štirih letih vodil izvršni odbor v sestavi: Janez Cigler — predsednik, Ivo Kaluža - ročna in polavtomatska proizvodnja, Franc Jerman - avtomatska proizvodnja, Kosec MajdafU kontrola, Marjana Hafner — dodelava, Zoran Drolc Slpriprava zmesi, Soniboj Knežak — orodjarna, Branko Pepelnjak ^vzdrževanje, Rajko Bočko - inštru-mentarske delavnice, Metka Hribšek |§ skupne strokovne službe, Aleksander Kavzar - skladišče in transport. Na prvi seji Izvršnega odbora je bilo opravljeno konstituiranje. Za podpredsednika je bil izvoljen Soniboj Knežak. Izvoljene so bile tudi naslednje komisije: Komisija za izvajanje kolektivne pogodbe: Adi Zaletel §1 predsednik in člani: Adolf Barič, Slavko Gornik, Ra-dojka Odžič in po položaju predsednik izvršnega odbora Janez Cigler. Komisija za letovanja: Jože Drugovič ^predsednik in člani: Dušanka Cakič, Jože Grum, Anton Jeci II., Jože Godler in Martina Meterc. Komisija za organizacijo, kadre in priznanja: Mili Kobal - predsednik in člani: Gorazd Bevc, Milan Crnkovič, Gerhard Delpin in Elica Potočnik. Sklepi konference 1. sklep: Sindikat se-mora organizirati tako, da bo lahko dobro in trdno stal nasproti vodstvene strukture. Funkcija predsednika sindikata pa naj bo profesionalna. 2. sklep: Sindikat podjetja naj se bori za bogatejše in pravičnejše življenje zaposlenih. Politika sindikata našega podjetja mora temeljiti na produktivni zaposlitvi, a ne zaposlitvi za vsako ceno. To naj temelji na varovanju pravic do dela ali pravic iz dela delavca. Zagovarjati mora tezo dobro delo — dobro plačilo. Zagovarja ekonomsko ceno dela, pri čemer se razume ekonomska cena dela tudi kot sindikalna zahteva po večji kakovosti in uspešnem delu ter razvoju organiziranosti, poslovnem in podjetniškem odločanju in uspešnem vodenju poslovanja ter gospodarjenja s sredstvi. 3. sklep: Večletne zahteve delavcev, da se izboljšajo delovni pogoji v problematičnih obratih: ročna proizvodnja, skladišče, orodjarna, slikarnica... sindikat zahteva od strokovnih služb, da te pogoje začno strokovno izboljševati in sanirati v časovnih rokih. 4. sklep: Konferenca sindikata je podprla delo sindikata v preteklem obdobju na področjih zdraviliškega zdravljenja (za v bodoče podpira možnost nakupa delnic v Rogaški), preventive, sofinanciranja raznih dobrin, ozimnice, letovanja v lastnih po- f-lvobodni (j^indikati (j-ilovenije čitniških zmogljivostih, sejem rabljene otroške opreme, obisk pri upokojencih in bolnih delavcih, podpira tudi delo v kulturi in športu. Velik prispevek pomeni vključevanje sindikata v razreševanje stanovanjske problematike. Konferenca meni, da mora sindikat vse dobrine zagotavljati tudi v prihodnje. 5. sklep: Rekreacija naj bo v bodoče bolj izrazita v našem podjetju. Zaradi organizacije in izvedbe konferenca meni, da je potreben profesionalni re-kreatorj ali vsaj pomoč pri delu rekreacijskega odbora. 6. sklep: Zaradi pomanjkanja steklarjev in njihovega vse večjega odhajanja v pokoj, je zadnji čas, da zapolnimo praznino z mlajšimi steklarji. Ker ugotavljamo, da mlajših generacij, ki bi se odločale za tovrsten poklic ni, zadolžujemo strokovne službe, da se resno lotijo tega vprašanja. 7. sklep: Delovni programi sindikata Steklarne Hrastnik naj temelji na prioritetnih nalogah, opredeljenifena letošnji programsko volilni konferenci^ Komisija za sklepe Blagajniška poročila za leto 1989 Blagajna konference sindikata Prihodki: stanje na dan 1.1.1989 1.798,10 članarina 12.242,60 drugi prihodki 59.837,40 Odhodki: revije 3,10 reprezentanca 112,00 drugi materialni odhodki - pogrebni stroški 1.102,70 nagrade blagajnika tajnika predsednika 752,70 sredstva za šport in rekreacijo 12.712,80 sredstva za proslave 1.124,20 dotacija društvom 2.612,10 SDK provizija 137,10 preventiva 8.556,30 pomoč članom kolektiva - bolniška 1.812,00 kilometrina 791,90 73.878,10 29.716,90 saldo na ŽR 31.12.1989 3.662,60 saldo big. 31.12. 1989 2.178,60 saldo hran. sl. 31.12.1989 38.320,00 Skupaj: 73.878,10 73.878,10 Posmrtnine Prihodki: saldo 1.1.1989 651,00 članarina 4.159,90 obresti 3.228,30 dotacija IOK 1.000,00 Odhodk^B posmrtnina 5.271,20 prenos sredstev DO Sijaj 160,00 nagrada 263,00 Skupaj: 9.039,20 5.694,20 hranilna služba 31.12.1989 2.538,60 LB - tekoči račun 31.12.1989 806,40 Skupaj: . 9.039,20 9.039,20 Vzajemna pomoč Prihodki: saldo 1.1.1989 2.345,80 članarina 12.550,30 obresti 6.438,60 Odhodki: honorar 250,90 izplačane članarine 1.338,20 neodplačani krediti 8.688,60 10.277,70 TR31.12. 1989 525,30 interna hranilnica 9.722,40 gotovina 809,30 21.334,70 21.334,70 Razpis kadrovskih štipendij Za šolsko leto 1990/91 razpisujemo: Naziv poklica (progr., smeri) Stop. zaht. Št. štip. Cizeler IV. 8 Rezkalec IV. 1 Strugar IV. 2 Ključar IV. 6 Stekloslikar IV. 2 Strojni tehnik V. 10 Kemijski tehnik V. 2 Steklarski tehnik V. 2 Narav, matem. tehnik V. 2 Ekonomski tehnik V. 1 .'irjženir strojništva BI 5 Varilski inženir Vl/I. 1 Inž. elektrotehnike za ind. elektron. Vl/I. 1 Dipl. inženir strojništva Vll/I. 3 Dipl. ekonomist Vll/I. 2 Objavljamo razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1990/91 za naše podjetje. • Bliža se čas vpisov na srednje, višje in visoke šole. Svetujemo staršem, da s svojimi osnovnošolci in srednješolci pregledajo razpis, da bodo njihove odločitve kar se da skladne s potrebami in interesi podjetifiS Prijave na razpis bomo sprejemali v kadrovsko-izobraževalni službi od aprila do konca junija letos. Na našo službo se lahko obrnete tudi za kakršnekoli informacije ali nasvete v zvezi z usmeritvami vaših otrok. Želimo, da bi se vaši otroci pri tej izredno pomembni življenjski odločitvi opredelili tako, da bodo zadovoljni predvsem oni sami. Hkrati pa bo njihova odločitev takšna, da bodo po končanem šolanju tudi dobili ustrezno zaposlitev. Kadrovsko izobraževalna služba Večer z Milanom Kučanom Sredi februarja smo se občani Hrastnika srečali z Milanom Kučanom, kandidatom za predsednika Predsedstva SR Slovenije. Dvorana delavskega doma, že dolgo ni bila tako polna, da bi za obiskovalce zmanjkalo sedežev, gost večera pa je v razglabljanju o zdajšnjih dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji (označil jih; je kot zazrtost v preteklost in pogledom v prihodnost, oziroma, kot gibanje med demokracijo in dogmatizmom), pogledih na prihod- nost, reševanjih problemov starih industrijskih središč... in ob odgovarjanjih na zastavljena vprašanja obiskovalcev kar nekajkrat požel prisrčen aplavz. Ob tej priložnosti je ZKS - stranka demokratične prenove predstavila svoj volilnljprogram in kandidate za bližajoče se volitve. M. K. Služba varstva pri delu poroča Izdelava letnih ter občasnih poročil o stanju in težavah varstva pri delu je ena izmed nalog Službe varstva pri delu. To je zapisano v zakonskih in podzakonskih aktih. Pred nami je letno poročilo o varstvu pri delu in požarnem varstvu v steklarni za leto 1989. Zapisati moramo, da se je v tem letu v naši tovarni pripetilo 143 poškodb pri delu, od tega 11 ha poti na delo, kar znaša 7,69 odstotka od skupnega števila poškodb. Skupno število nezgod glede na povprečno število zaposlenih v letu. 1989 znaša 9,86 odstotka. Podatki o poškodbah • Ob primerjavi števila v posameznih delovnih enotah ugotavljamo, da se je daleč največ poškodb pripetilo v ročni in polavtomatski proizvodnji (51), nato pa si sledijo kontrola (22), vzdrževanje (16), avtomatska proizvodnja (18 poškodb). Dosti manj pa je bilo poškodb po ostalih enotah. • Število poškodb je v primerjavi z letom 1988 sicer manjše, vendar je glede na povprečno letno število zaposlenih odstotek z 8,88 povečan na 9,86. Tudi število poškodb na poti na delo oziroma iz dela je bilo enako, v odstotkih pa se je vseeno povečalo z 6,92 na 7.69 odstotka. • Razvrstitev poškodb po izvoru nam pove, da je bilo največ poškodb kot posledice udarca predmeta (27,9 %), ureza (23,1 %) in padca (22,4 %). Opeklin je bilo 14,7 %, ostalih poškodb je bilo precej manj.; • Najpogostejše poškodovani del telesa so roke, sledijo pa poškodbe nog, oči, glave in ostali deli telesa. • Struktura poškodb kaže, da je v celotnem številu poškodb skoraj dvakrat več poškodovanih moških kot žensk ter nekvalificiranih kot kvalficiranih delavcev. Vzroki za nastanek poškodb se po- Trend poškodb za leto 1989 navijajo iz leta v leto. Ti so predvsem neuporaba oziroma neustrezna uporaba zaščitnih sredstev ter zaščitnih naprav, neupoštevanje pravilnega postopka izvajanja delovnih operacij, neurejen delovni prostor in neustrezna pazljivost pri opravljanju dela. Ugotovitev, da smo imeli lani približno 10 % poškodb glede na letno število zaposlenih, nas mora resno zaskrbeti, zato moramo ukrepati takoj, da to stanje bistveno popravimo. Zakaj, v razvitem svetu so ugotovili, da je nekje do 8 % poškodb na povprečno letno število zaposlenih še nekako sprejemljivo, vse kar je več, pa nikakor ne, saj to predstvlja veliko obremenjenost podjetja. Izobraževanje za varno delo Za izboljšanje stanja bi se morali vodje bolj potruditi in delavcem več pomagati z nasveti o pravilnem opravljanju svojega dela. V primeru kršitve navodil za varno delo pa tudi ustrezno ukrepati, saj vemo, da to pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti. Prav tako bo tudi služba varstva pri delu prispevala svoj delež za varno opravljanje dela na področju zagotavljanja zdravih T| varnih razmer na delovnih mestih, kot tudi skozi redno in.dopol-nilno izobraševanje delavcev. Z izobraževanjem delavcev, ki opravljajo dela s povečano nevarnostjo za poškodbe oziroma zdravstvene okvare, je služba varstva pri delu pričela v septembru 1989. Izobraževanje je potekalo enkrat oziroma dvakrat tedensko in je zajelo obrat orodjarne (stru-garska, NC, remontna delavnica, elektrolitsko čiščenje modelov) ter obrat vzdrževanja (ključavničarska delavnica, vzdrževanje avtomatske proizvodnje, KIKO delavnica). Številčno se je izobraževanja udeležilo 149 delavcev. Zdravstveni pregledi Služba varstva pri delu je v lanskem letu organizirala tudi obdobne zdravstvene preglede, ki so potekali skoraj vse leto. Zdravstvenih pregledov so se udeležili delavci, ki opravljajo delo, kjer obstaja večja nevarnost za poškodbe oziroma zdravstvene okvare in sicer na podlagi letnega plana. Zdravstveni pregled je opravilo 621 delavcev. V minulem letu je bilo začetih 17 invalidskih postopkov (IK), od tega jih je bilo zaključenih 14 in sicer: • s III. ktg oz. spremenjeno delovno zmožnostjo - 9 delavcev • s |i| ktg - 2 delavca • s I. ktg - invalidska upokojitev - 3 delavci V primerjavi z letom 1988 je število IK postopkov nekoliko upadlo, poklicnih bolezni pa v naši tovarni ni bilo. Brez IK postopka smo premestili 5 delavcev, na podlagi ocene oz. mnenja medicine dela premestitev 8 delavcev za več kot 6 mesecev, na začasno lažje deloma podlagi mnenja zdravniškega konzilija v trajanju od 14 dni do 3 mesecev pa 39 delavcev. Meritve emisij v tovarni Dvoje kontrolnih meritev delovnega okolja nam je v lanskem letu opravil Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu. V marcu je izvedel meritve zimske mikroklime, zaprašenosti, hrupa, osvetljenosti in kemijskih škodljivosti na delovnih.mestih, kjer se delovna doba šteje s povečanjem, v decembru pa meritve zaprašenosti in kemijskih škodljivosti v delovnih prostorih sati-nirnice, slikarnice in v zmesarni. Rezultati teh meritev so v glavnem ustrezali zahtevam predpisov, razen seveda nivo hrupa v avtomatski proizvodnji, vsebnosti fluoridov v zraku pri namakanju izdelkov v kad s HF (fluoro-vodikovo) kislino ter pri spiranju v tret^ ji vodni kadi; v slikarnici pa koncentracija prahu z vsebnostjo svinca pri posipanju s kristalnim ledom. Akcija za odpravo teh pomanjkljivosti je v pol- nem teku, prav tako tudi ureditev garderobe za delavke v prostoru slikarni-ce, ker morajo imeti delovno in civilno obleko shranjeno ločeno. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, pa je v lanskem letu opravil meritve emisije v naši tovarni, meritve so zajele merjenje koncentracij prašnih delcev, dušikovih oksidov, svinca, as-tatina in kadmija. Rezultati meritve so pokazali, da so bile koncentracije omenjenih snovi v dovoljenih mejah. Inšpekcijski pregledi, zakonodaja V naši tovarni smo imeli tudi redne in izredne preglede inšpekcijskih služb tako republiških kot medobčinskih. Izdale so nam ureditvene odločbe, s katerimi so nam bile dane določene naloge, oziroma zahteve, ki smo jih v rokih izpolnili. Ostane pa nam še celovita ureditev prostora satinirnice in sicer ureditev učinkovitega odsesovanja fluoridov, obnovitev tal in sten delovnega prostora z nepropustnim kisli-noodpornim materialom, ureditev prostora in čistilne naprave, ki bo zagotavljala kvaliteto efiuenta v skladu s predpisi. Rok za sanacijo je 31. 12. 1990, v nasprotnem primeru nam grozi zaustavitev dela v satinirnici. V preteklem letu je služba varstva pri delu urejala zadeve tudi na področju zakonodaje. Tako je uspela narediti evidenco naravnih snovi, ki jih v naši tovarni uporabljamo v proizvodnem prgcesu kot tudi v spremljajočih dejavnostih. Izdelan je bil tudi nov pravilnik o varstvu pred požarom, ki je zajel zadeve, ki v starem pravilniku še niso bile obdelane, v novih podzakonskih predpisih pa je bila dana zahteva za dopolnitve. Pripravljen je osnutek pravilnika o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu, prav tako pa je v izdelavi Požarnovarnostni načrt. Izdelan in sprejet na delavskem svetu pa je tudi bil Seznam delovnih nalog in opravil z roki, na katerih morajo biti delavci periodično in psihofizično pregledani. Požarna varnost V tovarni je bilo lani 11 manjših požarov, ki jih je povzročila malomarnost. Požare so pogasili delavci sami ali pa dežurni gasilci z ročnimi gasilnimi aparati. Bilo je tudi 14 nenamernih iztokov stekla iz peči, kjer je bila potrebna gasilska intervencija, vendar v manjšem obsegu brez alarmiranja in dodatnega zbiranja gasilcev. V času od aprila do avgusta je bilo tudi pet močnih nalivov in je voda vdrla v tovarno v tolikšnem dosegu, da je bila potrebna gasilska intervencija. V takšnih in podobnih primerih intervenirajo delavci dežurnih služb ob sodelovanju z gasilci IGD, ki so v tistem trenutku v službi. Največjo težavo nam v^ požarnem varstvu povzroča malomaren odnos nekaterih delavcev do gasilske opreme. Tako je bilo lansko leto uničenih 55 gasilskih cevi, od tega kar 41 v avtomatski proizvodnji. Delavci sami, brez vednosti oziroma posredovanja dežurnih gasilcev, jemljejo gasilske cevi iz hidrantnih omaric, jih uporabijo za določen namen in jih nato pustijo ležati na tleh. Tako se.cevi napojijo z oljem, se preluknjajo z vročim steklom ali z drobci in s tem postanejo neuporabne. Pri tem je treba poudariti, da so te cevi izredno drage, zato je takšen način uporabe nedopusten. Da na tak način ne bi več uničevali teh cevi, smo v juniju na več mestih v avtomatski proizvodnji namestili na olje odporne gumijaste cevi za potrebe strojnikov. Po dveh mesecih teh cevi ni bilo več in kljub temeljitemu poizvedovanju nismo mogli ugotoviti kam so izginile. Vročinski dodatek Na podlagi sklepa delavskega sveta smo lani prešli k novemu načinu dolo- Rubriko o sistemu zagotavljanja kakovosti v podjetju v tem Steklarju posvečamo vhodni kontroli. Funkcionalna in izdelavna kakovost kočnih izdelkov je močno odvisna od kakovosti vhodnih materialov in polizdelkov. Seveda so od njih odvisni tudi stroški proizvodnje. Kakovost vhodnih materialov in polizdelkov se ustvarja že pri dobavitelju, zato moramo z dobaviteljem oblikovati skupno politiko kakovosti. Znano nam je, da je izhodna kakovost večkrat neposredno odvisna od kakovosti materialov, in da Še tako dobro organizirana kontrola v procesu proizvodnje ne more zagotoviti kakovostnega končnega izdelka z neustreznim materialom pri vhodu. Zato podjetje definira prevzemne pogoje za dobavljanje materialov in polizdelkov ter organizira (kontrolira) izvajanje teh pogojev. Pogoji za kakovostni prevzem morajo biti sestavni del pogodbe. Obiskali smo veliko sejemsko prireditev - spomladanski frankfurtski sejem 1990. Na sejmu je bilo predstavljenih mnogo dejavnosti, seveda pa smo si mi ogledali predvsem steklene izdelke za pogrnjeno mizo, pa tudi razsvetljavo (te je sicer znatno manj, kot v Hannovru, čeprav je Frankfurt nekakšna premiera v Hannover). Pri steklenih izdelkih za pogrnjeno mizo je ponudba izjemna. Vsi svetovni proizvajalci - ZDA, Mehika, Turčija, SSSR, ,ZR Nemčija, Francija, Italija, ČSR itd. razstavljajo programe in novosti s tega področja. Prav tako pa razstavljajo tisti, ki izdelke kupujejo in sami kompletirajo programe (npr. Glas Koch, Rastal, Happy1-iz ZRN, CERVE - Italija itd.) Sti so običajno vsaj tako, če ne celo bolj zanimivi, kot sami proizvajalci steklenih izdelkov. Iz obilice ponujenih programov in izdelkov je skoraj težko izločiti bistvo alg značilnost ponudbe, pa vendar so nekatere smeri razvoja te panoge očitne: Čanja upravičenosti do vročinskega dodatka za delavce v ročni, polavtomatski in avtomatski predelavi steklene mase. Služba varstva pri delu je na osnovi zakonskih določil ter v sodelovanju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije pripravila predlog, po katerem so delavci upravičeni do vročinskega dodatka, če sta izpolnjena naslednja pogoja v posameznem temperaturnem razredu: • zunanja temperatura 22°C ali višja, neodvisno od relativne vlage; • zunanja temperatura od 21 °C -22°C ter več kot 55 % relativne vlage; To je samo ena od aktivnosti, ki jih mora obvladovati vhodna kontrola, ostale so: • izbiranje in ocenjevanje sposobnosti dobavitelja - kooperanta; • realizacija nabave materiala; • organizira prevzem, transport in skladiščenje; • kontrola kvalitete pri vhodu; • zagotavljanje kvalitete in .zanesljivosti nabavljenih materialov s ciljem izboljšati kakovost. Prevzem materiala v tovarno je organiziran po načelu: količinski prevzem - vhodna kontrola kakovosti ^namensko skladišče. Po tej poti naj bi šel ves material, kij prispe do dobavitelja, in se prevzame na osnovi spremnih dokumentov. Proizvodnja lahko uporabi samo količinsko in kakovostno prevzete materiale. Materialov, ki so še v postopku prevzema, ne sme uporabiti. Vhodna kontrola kakovosti poroča o svojem • zunanja temperatura od 209C -21 °C ter več kot 65 %’relativne vlage; • zunanja temperatura od 19°C -20°C ter več kot 80 % relativne vlage. Tako so bili delavci na osnovi rezultatov opravljenih meritev upravičeni do vročinskega dodatka: v marcu 3 dni, v maju 8 dni, junija 16 dni, julija 29 dni, avgusta 26 dni, septembra 16 dni ter oktobra 1 dan. V celotnem letu je bilo torej 99 dni, v katerih so bili izpolnjeni pogoji za priznanje vročinskega dodatka. Služba varstva pri delu kakovosti delu. Mesečno poročilo vsebuje naslednje podatke: .število kakovostnih prevzemov, število reklamiranih pošiljk, število zavrnjenih pošiljk, število prevzetih pošiljk, odstopanja (napake), zaradi katerih so bili materiali reklamirani,'nerešene pošiljke, ki so bile reklamirane z navedbo reklamacijskih zapisnikov, dobaviteljev, nazivov materiala, napak in vzrokov. Vhodna kontrola opredeli kritične materiale in dobavitelje, katerih pošiljke so bile reklamirane oziroma prevzete. Sama poročila vsebujejo smernice za rešitev problemov, hkrati pa služijo kot informacija. Mesečna poročila so sestavni del periodičnega poročila o kakovosti v podjetju, ki ga pripravlja služba kakovosti; in posreduje vodstvu podjetja v obravnavo ter posameznim strokovnim službam (nabava, razvoj, tehnologija). Blaga Kazievska-Jerič Frankfurt 1990 Inovacija v designu, proizvodnji in trženju -bistvo sporočila sejma Jumbo Click - nova generacija posod za vlaganje ter shranjevanje. Sistem zagotavljanja v podjetju (3) • Oblika oktagona (kozarci, krožniki itd.) izgublja na aktualnosti, zamenjuje jo ovalna oblika (glej Durand & Cie.) • Ogromno barv na steklenih izdelkih - med njimi take, ki jim sploh ni mogoče razložifflzvora (ne gre za klasične keramične barve znanih proizv. barv Degussa, Heraeus ali Matthey itd.) — pr. programi Cerve, Glas Koch, Rastal, Happy itd. • Barvna dna kozarcev in drugih po- Ovalna oblika zamenjuje osmero-kotno obliko - serija Carine Noir (črno steklo) Arcoroc Durand Dekorirana dna steklenih izdelkov - Happy - Fantasy Vrči (majolike) - izdelani na IS stroju sodHizredni učinki: majhna obarvana površina na dnu kozarca ustvarja videz barvnega stekla - vendar v posebnih barvnih niansah npr. Rocco Bormioli,fHappy itd. • Izjemen in v bistvu nerazložljiv je bil motiv race - tako na področju dekorjev in samih izdelkov (npr. kristalna raca) - izgleda, kot da so se proizvajalci različnih držav dogovorili, da bo letošnji Frankfurt v znamenju race. • Prisotnost otroških motivov (liki iz raznih risank) so seveda klasika ponudbe v sklopu dekorjev na steklenih izdelkHip§ • Poudarek je tudi na barvnem steklu (gre za steklo, ki je barvano v feedru) - barve so lepe, nežne, moderne - so pa seveda domena (in prednost) samih proizvajalcev steklenih izdelkov. • Omembe vredni so izdelki IS-stroja zunaj klasične ponudbe steklenic in posodic - gre za inovativni pristop k obliki in samem konceptu proizvodnej - npr. Stolzle-Oberglas - optični vrči z ročko (majolike), vrči za pivo, posode za shranjevanje: ob tem je treba poudariti izjemen smisel za dekorje, saj iz enega IS izdelka naredijo 7 -Bo vrst izdelkov samo s pomočjo domiselne dekoracije. llpslisfi j;ó 1 ' > ' ' - " - ' ^m K m BHP^ Centrifugirani stekleni senčnik -Ginger - Tronconi Italija • Prijetno poživitev predstavljajo nove posode za vlaganje (Jumbo Click -Bormioli, Sesamo - Fidenza) - gre za plastični pokrov, ki preko gumice enostavno zapre posodo: estetsko in uporabno nova generacija posod za vlaganje. • Program čvrsto pihanih kozarcev na H-28 je obvezen sestavni del ponudbe pogrnjene mize - enega najlepših - Satelite - smo videli pri belgijskem Duroboru. Majhno razočaranje predstavlja kopija naše nove serije kozarcev Bernarde, ki smo jo videli pri italijanskem Cove-tru. Ker gre za našo izvorno in razmeroma zahtevno (Oblikovalsko in tehnološko) izvedbo steklenih izdelkov, ki so plod sodelovanja oblikovalcev in proizvodnje Steklarne Hrastnik ter izdelovalcev orodja Perega iz Milana, je delovala pojava kopirane oblike kot hladna prha -Sčeprav gre za manj uspelo kopijo (struktura kozarca je prenešena na trn, pri nas je v modelu). Ph. razsvetljavi smo lahko videli naslednje značilosti: . • Veliko je nesteklenih materialov za senčnike - od blaga, plastike, lesa ali pa direktnih halogenskih hladnih žarometov (Cool Spot Reflector). • Klasičnih opalnih krogel, senčnikov in podobnega je malo ali skoraj nič. • Gre pretežno za zahtevnejše (oblikovno, izvedbeno, glede same mase stekla) oblike in izvedbe na področju senčnikov in tulpic; vse več je nekakšnih starinskih izgledov obdelav stekla — tudi steklarskih tehnik. • Centrifuga je zanimiva, izdelki so prisotni in tudi sodobni so j§ tako po obliki, kot po izvedbi. • Halogenski programi so aktualni -tudi v kombinaciji z majhnimi steklenimi senčniki (celo pihanimi) - npr. imitacija lestencev s svečami (steklo namesto sveč). To je v grobem podoba Frankfurta 90. Inovacija v obdelovanju, proizvodnji in trženju - to je bistvo sporočila iz tega Sejma. Kljub nenormalnim problemom, s katerimi se kar naprej srečujemo v Jugoslaviji, je omenjeno sporočilo edini smerokaz za naše podjetje, če želimo preživeti in tudi boljše živeti. - V tem kontekstu velja omeniti našo odločitev (to je tudi velika obveza), dašjsnajkasneje februarja 1991, verjetno pa že avgusta letos, nastopamo na frankfurtskem sejmu. Slavko Marčen Na oddih in počitnice mislimo pravočasno Razpis za prvomajsko letovanje Leto je naokoli in že je čas, da razmislimo o spomladanskem oddihu, kajti spremembe okolja, svež zrak, po dolgotrajni zimski zaspanosti prav dobro vplivajo na naše počutje. Našim delavcem predlagamo, da prvomajske praznike kar najbolje izkoristijo in v čim večjem številu obiščejo naša počitniška domova v Portorožu in Bohinju, pa tudi počitniške prikolice, ki bodo za praznične dni že postavljene v avtokampu Funtana. Prvomajski prazriiki bodo od 26. 4. do 2/5. 1990. V počitniškem domu Portorož;,-vam bomo nudili prenočišča, če pa bi bilo dovolj prijav, bi se potrudili, da bi vam pripravili celotno oskrbo H pensione. V počitniškem domu Bohinj bo organizirana celotna dnevna oskrba - pensioni; mogoče vas bo na Voglu še počakal sneg, spomladanska smuka, vi- Letovanje Do počitnic so še trije meseci, marec pa je po ustaljeni navadi čas, ko že začenjamo priprave na počitniško sezono. Tokrat v nekaj vrsticah objavljamo. • dekade letovanja • kje bomo lahko letovali ., • razpoložljive zmogljivosti • prijave za letovanje Razpred 10-dnevnih dekad letovanja: 1. dekada: 28. 6.-8. 7. 1990 2. dekada: 8. 7.-18. 7. 1990 3. dekada: 18. 7.-28. 7. 1990 4. dekada: 28. 7.-7. 8. 1990 5. dekada: 7. 8.-17. 8. 1990 6. dekada: 17. 8.-27. 8. 1990 7. dekada: 27. 8.-6. 9. 1990 sokogorsko sonce je pravi izziv za ta čas. V počitniških prikolicah pa boste lahko letovali po svoji volji, bolj robinzonsko. Prijavite se lahko v pisarni družbene prehrane in počitniški domovi - 3. nadstropje upravne zgradbe. Letovanje boste prijavili s prijavnico, ki jo boste prejeli v naši službi. Prijave bo obravnavala komisija za letovanja ter vas o odobritvi oziroma neodobritvi pravočasno obvestila. Prioritetna lista bo objavljena na oglasnih deskah. Prijave bomo sprejemali od 19. 3.-5. 4. 1990. Cene letovanja za 1. maj še 'niso določene, objavljene bodo naknadno, prav tako tudi plačilni pogoji. Vse informacije dobite v naši službi. Darino Rižner 1990 Sezona bo v vseh počitniških zmogljivostih od 28. 6. do 27. 8. 1990. Predsezona® posezona pa do 28. 6. 1990p po 27. 8. 1990. Letovali bomo: • v počitniškem domu Portorož • v počitniškem domu Bohinj • v počitniških prikolicah - postavljene bodo v avtokampu Funtana • za tiste, ki ne bodo dobili letovanja v naših počitniških objektih, bomo poskušali pomagati in poskrbeti, da bi vseeno nemoteno odšli na zaslužen dopust. Počitniške zmogljivosti so glede na DO STEKLARNA HRASTNIK Pred izpolnitvijo preberite Letovanje 1990 KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD PRILOŽENO OBVESTILO! Podpisani PRIJAVA ZA LETOVANJE X delavec-upokojenec sezono 1989 ostale nespremenjene, tako da imamo: • v počitniškem domu Portorož 18 sob z 58 ležišči; • v počitniškem domu Bohinj 8 sob z 21 ležišči; • 4 počitniške prikolice z 18 ležišči. stanujoč (kraj, ulica, pošta) želim letovati v: Prijave za letovanje: Prijave sprejemamo od 19.3.1990 do 20. 4. 1990 v pisarni družbene prehrane v 3. nadstropju upravne zgradbe. Prijavnico, s katero prijavite svoj po- letni oddih, izpolnite natančno in pravilno, podpisati jo mora tudi obrato-vodja oziroma pooblaščena oseba v obratu, deiamici: in strokovnih službah, da s podpisom potrdi dopust prijavitelja. Prijavnico bo obravnavala komisija za letovanja po kriterijih pravilnika za letovanje, nato pa sestavila prioritetno listo in jo objavila na oglasnih deskah. Cene letovanja še niso znane, objavljene bodo v eni od naslednjih številk Steklarja, prav tako tudi plačilni pogoji. Darino Rižner - PORTOROŽ ■ BOHINJ - PRIKOLICI (ustrezno obkrožite) Nova dognanja o škodljivosti kajenja Cigarete in nerazviti v času od...........................do sobo - prikolico z............ležišči. Za letovanje prijavljam še: in da mi dodelite Sorodstvo Zaposlen pri Svetovna zdravstvena organizacija je objavila izide raziskav, ki kaže, da poraba cigaret v razvitih deželah sicer počasi, vendar vztrajno pada - približno za 1,1 % letno (v ZDA je pred leti padla v enem letu celo za 20 %). Zato pa naglo raste poraba cigaret v nerazvitih deželah, kar za 2,1 % letno f§ kajti kajenje je pač razkošje revežev. Posledice postajajo vse bolj očitne, množijo se bolezni srca ih ožilja, kronični bronhitisi in ne nazadnje pljučni rak. Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, daje v cigaretah manj razvitih dežel precej več katrana in pepela kot v izbranih in skrbno nadzorovanih izdelkih tobačne industrije v razvitih državah. Svoje poročilo zaključujejo z mračno napovedjo, da bo namreč nerazviti svet v manj kot desetih letih zajela prava epidemija pljučnega raka. Upamo, da ne bo tako, čeprav razum pravi, da drugače skoraj ne more biti. Še to: v ZDA mora imeti vsaka škatlica cigaret in vsaka reklama zanje vidno opozorilo, da lahko povzročajo cigarete raka. Nam se kaj takega ne zdi potrebno - ko pa je davek na tobačne proizvode tako pomembna postavka državnega proračuna ... Povzeto po Deluf Ime in priimek Leto rojstva 1................................. 2................................. 3 .............................. 4 .............................. 5 .............................. 6 .............................. če v navedenem času ne bi bilo prostih mest, sem pripravljen letovati tudi od.....................................do..................................... Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih oziroma prikolicah leta.......... a) Vzdržujem............nepreskrbljenih družinskih članov, od tega........... šoloobveznih otrok b) Samohranilka DaBnE c) Delovni invalid DA Sl N'E d) Udeleženec NOV DA- NE Pri točki a) napišite število članov in otrok, pri točki b)-d) pa obkrožite DA ali NE. Hrastnik, dne........... 1990 ............................................ Podpis prijavitelja Prijavitelj IMA f§|NIMA v tem času planirani letni dopust. Podpis obratovodstva oziroma vodje sektorja DO STEKLARNA HRASTNIK KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD Hrastnik, dne......1988 Po pregledu vaše prijave za letovanje je komisija za počitniške domove irf druž-beno prehrano sklenika, da se vam ODOBRI - NE ODOBRI letovanje v: PORTOROŽU - BOHINJU PRIKOLICA od...............do.................soba št............z.........ležišči prikolica Prosimo vas, da se v roku 15 dni javite v pisarni družbene prehrane in vplačate akontacijo oziroma potrditev rezervacije. Predsednik komisije: Jože Drugovič Plakete in priznanja hrastniškim kulturnim delavcem Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Hrastniku s koncertom Slovenskega okteta je polepšala še podelitev plaket in priznanj ljudem, ki so velik del svojega dela in življenja posvetili kulturnemu delovanju v Hrastniku. Plaketo kulturne skupnosti Hrastnik sta letos prejela: Elza Ločičnik za dolgoletno uspešno delo v ljubiteljski dramski dejavnosti in Vili Kohne za življenjsko delo pri razvoju lutkarstva in gledališke lutkovne dejavnosti. Podeljenih je bilo tudi pet priznanj, prejeli pa so jih: • Justa Bevec, za prizadevno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine; • Edo Germadnik, za dolgoletno organizatorsko delo na področju kulture In aktivno delo v godbi na pihala. • Manja Goleč za uspehe na vseh področjih kulturnega ustvarjanja in delo z mladimi. • Janko Kumlanc za vsestransko uspešno delo na področju dramske dejavnosti. • Kulturno društvo Podkraj za dolgoletno kulturno delo in uspehe v krajevni skupnosti. Šport in rekreacija Kegljanje Le še eno kolo je ostalo do korica prvenstva v Zasavsko-Posavski območni kegljaški skupnosti. Kegljači Bratstva, ki so po prvem delu še imeli nekaj možnosti v boju za najvišje mesto, so v drugem delu povsem popustili in v dosedanjih šestih tekmah kar štirikrat ostali praznih rok. Res da v tem delu nastopajo brez poškodovanega Jožeta Drameta, res pa je tudi, da so nekateBfigralci povsem zunaj forme. Edina, ki s svojimi dosežki zadovoljujeta, sta Laznik in Rancinger, medtem ko se drugim le tu ali tam posreči doseči dober rezultat. Povsem drugače pa gre met od rok njihovim mestnim tekmecem - kegljačem Rudnika, ki imajo pred zadnjim kolom dve točki prednosti in veliko možnosti za osvojitev prvega mesta, ki vodi v kavlifikacije za uvstitev v vzhodno skupino druge republiške lige. Rokomet Rokometaši Dola bodo drugi del prvenstva vBžni skupini druge republiške lige pričeli z občutnimi kadrovskimi spremembami. Na rednem letnem občnem zboru so izvolili novo klubsko vodstvo. Dosedanjega predsednika Alojza Štrbuclja je zamenjal Marko Planipc§i tako postal peti predsednik tega razmeroma, mladega, a nadvse uspešnega kolektiva. Do sprememb je prišlo tudi v strokovnem vodstvu. Dosedanji trener članske vrste Darko Planinc se vrača k delu z najmlajšimi. Mladince je prevzel njihov nekdanji trener Zoran Sevenšek, medtem ko bo člansko ekipo vodil do zadnje sezone še aktiven igralec Aleš Filipčič, ki je potem ko je zapustil dolske vrste, skušal nadaljevati igralsko kariero v Usnjarju iz Šmartnega, vendar se je filtro premislil, prevzel pionirje celjskega Aera, a se na prošnjo novega predsednika vrnil v klub, kjer je več sezon -zapored bil najboljši igralec. Če bo Aleš vsaj približno tako uspešen tudi kot trener, potem so se Dolani vsaj za nekaj časa rešili .skrbi prvega strokovnjaka. Manj spodbudna pa je sprememba, ki prihaja iz igralskih vrst. Čeprav se je iz JLA že vrnil Vilko Vidmar, v kratkem pa pričakujejo Tomaža Podkoritnika, in čeprav se je vrnil k aktivnemu igranju tudi Miran Teršek, pa pomeni prenehanje igranja Igorja Gošlerja pravzaprav največjo izgubo za ekipo', katere cilj je ostati v vrhu prvenstvene razpredelnice. Igor si je namreč na enem zadnjih treningov obnovil lani staknjeno poškodbo., ki pa je tako težka, da 'ne dovoljuje nadaljnjega aktivnega igranja rokometa. Vsaj za sedaj ne. No, upamo, da morda ni tako hudo in da izvrstHstrelec ni za vedno izgubljen za rokomet. Sicer pa bodo fantje do pričetka prvenstva odigrali še vrsto prijateljskih tekem, tako da bo ekipa kolikor toliko dobro pripravljena za naporen prvenstveni ples. Nogomet Nasprotno rokometašem pa v vrstah nogometašev Hrastnika ne pričakujejo večjih kadrovskih sprememb. Trener članske vrste bo še naprej Hajru- din Ibrakič, medtem ko bo vadbo mladincev prevzel Franc Stopinšek. Z najmlajšimi pa bo odslej delal Vili Trinker. Na rednem občnem zboru so največ pozornosti namenili vodstvenim kadrom, kajti za vso zahtevno delio pri organizaciji in vodenju kluba skrbita le dva funkcionarja, tako da je dosedanji predsednik Albert. Kapelar le stežka pristal da opravlja to nehvaležno funkcijo do konca prvenstva. Najprej pa bo ostal le pod pogojem, da se okrepi Upravni odbor. Tudi na račun nedokončanega doma je bilo izrečenih precej upravičenih kritik. Nerazumljivo je fgamreč, da se za objekt, ki je tako rekoč v zaključni fazi, ne najde manjkajočih sredstev. Z obljubo, da bodo skušali najti ustrezno rešitev, za oba problema H v upanju, da ne bo ostalo le pri obljubah, so tako igralci kot redki funkcionarji obljubili storiti vse, da bf jesensko drugo mesto spremenili v končno prvo in si tako znova priigrali pravico igranja v kvalifikacijah za uvrstitev v OČL vzhod. Streljanje Kljub porazu v zadnjem kolu vzhodne skupine prve republiške lige prot] mestnim tekmecem - strelcem Rud-0|ika z 1470 : 1474, so Steklarjevi strelci uspešno sklenili svojo prvo sezono. med republiškimi »A« ligaši. Slanšek, Delpin, Mohorko in Perko so dokazali, da so zreli za najvišji republiški razred. Z malo več športne sreče pa bi že v prvi sezoni osvojili še kakšno mesto višje od osmega. Sicer pa se strelska tekmovanja vrste kot na tekočem trakujjVišek pred državnim prvenstvom pa bo republiško, ki bo 1,7. H18. t.m. po sedmih letjfi znova v Hrastniku. Organizator bo tako kot leta 1983 tudi tokrat SD Rudnik. In ko smo že pri republiških prvenstvih, naj povemo, da to ni edino prvenstvo ki bo, oziroma je bilo letos v Hrastniku.-Prejšnji mesec so se na strelišču SD Rudnik pomerili za republiške naslove najboljši v streljanju s standardnim; zračnim orožjem. Če 'zavoljo česa, potem bo to prvenstvo ostalo zapisano po izvrstnem republiškem rekordu 'Olimpijca Rajmunda Debevca, ki je s 597 krogi dosegel znamko, ki. je za dva kroga boljša od uradnega svetovnega rekorda. Sicer pa sta bili v tem času od zadnjega izida našega glasila kar dve preizkušnji zasavskih strelcev. Na prvenstvu Zasavja, lg;;je!.Silo na strelišču na Rudniku, je nastopilo prek 70 strelcevBi strelk iz vseh šestih SD, ki delujejo na območju Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Od Steklarjevih strelcev se je izkazala Katarina Kovač, ki je v konkurenci pionirk osvojila drugo mesto, Enako uvrstitev je dosegla tudi članska ekipa, medtem ko je bil Bogdan Slanšek tretji med posamezniki. Na strelišču SD STT v Trbovljah pa je bilo področno tekmovanje za Zlato puščico kjer so se znova izkazali hrastniški strejcj. Zmagal je namreč Željko Hrnčič pred Martinom Strakoš-kom (A. Hohkraur) in Bogdanom Slanškom. Vsi trije so nastreljali odličnih 567 krogov od 60(|:,j možnih. Četrti je bil le s krogom zaostanka Rajmund Cvetko. Med finaliste republiške Zlate puščice pa se je z osvojenim 7. mestom uvrstil tudi Ivo Delpin. Med pionirji, ki so za podobno odličje tekmovali na strelišču SD Steklar pa je zmagal Trboveljčan Boštjan Gorišek. Drugo mesto je z istim številom krogov - 26 osvojila članica Steklarja Katarina Kovač. Med peterico najboljših pa najdemo še eno dekle. Kot peta je bila Gordana Nurič (STT) z 257 krogi. Najmlajši nimajo republiškega finala. Zasavska regija pa je edina v Sloveniji, ki sploh prireja takšno tekmovanje za najmlajše. Zato gre strelskim delavcem Zasavja vse priznanje. Trimske igre Na razpis za letošnje občinske Trimske igre se je prijavila 101 ekipa, od tega 83 moškj|i| 18 ženskih. Igre se bodo odvijale v;f,1 športnih disciplinah. Največ prijav je za tekmovanje v streljanjSfflpikadu - po 17 (10 moških in 7 ženskih). Za tekmovanje, v namiznem tenisu se je prijavilo 11, za tekmovanje v košarki pa 10 ekip. Rokometni klub Dol pri Hrastniku je bil ustanovljen* pred sedmimi leti in uspešno tekmuje v II. slovenski ligi. Njegovo poslanstvo je zlasti pomembno pri združevanju mladih, ki se s športno aktivnostjo mudi delovno vzgajajoKrUdijo se, da čimveč sredstev, ki jih® potrebujejo za prevoze, trenerje, pridobijo sami - s članarino, delom v tovarni, z veselicami, srečo- Zahvale In zdaj smo sami... A v srcih naših ostala vedno bodeš z nami! Vsem, ki ste bili z nami ob boleči izgu^ bijaše ljubljene marriice Ivanke Jakopič Najtopleje se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, za cvetje, za topel stisk roke. Hvala župniku za občuteno opravL jen obred, govorniku za izjemno topel poslovilni govor, pevskemu zboru Steklarne Hrastnik za nežno zapete žalostinke, delovnemu sindikatu m sindikatu Steklarne Hrastnik za darovano cvetje. Vse, kar ste v teh dneh storili za nas, nam je bilo v veliko oporo, in spoznanje, da ste našo mamico cenili in imeli radi, nam je lajšalo bolečino. Hčerki Božena in Dragica ter sin Vladimir z družinam* ★ ★ ★ Ob smrti dragega očeta Jožeta Mikliča se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala Kar-liju za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi za žalostinke. Hvala strelcem Steklarja in vsem, ki ste ga pospremili do poslednjega doma. Žena Tilka, hčerka in sinov* Ženske bodo poleg streljanja in pikada tekmovale še v kegljanju. Kot zanimivost pa naj povemo, da bo letos prvič tudi tekmovanje v balinanju za katerega so se prijavile štiri ekipe. Upajmo ie, da osip ekip ne bo prevelik li da bodo vse prijavljene ekipe tudi tekmovale. Jože Premec Popravek Ne mikrobi ampak mikroni: tisti, ki so v prejšnji številki Steklarja pozorno brali članek Ustanovitev podjetja Vla-stek, so se nemara nasmehnili, ker se nam je zapisalo, da naj bi v tej novi firmi izdelovali steklena vlakna tanjša od 15 mikrobov. Pravilno je seveda 15 mikronov, pa tudi pri odgovornosti ne gre za omenjeno ampak omejeno odgovornost. Uredništvo lovi ... Pomembna akcija je tudi igra Zadetek, ki jo mnogi poznajo že nekaj let,; saj lep: dobitki privabijo ljudi iz Hrastnika, Trbovelj pa tudi od drugod. Člani upravnega odbora se trudijo, da bi navdušili z igro čimveč ljudi. Letos bodo kartice s seznamom nagrad na razpolago že v marcu. Fanči Moljk Ob težki izgubi ljube, skrbne in dobre mame, babice in prababice Ane Grešak, rojene Kmet iz Hrastnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ten vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, njen grob pa zasuli s toliko lepega cvetja. Posebna zahvala dr. Štendlerju za dolgoletno zdravljenje, komercialnemu oddelku iz Steklarne in Jutranjki za darovano cvetje ter Cementarni Trbovlje za prispevek namenjen dia-liznerml oddelku. Zahvaljujemo pa se tudi godbi, pevcem in govornikom za izrečene poslovilne besede. Žalujoči: hčerka Ani, sin Bogdan, hčerki Breda in Jerca z družino ter vnuki in pravnuki. ★ ★ ★ Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina in brata Franca Vozliča se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in sosedom za darovano cvetje in za izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Zadetek - igra RK Dol Nagradna križanka SESTAVIL: KARLI DREMEL GREBEN JAPONSKA NABlRALKA BISEROV PREBI- VALKA ZADRA NAŠ IZDELEK, PLA* FONJERA SLOVENSKI MATEMATIK (JURIJ) DOBA TONE KRALJ FRANCOSKI PESNIK (AL« PHONSE.DE) JOD GRŠKA BOGINJA MQDROSTÌ RELIGIJA ROJSTVO KISIK AMERIŠKI FILMSKI KOMIK ČRED) KRAJ V NASI OBČINI IME PISATELJICE PEROCI D0MAÌA MOLZNA ŽIVAL ODISEJEV OČE MESTO OB DRAVI, Z VINSKO KLETJO Širok ASORTIMAN ^JASIH IZDELKOV RDBOH-+5 NEPROFESI- ONALNA IME IGRALKE GLAZAR HODNIK, ZLASTI V GLEDALIŠČU PASTIR OVNOV PRIPRAVA ZA ZAPE* NJANJE 06LAv.IL RUDAR. MESTO V ZRN HUMANIST ROTTER- DAMSKI TREZEN ČLOVEK MADl.PESNIK ADY 3 PRAV EC KUBANSKI POLITIK ( RAUL) DIREKTOR DANSKI OTOK MADŽARSKI PISATELJ MOR FILM.IGRAL* KATURNER ZVIJAČA, UKANA STRM PADEC VODE DOBITEK NA TOMBOLI VELIKAN V GRŠKI MITOLOGIJI todor ŽIVKOV TROPSKI ČRNI HRAST SLOVENSKA ZALOŽBA NEMŠKI PISATELJ (THOMAS) OBROK POSOJILA NEKDANJI JAPONSKI telovadec (YUKIO) SIBIRSKI VELETOK REKA V BOSNI AVSTRIJSKI FIZIK IN KEMIK (KARL) NAJSLABŠA ŠOLSKA OCENA ILIREC GL. MESTO ŠVICE KMEČKO ORODJE ŠOLSKI ODER 2 MIZO MINERAL, ČISTI APNENEC NIZQZEM* SKI PROFESIONALNI KOLESAR (JAN) KITAJSKO GLASBILO FINSKO MOŠKO IME MESTO V SVICI DEL MLINSKEGA KOLESA VRSTA POLŽA DRŽAVA V AFRIKI 3 SUROVINA ZA IZĐEL. CEMENTA DUŠA (LATINSKO) KLEMENT SLAVICKY SLOVENSKI KARTOGRAF ( IVAN ) VRED* NOSTNl PAPIR PRITOK TIBERE RAZVALINE GRADU PRI BEGUNJAH RAFKO,, IRGOLIČ IRIDIJ GLOBINSKO KAMENJE OLIVER TWIST GL. MESTO moravske NEKD. RUSKI VLADAR AJB1Š KMEČKO ORODJE BEOTIJCl REKA V SEVEROVZHODNI SIBIRIJI OPERETA ZMAZEK, PLAZA PESNIK MERMOUA NEVARNA BOLEZEN PEVEC DAR 1 AN PATRIARH RUSKE -CERKVE &s0 SVETILKO PUBLICIST KERSOVANl GIORGIO MORANDI Rastlina zaje« DALKA ŽOLNA ALUMINIJEV OKSID RANO- CELNIK VRATI NA KONCU NJIVE OSEBA IZ LINHARTOVE KOMEDIJE Zahvale Dragi sodelavci satinirnice in slikarni-ce! Iskrena hvala vsem, ki ste tako prisrčno polepšali moj zadnji delovni dan, mi poklonili tako lepa darila in izrekli toliko lepih besed in želja. Vse to mi bo ostalo v trajnem spominu. Po tej poti vam tudi jaz željrh v bodoče vse najlepše: zdravja, sreče in veliko delovnih uspehov. Helena Zver ★ ★ ★ Sodelavkam in sodelavcem v brusilni-ci, še zlasti ožjega kroga, se iskreno zahvaljujem za darila in izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj, iskrena hvala za vse lepe besede, še posebej tovarišu Binderju, in dobre želje, s katerimi ste pospremili moj odhod iz tovarne. Greta Kukec ★ ★ ★ OB odhodu v pokoj se vsem sodelavcem izmene Brgiez-Meterc-Jerman iskreno zahvaljujem za prejeta darila, celotnemu kolektivu pa vnaprej želim mnogo uspehov pri delu, v osebnem življenju pa zdravja in sreče. Karolina Kamnikar ★ ★ ★ Ob odhodu v pokoj se sodelavcem kontrole in ostalim delavcem izmene Oberčkal iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas in na čas, ki smo ga preživeli skupaj, obenem pa vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Rezi Herek ★ ★ ★ Ob odhodu v pokoj se sodelavcem brusilnice, zlasti Lenki Jazbinšek in Majdi Majcen iskreno zahvaljujem za darila in izkazano pozornost. Se posebej se za darilo zahvaljujem Anici Zajc, vsem skupaj pa želim zdravja, sreče, medsebojnega razumevanja in seveda delovnijQspehov. Tamara Kneževič Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 40 din 2. nagrada 30 dih 3. do 7. nagrada 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta T. maja 14 do 29. 3. 1990. Nagrajeni reševalci Za nagradno krišanko št. 1-2/1990 smo prejeli 73 rešitev. Žreb je nagrade namenil naslednjim: 1. nagrada 40 din: Tomi Uldrijan, 2. nagrada 30 din: Milan Crnkovič, upok. pet nagrad po 20 din: Vili Fabjan, Ivan Restar, upok., Karl Plazar, Tatjana Cvelbar, Vojka Rotar. ★ ★ ★ Še zdaleč nisem prepričan, kdaj igram in kdaj ne. Kaj drugega pa je dobra igra, če ne prepričljivo laganje? Laurence Olivier Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: Džingiskan, korenjak, rekorderka, Orellana, vrtnarstvo, kuga, noj, A. J., Šmit, as, srab, Ida, Raša, Jedrt, otok, A. K., val, Arnerič, aras, tar, Celebes, ataka, monotip, Nela, Toman, Al, sanje, Oran, dama, parada, ras, Alarih, Ado, tla, otomana, Iko, Rim, ocean, Mart, star, Anu, Weda, tenno, Laze, talon, Ar, Union, An-et. (K. D.) steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Poizelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godicelj II. in Albert Kapelar. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi'2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14. telefon 0601/41-622, int. 110. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.