fflll- tečaj L zvezeft. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za naše verno ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših, bratov sv. Frančiška. Vsebina 7. zvezka. tolažila sv. vere. Molitev.....................................................193 • Angelina Maršanska, vdova 3. reda......................................198 * V1 j e nj e sv. Roze Viterbske, device 111. reda sv. Frančiška 4. Nasprotniki in zavezniki sv. Roze. (Konec tega pogl.) ...... 201 *• Bernardin Feljterski. V. Pogl. (Konec)....................................205 fatko letno poročilo „serafske mašne družbe".................................209 a naš pervi red ! .........................................................212 . °Va redovna družina sv. Frančiška............'.............................214 2 Lazov pri Planini............................................................219 2 mariborske skupščine 111. reda sv. Frančiška. (Dalje)......................220 ^'Poročilo v molitev . . . ..................................................222 ^ahvala za vslišano molitev....................................................223 sirotišnico in kapelo šolskih sester v Mostaru..............................223 a kitajski misijon.............................................................223 'msko-frančiškanski koledar za leto 1910. Mesec julij ali mali serpan. . . 224 *— V GORICI Narodna Tiskarna ^______________________________1910. ^haja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 J< 50 h. asl°v za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v Gjorici Naši novejši prevodi dveh himnov k Sv. Duhu. (Dalje.) 3. 0. Tu septiformis inunere, — Digitus paternae dexterae, — Tu rite promissum Patris, — Sermone ditans guttura. I. Daru sedmeroverstnega, — Desnice perst Očetove, — Očetova obljuba ti — Bogdtiš gerla z govorom. II. Daru sedmeroverstnega, — Desnice perst Očetove, — Očetova obljuba ti, Bogateč gerla z govorom. III. Sedmeroversten po dareh, — desnice perst Očetove, — Očetova obljuba Ti, — z jeziki gerla bogatiš. IV. Desnice božje ti si prst, — Ki sedem nam darov deli, " Očetova obljuba ti, — Jeziku moč besede daš. V. Sedmerovrstni darovnik, — Očetove desnice prst, — Obljubljen od Očeta si, — Deliš darove govora. Kaker smo že rekli, je v tej kitici poglavitna beseda nagovor „tu“, „ti"; od nje je odvisen relativni stavek prejšnje kitice, ki našteva imena Sv. Duha, in v tej kitici so ji dostavljeni attributi, v hvalo tega, kar je in kar dela Sv. Duh. Attributi, ne predikati! Zato ni' prav »Bogatiš (1.) ali „bogatiš“ (111.), niti „si“ (IV., V.) in „daš“ (IV.) in „deliš“ (V.), ker mu nimamo tega še le povedati. Mimogrede bodi omenjeno, da se po Pleteršniku prav povdarja »bogatiti, bogatim, bogatiš", ne »bogatiti, bogatim, bogatiš". Tudi hervaški povdarek, »bogatiti. bogatim" to poterjuje. Participij bi bil torej tudi »bogateč", ne morda »bogateč". Sicer pa nisem poseben prijatel participijev. Tu bo na vsak način bolje in jasniše, da rabimo relativni stavek; tudi v !• v. bi bilo.bolje kakovostni rodivnik, ki se s »ti ne vjema dobro, nadomestiti z relativnim stavkom, ki pa nima biti navezan na „pecst’‘> kaker v IV.: „ki sedem nam darov deli". Da to ne gre, dokazuje pervotni latinski tekst, ki je bil: „Tu septiformis rnunere, dextrae dei tu digitus". —- Ali zakaj ne bi mogel biti 1. v. kaker v III.: »Sedmeroversten po dareh"? Latinskemu tekstu bi bilo to najbliže. Res' Ali konstrukcija »po dareh" je nerodna, nenavadna, 'za poezijo pre' prozaična, in povdarek bi imeli obe dipodiji na poslednjem zlogu, se ne vjema z ritmom ostalih verzov. Isto velja o V.: »Sedmerovrstni darovnik". Pervi in poslednji verz te kitice bodita torej relativna stavka: »Ki sedem verst dari deliš". . . „Ki obdarjaš gerla z govorom". Mej njima stojta ostala dva attributa z nagovorom, v navedenih prevodih skoraj vseh : »Desnice perst Očetove, — Očetova obljuba ti • Ali naj prideržinio ta dva verza, kakeršna sta? Za neučene ljudi st® .11 * ■ CVETJE z vertov sv. Frančiška. V k XXVII. tečaj V Gorici, 191D. 7. zvezah. Tolažila sv. vere. P. A. M. Molitev. »Pridite k meni vsi, keteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil«. Mat. 11, 28. »Je kedo mej vami žalosten, naj moli«. Jak. 5.13. Molitev j'e silno krepko tolažilo in nam je vedno pri rokah. ^n° nam je vedno na razpolago in keder hočemo, se lehko k Molitvi zatečemo. Dokler more še naš jezik govoriti ali vsaj Presladko ime Jezus zašepetati; dokler se morejo naše oči proti nebu ozreti; dokler more imeti naše serce še kako željo in dihniti kak zdihljej: tako dolgo nam ostane tolažba molitve; ^akaj ta beseda, ta klic, ta pogled, ta zdihljej našega serca k bo °8U je molitev in ta molitev nas bo gotovo potolažila; ona genila serce božje in naš nebeški oče nam bo pomagali. Ne P°zabimo tedaj nikoli opomina aposteljna: „ Je kedo mej vami kosten, naj moli!“ Molitev nas tolaži v vsaki bridkosti in ima 11100 naše solze posušiti. To resnico hočemo dokazati z razu-1110,11 in skušnjo. I. Prav priprost je dokaz razuma. Potrebno je le, da ne-hko pomislimo, kaj je molitev. Molitev je pobožno povzdi- govanje našega duha k Bogu; je klic človeškega serca do serca božjega, našega očeta v nebesih; je tožba prijatela, ki vse kar ga teži izlije v zvesto serce svojega prijatela; je prošnja, ketero brat se zaupanjem izreče svojemu bratu; saj je naš božji Zveličar v resnici hotel sprejeti vsa ta imena, da nam je razodel, kako nas ljubi. Z drugimi besedami, molitev je djanje ponižne vere, prosečega upanja in ljubezni, ketera išče ali vže ima Boga. Slišali pa smo, da te vzvišene, božje čednosti človeško serce se sladko tolažbo napolnijo, ker naše serce tesno z Bogom združijo. Resnično je pa tudi, da človek v bridkosti čuti potrebo moliti. Tako natorno je človeku v žalosti moliti, kot jokati se. Celo brezverec, ko ga zadene kaka nesreča, povzdigne proti nebu svoje oči in kar nehote vsklikne: „Moj Bog!" Koliko zaničeVavcev sv. vere je že* jokalo in tudi molilo pri od-pertem grobu svojih ljubih in našli so tolažbo, ker so se k Bogu neskončno dobremu očetu obernili. Učeniki duhovnega življenja terdijo, da je molitev hrana duše, hrana, ki je za duhovno življenje ravno tako potrebna, kaker je potreben kruh za telo. Molitev je mir serca in vtrujena duša je potrebuje, da si ponovi svoje moči, ravno tako, kaker potrebuje trudno telo spanja, da se po terpljenju in naporu pokrepča. Ako Gospod Bog v svoji dobrotljivosti naši telesni hrani daje prijeten i° dober okus in tako zbuja željo po jedi; ako je on spanju P°' delil neko prijetnost, da se mu človek z nekim zelo vgodnim čustvom vda; ali naj dvojimo, da je Bog tako storil tudi z molitvijo, ki je pokoj in hrana naši duši ? Da, molitev krepča poživi, tolaži in razveseluje dušo. Ako to težko verujete, ako tega še niste nikedar skusili v življenju; ako vam je bila sveta dušna hrana molitve zoperna, je bil temu vzrok ta, ker ste bolni. Verjemite, bile so vaše strasti, ketere so vam, kaker kaka merzlica, vzele okrepčevalni mir ; zato očistite svoje serce» oprostite ga'greha in ne bo se le lahko in prosto povzdignilo k Bogu, temuč napolnjeni boste tudi vi, kaker so bili svetniki po pobožni molitvi, se sladkostjo. II. Čisto veselje in najslajšo tolažbo daje molitev pr>ja' telom* božjim. Tako uči sv. pismo. Sv. kralj David pravi: » dnevu svoje stiske iščem Boga, svoje roke stegujem po noči k njemu, in se ne goljufam; moja duša se ne da potolažit'-Mislim v Boga, in se veselim". Ps. 76, 3. 4. „Moja duša hre' Peni in koperni po lopah Gospodovih. Moje serce in moje meso se veseli v živem Bogu". Ps. 83, 3. „Boljši je en dan v tvojih lopah kaker tisoč. Raje sem naj manjši v hiši svojega Koga, kaker da bi stanoval v šotorih grešnikov". Ps. 33, 11. Sv. Ambrož nas zagotavlja, da so solze, ketere v molitvi Prelivamo, neprimerno sladkejše, ko vse veselje, ketero nam •nore dati nečimernost sveta. Dokaz za to so nam tudi svetniki, ki so bili z nekim nebeškim veseljem in mirom v molitvi napolnjeni, tako, da jim Je ta blažena sreča sijala kar iz obraza. Predstavimo si v molitvi častitljivega svetnika sv. Benedikta, sv. Frančiška Asiškega, tega vbožca božjega, ki je na svojem telesu nosil rane Križanega, sv. Ignacija, keteri ni hotel več pogledati zemljo, ko Je nebesa premišljeval, sv. Terezijo z njenim serafinskim ser-cem! Kake solze, kaki goreči vzdihljeji! Ali ni bila molitev teh čistih svetih duš neki predokus nebeškega veselja ? Vsi listi, keteri so se k molitvi zatekli, so našli tolažbo v vsakovrstni svoji stiski. Terpljenje tega življenja je ali terpljenje Serca, ketero je najhujše, ali terpljenje duha, ali telesno terplje-nje, telesne bolečine,, ketere se končajo se smertjo. To so tri Vlike reke, keterih grenka voda se po svetu razliva. Vender ni nobenega terpljenja, da bi ga molitev ne olajšala. Sv. pismo nam to prav jasno spričuje. Poglejmo v knjige stare zaveze. Kmalu od začetka nam sv. Pismo pripoveduje o neki vbogi zaverženi ženi, ki vsa obupana lava po vroči puščavi in na njenem naročji pojema od žeje njen otrok. Položi ga pod suh germ, na vroč pesek in jokaje 8re naprej. „Ona povzdigne svoj glas in joka". (I. Mojz. 21, l6-) To je bila molitev. In glej, angelj Gospodov ji pokaže ču-^°viten studenec, ki je ravno kar privrel iz zemlje. Čista voda Pokrepča dečka in njegova mati, Hagar, je potolažena. Izmael -ie ostal pri življenju in postal oče mogočnega ljudstva. — Preobrnimo nekoliko listov sv. knjige in najdemo Jakoba na begu. ^n moli in angelji božji so ga varovali in tolažili. — Preganjan in krivično obdolžen Jožef moli v ječi k svojemu Bogu in Kog mu podeli preroškega duha; on postane kraljev sveto-Vavec, postavljen je čez celi Egipt in dobi tudi to tolažbo, reši svojega očeta in svoje brate lakote. — V bičju reke 'la plava košarica, kmalu ima postati igrača valov in se bo potopila in ž njo deček, keterega je mati v njo položila. Toda ne; mati moli in Gospod Bog pošlje hčer Faraonovo, da reši Mojzesa in ž njim prihodnjega vodnika in postavodajavca Izraeljskega. — Slepi Tobija prosi v stiski Boga, ker se boji zgubiti svojega edinega sinu. Pa Gospod Bog pošlje svojega angelja, ki zvesto vodi mladega Tobija, ga pripelje očetu nazaj in starček tudi zopet spregleda in se veseli. — Na pragu svetišča kleči v molitvi žena, keteri je Bog milost skazal; trese se in joka v veselju. Ko jo veliki duhovnik začuden zagleda, mu reče: „Jaz sem tista žena, ki sem tukaj pred teboj stala in Gospoda prosila; za tega dečka sem prosila, in Gospod je vslišal mojo prošnjo. (II. kraljev 1, 27.) Pri teh besedah mu izroči malega Samuela in v sv. veselju zapoje Gospodu hvalno pesem. Suzana ja bila po nedolžnem k smerti obsojena. Zdaj zakliče z velikim glasom : »Večni Bog! keteri skrito poznaš in veš vse, predno se zgodi, ti veš, da sta krivično pričala zoper mene; in glej, vmerjem". Dan. 13, 42. 43. Vender ne, ni ji bilo treba vmreti, ker je molila. Gospod je slišal njen klic in ko so jo peljali v smert, je on obudil duha mladega Danijela, keteri jo je rešil in brezbožna sodnika izročil smertni kazni. " Kralj Ezekija je bil silno žalosten in prestrašen v svoji smertno-nevarni bolezni, se solzami je molil in prerok mu je v imena božjem naznanil: »Slišal sem tvojo molitev in videl sem tvoje solze in glej, ozdravil sem te“. (IV. Kr. 20, 5.) Tako nafl1 spričujejo zgodbe stare zaveze, da molitev res pomaga v stiskah. Kako močno tolažilo je molitev nam, pa še lepše kaze nova zaveza in pa zgodovina sv. cerkve, Tu gledamo božjega Zveličarja, kako hodi iz mesta v mesto, kako tolaži žalostne, čudežno ozdravlja bolnike in pomaga vsem, keteri ga se zaupanjem prosijo. On dela vse te čudeže, da razodeva ljudem svoje vsmiljeno serce. On jih dela iz sočutja, iz ljubezni. »Slepi spfe' gledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi sliš*j°' mertvi vstajajo". Mat. 11, 5. Iz njegovih rok, ali boljše, iz nje' govega serca je prihajala zdravilna moč, besede nebeške to* lažbev solze sočutja, ki so genile serca vseh, in kaker pri obU' jenju Lazarja, tako bi se moglo reči pri vseh njegovih čude žih: »Glej, kako ga je ljubil". Jan. 11, 36. Resnično, Kristus j® delal čudeže iz sočutja s človeško revščino ; to so bili Čude2 ljubezni in njih namen je bil pred vsem, potolažiti tistega, ke teri je pri Njem pomoči iskal. Ko je obudil mertvo Jajrovo hčerko v življenje, je hotel potolažiti žalostne stariše. Še bolj genljivo je bilo, ko je obudil mladeniča v Najmu. Božji Zveličar sliši žalostni vsklik ; ozre se in zagleda vbogo vdovo, ke-tere edinega sinu so proti grobu nesli, in ko jo je Gospod videl, se mu je v serce smilila in ji je rekel: Ne jokaj ! In je pristopil in se par doteknil, in rekel: Mladenič, rečem ti, vstani! In Ferlič je sedel in začel govoriti. In ga je dal njegovi materi", Luk. 7, 14. 15. Pri grobu Lazarjevem je Gospod sam jokal. Ta Bog, ki n& uiore gledati, da bi se mi ljudje jokali ! On joka sam se žalostnima sestrama svojega prijatela, in da ju potolaži, pokliče Lazarja iz groba. O vi očetje in matere, zatecite se v žalosti k molitvi in Gospod vas bo potolažil. Saj je njegovo serce še vedno tisto, njegova roka še vedno tako vsega-m°gočna. — Ako pogledamo v cerkveno zgodovino, najdemo z°pet mnogo lepih čudežev sv. molitve. Imenujem le dve imeni: Monika in Klotilda. Tudi te dve žene ste jokale in molile pred Lospodom. In kako čudežno ste bile potolažene! Monika je sprosila spreobernjenje svojega sinu Avguština; Klotilda je rešila Francosko, ker je pridobila svojega moža, kralja, za ker-®cansko vero. Molite tedaj, ve pobožne matere, ve krepostne Zeue; molite in Bog vas bo vslišsl in potolažil. K sklepu tega premišljevanja omenimo še eno prelepo Predpodobo in par lepih besedi sv. pisma. Serce našega božjega Zveličarja je na oljiskem vertu terpelo v nepopisni bridkosti. 11 ko je bil Zveličar žalosten do smerti, nam je dal zgled mo-1'tve. Moli tudi ti kristijan, ko te zadene veliko terpljenje; m°li, kaker je tvoj Odrešenik molil. Reci svojemu nebeškemu °četu; „Gospod, odvzemi mi ta kelih, ta križ; pretežak je za moči". Vender vselej z Jezusom pristavi: „Toda ne moja, temuč tvoja volja naj se zgodi!" In potolažen boš tudi ti. Ko je Salomon posvetil tempelj, je razsvitljen od sv. Duha, z vdikim glasom govoril pred zbranim ljudstvom: »Poslušaj Pr°šnjo svojega hlapca in svojega ljudstva Izraela, kar koli feodo prosili na tem mestu; ... če bo nebo zaperto in ne bo deževalo zavoljo njih grehov in bodo molili na tem kraju ter ^elali pokoro . . . vsliši jih v nebesih ... če nastane lakota v ^želi, ali kuga ... in jo sovražnik stiska ... če kedo spozna nadlogo svojega serca in razprostre svoje roke v tej hiši; t* poslušaj v nebesih ... in bodi zopet milostljiv". III. kralj. 8. Oh, čigavo serce ni ranjeno, ne terpi nadloge in bridkosti ? P°' kažite torej nadlogo in rane svojega serca Gospodu Bogu v zaupni molitvi in on vas bo vslišal, on vas bo ozdravil in po* tolažil! Pri preroku Izaiji pa se Bog sam obrača k duši z najve-čim sočutjem in neskončno ljubeznijo. „Gospod, tvoj vsmilje' vavec govori: Vbožica od viharjev zaganjana, brez tolažbe. • • Iz. 54, 10. 11. Ali ni to podoba terpeče, zapuščene, stiskane duše? Pa Gospod jo potolaži, ako le moli: Jaz sem, ne boj se! „V trefnutku jeze sem nekoliko svoj obraz skril pred teboj, Pa po večni milosti sem se te vsmilil". Iz. 54, 8. BI. Angelina Maršanska, vdova 3. reda. *) BI. Angelina se imenuje Maršanska po svojem očetu grofu di Marsciano, Korbarska po svoji mater: grofinji Korbara, P° svojem ženinu grofu di Civitella Čiviteljska, tudi Folinjska se imenuje po mestu Folinjo, kjer je vmerla. Pri svetem kerstu so ji dali ime Angelina, to je angeljska, kar je res bila vse svoje življenje na zemlji. Pobožna mati Ana jo je že v zibeli učil8 moliti. Jezus in Marija ste bile pervi besedi, ketere je izgovo* rila. Njeno veselje je bilo delati oltarčke, deklice okoli sebe . zbirati, ž njimi moliti in svete pesmi peti. Na svet, njega niče* mernost in bogastvo ni bila navezana; njene misli so bile Pr* Jezusu v nebesih, zlasti potem, ko je deset let stara zgubil8 svojo dobro mater. Naj rajši bi bila šla v samostan in ta«1 Jezusu posvetila svoje devištvo; ali njen oče ji je bil ženin8 izbral. Ko mu je Angelina rekla, da ne mara nobenega ženin8 razen Jezusa Kristusa, se je ta zelo razjezil; dovolil ji je odlog osem 4ni, da se premisli. Te dni je jokaje prosila preblažen« devico Marijo, sv. Jožefa in sv. Janeza evangelista pomoči i° *) Leggendario francescano, 14 luglio. L’Aureola serafica, 15 luglio. Winkes, Seraphischer Tugendspiegel, 15. Jul. razsvetljenja; in bila je vslišana. Neki notranji glas ji je rekel, ^a naj se podverže božji previdnosti in naj se omoži. Zvečer P° poroki pa je šla v izbo, pokleknila pred križ in prosila svo-Je§a nebeškega ženina, da naj ji pomaga, kaker ji je obljubil. Nato se ji prikaže angclj v podobi lepega mladeniča ter ji obljubi božjo pomoč. Ženin je mej tem skozi poko v vratih gle-^ak kaj dela njegova nevesta. Slabo sumeč odpre vrata; angelj ^ej tem zgine; Angelina pa mu pove vse in ga prosi, naj živi * nJ° kaker brat se svojo sestro. Ženin ji dovoli in naredi obljubo svete čistosti, kctero je deržal dve leti, do svoje smerti. Zdaj je bila Angelina rešena sveta. Se svojimi tovariši-cami grofinjami je stopila v tretji red sv. Frančiška. V tem stanu je skerbela za vboge, bolnike obiskovala, vdovam in sirotam pomagala; gospodične je navduševala za sveto devištvo in tretji red; grešnike je spreobračala. Mladeniči, hrepeneči po bogatih nevestah, so jo tožili, da zapravlja premoženje svojega uroža, da je zoper ženitev, in da nemir dela v družinah. Na-P°ljski kralj Ladislav jo je mislil ko krivoverko na ognju Sežgati; zato jo je k sebi poklical. Angelina se je z molitvijo 'n se svetim obhajilom pripravila na pot in nevstrašena je sto-P*'a pred kralja se žerjavico v predpasniku. In dostojno mu je rekla: „Kralj, jaz sem tista, ki jo imate za sovražnico svojega kraljestva in ki ste se v svojem sercu odločili sežgati jo. Do-v°lite mi, da povem svoje razloge, in keder bom končala, glejte, *u je ogenj in sežgite me, ako me bote krivo spoznali". . . Nato razjasni kralju, da ne zametuje svetega zakona, temuč samo Priporoča sveto devištvo. Te besede in dvojni čudež prepričajo ra‘ja, da je nedolžna, in spustijo. Ko je v Napolju še mertvega edinega sinu neke plemenite gospe k življenju obudila, je skri-VaJ zapustila to mesto ter se vernila domov. Dekleta je še ^ije vnemala za sveto devištvo in tretji red, grešnike pa ^Preobračala. Zopet so jo tožili pri kralju. In kralj je zdaj njo njene tovarišice zapodil iz svojega kraljestva. Ona je nato Prodala vse svoje posestvo; polovico je dala vbozim, drugo Polovico je obderžala za potrebe svojih tovarišic tretjerednic. a 1395 se je odpravila s tretjerednicami v Asiz; na potu obiskala svojega očeta, ki ji je ponudil stanovanje v svojem |jradu. Ona ga pa ni hotela sprejeti, prosila ga je samo, naj ji Syoj očetovski blagoslov. 31. julija je prišla v Asiz, kjer je kapelici Porcijunkuli molila za svoje sovražnike. Tu ji je Bog razodel svojo voljo, da naj gre namreč v mesto Follnjo (Foligno) in sč škofovim dovoljenjem sezida samostan s klavzuro za tretjerednice, kar je tudi storila. Tam je sč svojimi tovarišicami preživela predpisano leto poskušnje ali novicijat, položila v škofove roke slovesne redovniške obljube, pokorščine, vboštva in čistosti ter zavezo papeževe klavzure, to je, ne hoditi iz samostana brez papeževega dovoljenja. Še le dvajset let stara je bila izvoljena za predstojnico, pa tudi ko taka je ostala ponižna in stregla svojim duhovnim sestram. Z iniloščinjo dobrih ljudi je še šestnajst drugih samostanov sezidala in papež Martin V. jo je postavil za verhovno predstojnico čez vse te samostane. Njo so posnemali tudi tretjeredniki; tudi ti so se lotil* živeti v samostanih po vodilu tretjega reda sč slovesnimi redovniškimi obljubami. To je začetek samostanskih tretjerednic in tretjerednikov na Laškem. *) *) Samostanski tretjeredniki se nahajajo v Daljmaciji že leta 1251. Imel1 so mnogo samostanov v Daljmaciji, na kvarnerskih otokih in v Istri.’ Tu s o imeli samostan sv. Gregorja v Kopru (ustanovljen od leta 1457, porušen 1806). sv. Marije božjega polja pri Vižinadi (1536, porušen 1806); sv. Malije v No-vem gradu (Citta nuova), keterega so dominikani sezidali leta 1464, leta 1?^® so ga sprejeli daljmatinski tretjeredniki, ki so ga pa o francoskih vojskah morali zapustiti. Zdaj imajo še deset samostanov. Glej O. Stjepan Ivančič, PovjO' sine črte o samostanskom III. redu sv. O. Franje po Dalmaciji, Kvarneru * Istri. U Zadru, Vitaliani, 1910. Slovenske samostanske tretjerednice šolske sestre 3. reda sv. Frančišk* imajo samostane (hiše) se šolo : v Mariboru (od leta 1864), v predmestni fari Magdalene v Mariboru (1871), v Celju (1877), v Repnjah na Kranjskem (1883), v Ljubljani »Marianum« (1884), v gimn. konviktu »Josefinum« v Šent Pavlu na Koroškem .(1890), pri sv. Jakobu v Terstu (1895), v predmestni fari Se*1* Rupert v Velikovcu na Koroškem (1896), v Št. Jakobu v Rožni dolini, v Tomaju na Krasu (1898), v Mostaru v Hercegovini (1899), v Muti na Štajerske® (1900), v Mariboru »Marianum t (1900), v Aleksandriji v Egiptu (1908), pri Petru pri Mariboru (1869). O najnovejši naselitvi šolskih sester 3. reda v Belem polju v Herceg0 vini smo prejeli sledeči dopis: »Dve uri od Mostara ob železniški postaji S° nam darovali naš prevzvišeni škof svoje obširno, samo zelo zapuščeno P° sestvo z eno staro hišo in novim nedoveršenim gospodarskim poslopjem. &ef se je ppdružnica še le letos na spomlad začela in še ni dovolj sester tukaj, je še vse v neredu. Sčasoma upamo, ako nam še vlada priskoči, vstanovi gospodinjsko šolo in pa morda tudi ljudsko za deklice. Kraj je tukaj lep, s roka zelena dolina, ki se vije po nji reka Neretva. Samo, dokler ni sa®® stana in Jezusa v hiši, je pač dolg čas! Ljudje so tukaj še tako preprosti Službo verhovne predstojnice je Angelina vestno opravljala noter do smerti. Ko je čutila, da se ji bliža smert, je poklicala svoje duhovne sestre, jim priporočala redovniške čednosti ter jih vse blagoslovila. Nato je še enkrat opravila dolgo sPoved, prav goreče prejela sveto popotnico in zakrament sv. °lja. Potem se je zameknila in mirno vmerla 61 let stara 14. jiilija 1435, v samostanu sv. Ane v Folinju. V ti cerkvi je shranjeno še celo njeno truplo v krasni skrinji poleg trupla bi. Angele Folinjske tretjerednice. Papež Leon XII. je poterdil njeno nePretergano češčenje. Njen spomin se obhaja v frančiškanskih cerkvah 15. julija. Po zgledu bi. Angeline vnemaj tudi ti zlasti mladino za tretji red. P. a. F. V Življenje sv. Roze Viferbske, device III. reda sv. Frančiška. (P. E. P.) 4. Nasprotniki in zavezniki sv. Roze. (Konec tega pogl.) Z vojsko se je cesar bližal mestu in je napadel 13. okto-ra- Toda obleganci so se branili tako junaško, da se je moral Vmekniti. Z novimi močmi poskusi zopet napad dne 10. no-^enibra. Meščanstvo se je junaško branilo. Branile so se celo .^'k^in^otroci. In kako hrabro! Osemletna deklica je pri- kaker nekedaj pastirci pri Jezusovih jaselcah. — Za mesec maj smo ^ 1 e iz Maribora kip Matere Božje, ki smo ga, koliker se je dalo olepotičile, i j*®0 zvečer pred njim začele »šmarnice«, seveda v izbi. Ljudje so to hitro eli jn vsaki večer so marljivo dohajali k pobožnosti. Do solz me je gi-iti t' k° Sera h’la pervikrat pričujoča. Neketeri imajo več ko pol ure do nas z v r ni 0t* ^žkega dela na polju vender pridejo pozno zvečer ob 9. uri in ]ave 1 0 Pobožnostjo poslušajo, kar me iz »Šmarnic« beremo. Nato molimo UudetanS^e ^tan^e *n kako Marijino pesmico zapojemo. Potem smo rekle qj) rri’ naj gredo zdaj kar domov, me hočemo le še večerno molitev skupno ^ ’ Pa ljudje niso hoteli iti. Vsak večer ostanejo tudi pri naši večerni V1> tako da gotovo ne pridejo domov dosti pred 11. uro po noči. — t^di s ^azen šolskih sester 3. reda sv. Frančiška so znane po naših krajih ^ So 6 ^ru8e samostanske tretjerednice namreč vsmiljene sestre od sv. Križa, n- pr. v Gorici, v Prevratu pri Konjicah, v Djakovem itd. našala vojakom kamenje za frače. Puščica zadene deklico-Otrok se ne preplaši, se zobmi potegne iz rane puščico in nosi tudi nadalje še kamenje. Izid boja je bil še negotov; kar se posreči cesarskim polastiti se podzemeljskega vhoda. Skozi ta vhod so prišli v jarke, v ketere so naložili suhljadi in butar in jih zažgali. Obleganci se vsled dima ne morejo več braniti ne sami sebe, ne lestev, ne drugih vojaških strojev. Pa gleJ’ naenkrat pripiše od severa veter in zažene dim tako proti ce-sarskim vojakom, da so se morali vmekniti v divjem beg*1-Friderik je moral v drugič opustiti obleganje mesta. Zmag4 meščanov je bila popolna. Zajemljivo bi bilo preiskovanje vpliva sv. Roze na te boj® in zmage, toda manjka nam podatkov. Morda je bila prav R°za tista junaška deklica. Gotovo je to, da, ako premišljujemo njen značaj, moramo misliti, daje podpirala opravičeni vpor svojih someščanov, jih navduševala in jim vsestransko pomagala. Vsled te zmage je prišlo mesto Viterbo zopet za tri leta pod papeževo oblast. Ta čas je preživela svetnica kaker sn*° že čuli v tihi samoti domače hiše. Cesarska stranka se pa n' vdala za vselej. Leta 1217. so pregovorili vsled lakote izinO' čene meščane, da so sklenili mir s cesarjem. Razkolništvo >n kriva vera patarenov in katarov se je takoj vgnezdila v mest*1' O tih krivovercih bomo govorili pozneje še obširneje. Za sedaj poglejmo le njih moč in število. Žalostne politične razmere tedanje Italije so bile tej veri tako v prid, da se je vrila tudi v največa svetišča. K° Je prišel n. pr. cesar Oton IV. leta 1209. v Rim, je našel cd0 tam šolo manihejcev. Veliki Inocencij III. je brezvspešno P° skušal zatreti to krivo vero v svojih deželah. Leta 1199- se pritožuje ta papež v pismu do Viterbčanov radi vedno se m1*0 žečega števila krivovercev v tem mestu. Leta 1205. so »ne krivoverci večino. Leta 1207. je prišel papež sam tja zatkat krivo vero. Leta 1235. (rojstno leto sv. Roze) se pritožuje z° pet pismeno papež Gregorij IX. radi vedno veče prederznos krivovercev, keterih moč je pod cesarsko vlado tako zrast'3’ da so postali v časih sv. Roze pra\V)vernim resno nevarni- Tem neprijetnim razmeram se je pridružila še silna P° kvarjenost, ki je takrat vladala v mestu. To bomo lehko zumeli, ako pomislimo, da je derla v mesta, ki so bila P° 1 } l \ °blastjo Friderika II. in njegovih oblastnikov, soderga ljudi, ki So bili povsod drugod nemogoči. Viterbo je biio takrat res Pravo brezdno hudobije in nenravnosti. Že štirideset let poprej Je grajal papež Inocencij III. to mesto z besedami: „Vi gnijete ^ grehu kaker živali v svojem gnoju, tako, da ,je razširjajoči Se smrad vaše gnjilobe že okužil okolico. Samemu Bogu se že budijo vaše hudobije". Ako so veljale te resne besede že štirideset let poprej, koliko bolj so veljale za časa naše svetnice! V tem pokvarjenem mestu je imela tedaj sv. Rdza pričeti Sv°je delo. Bojevati se je imela zoper trinoštvo, krivovero in Jhavno pokvarjenost. — Poglejmo preden sklenemo to poglavje zaveznike naše svetnice v njenih bojih. Njeni zavezniki so '1* manjši bratje in tretjeredniki. Ze samo sv. vodilo veleva manjšim bratom pokorščino do sv. očeta v vseh rečeh; namen Pa jim je koristiti ljudem. Umevno je torej, da je našel Fri-^6fik H-, ki se jev, bojeval zoper sv. očeta in je bil trinog Ijud-^Vu’ v manjših bratih odločne nasprotnike. Frančiškani so se Potegovali za sv. vero in pravice ljudstva ; kazali so, kaj na-nie^ja cesar; navduševali so narod k uporu zoper njega in j>rajali javno strašne krivice njegovih namestnikov. Manjši /a j® so oznanjevali tudi povsod izobčenje cesarjevo. Ko je hinavsko v križarsko vojsko so ga na Jutrovem prebivavci 'Pesta Ptolomajde navdušeno sprejeli. Manjši bratje so pa berž P°učili prebivavce, kako premeten in prekanjen je ta mož, in arili so, naj mu nihče ne zaupa. ^ v *n tam so se postavili manjši bratje celo vojnim četam CeI° ^ pomagali pri sestavljanju hranilnih strojev. Ohra-Jena nam je vsebina pisma, ketero je pisal Friderik II. andskemu kralju. V tem pismu se pritožuje nad frančiškani, * Se bojujejo zoper njega z mečem in sulico in oznanjujejo Pustek vsem, ki se mu vpirajo". Piu ^6r Cesar d°br0 ve moleč Miserere. Zakaj po dve, ako ne zato, da morete vedno skupaj korakati ljubezen in ponižnost. A! deržite se njiju ne bo vam nič manjkalo: Valles abundabunt frumento. Doline h°do napolnjene se žitom. (Ps. LXIV, 14.) Ponižne duše so te doline. Govoreč o moči, kaže, da prebiva ta le v teh dušah. Poglejte čredno spretno sestro! Stori vam sč svojimi rokami vse, kar hočete. Šiva vam, prede vam, kaker nobena druga; brati in Pisati vam zna brez pogreška; dajte ji kakeršno koli delo, °Pravila vam ga bo čudovito. Ali njeno serce nima ponižnosti; a'i je kaj, kar bi bilo hujega ? Napravite ji le najmanjšo opazko, in vzdignila se bo zoper vas kaker kača gad; zakaj v svojem napuhu noče biti niti zapostavljena, niti pokarana. RODOVITNOST. — Vseh sadov ponižnosti vam ne mo-rem predočiti. Neštevilni so. Le neketere vam hočem našteti. Ona vodi k spoznanju samega sebe in k spoznanju Boga. Ona napolnjuje dušo se sladkostjo in mirom. Ona jo vzderžuje v zedinjenju z Bogom. Ona jo presune s kesanjem, ako hoče dobro spoved opraviti. Ona ji stori, da se z lehkoto odpove i^stni volji; ona je, ki razgrinja čez njo velik mir. — Keder 'šČe redovna oseba v samostanu, da bi storila svojo voljo, je Podobna ptici v kletki, ki je se vsem oskerbljena, pa venderle n°če biti zadovoljna z nobeno rečjo. Mogla bi jesti in piti, in Peti in delati si kratek čas. Pa je nespametna. Hotela bi iz ^etke. Skače torej gori in dolu, in hoče z glavo skozi ograjo Sv°je ječe. Mejtem jo pa zapazi mačka, in v hipu jo zgrabi za S^vo in vmori jo. — Ali umete to zgodbo? Redovniki in redovnice so tudi lepi ptiči, postavljeni v kletko sv. vere. Njih edino Š' opravilo bi moralo biti, Bogu slavo prepevati in izver-evati pokorščino. Ali neketerim mej njimi manjka zdravega Utlla. Hoteli bi delati po svoji glavi, itd. Ponižnost nas reši iz °olasti satanove. To dokazuje Bernardin na dveh dogodbah, ki so Th zapisali stari puščavniki. V eni pelje oče obsedeno hčer k nekemu petemu puščavniku. Hudič se posluži roke hčerine in da puščavniku >ePko zaušnico. Puščavnik berž nastavi še drugo lice. Tolika po-ni'n°st je zadostovala, da je pobegnil hudič in zapustil dekle. V ^UcJ> zgodbi izpove hudič po obsedencu, da se ne boji na čednostih 'T-dega meniha, keteremu pa manjka ponižnost. Glejte, ljube moje sestre, vrednost te lepe čednosti. Ona P°di hudiče v beg in ob enem vodi k Bogu, k angeljem in Svetnikom, ki postanejo prijateli in zaščitniki naši; je kaker, hi začertali velik krog in kaker da bi ve iz pike v sredi proti krogu na tisoče žarkov pošiljale. Ta krog je Bog; žarki so verste angeljev in svetnikov. Vsi obdajajo to majhino neznatno piko, ki je duša, ki se v ponižnosti do niča zmanjša. Tu je vskliknil Bernardin: O ljube moje sestre, keder se domislim na svoje življenje in na življenje svetnikov, sem ka-ker pobit od žalosti. Zdi se mi, da sem pošasten posvetnjak, brez nobene čednosti, prazen nič v primeri ž njimi. In nato priporoča, da le Bogu pripisujmo, keder storimo kaj dobrega, in pripoveduje to dogodbico : Zgodilo se mi je, ko sem šel na biro, da sem videl na rokah materinih dete, ki je hotelo vdariti majhinega psička. Ali ni imelo dovolj moči, da bi bilo moglo vzdigniti palico. Tedaj mu poda mati palico v ročico in mu pomaga vdariti žival. Dete se je berž zasmejalo-Bilo je srečno in ponosno na svoje junaštvo, ker ni mislil°> da je to le materino delo. Glejte, tako dela Bog po ponižnih dušah. On jim pomaga tepsti sovražnika, ki se verti krog njih brez prenehanja, kaker pes. In zato tudi on zasluži slavo za naše čednosti. Nato pripoveduje še primero o vedru, ki se mora w vodnjak spustiti ter potopiti, da se napolni z vodo. Tedaj se obtežb in treba je moči, da ga vzdigneš iz vodnjaka. Tako se z milostjo napolni ponižna duša, potem pa jo Bog povzdigne in jo stori koristno drugim dušam. POGOJI. — Neketeri učeniki dele ponižnost v petnajst stopinj, drugi v deset in drugi v pet. Ker ravno nimam dosti časa se bom deržal mnenja zadnjih. Na pervi stopinji spoznamo svojo nizkost in božjo visokost. Na drugi bežimo pred častjo-— Tu pove Bernardin neko šaljivo dogodbico. Neki svetnik je hotel odbiti počeščenje visokih gospodov, keteri so ga pri®'* obiskat. Zato verže raz sebe poveršno obleko in se začne v®1' vati. Na ta način je dosegel, da so menili, da je nor. To ravno pa je hotel, in veliko svetnikov je storilo prav tako bedasto druge reči, da bi podoben vspeh dosegli. Tretja stopinja je ju' naška poterpežljivost, ki vse preskušnje z ljubeznijo prenaša-Bernardin našteva genljive zglede. Četerta stopinja je, da se p0<*' veržeš iz serca mislim in volji drugih. Peta je, da malo ceniš svoja tiobra dela in da živiš v vednem strahu, da bi storil kaj’ s čemer bi Boga razžalil. Konča pa s tem, da priporoča češČenj* Marije, angeljev in svetnikov kot najboljši pripomoček, pridobiti s' ta zveličavni strah. Kratko letno poročilo „seraFske mašne družbe", ustanovljene leta 1899, v podporo kapucinskih misijonov. Bistvena naloga sv. Cerkve je, ako noče nehatv bit> katoliška, vesoljni svet obsegajoča Cerkev Kristusova, ^ ima prinesti luč svete vere vsem narodom na svetu brez razlike. To dolžnost ji je naložil sam njen božji Ustanovitelj Je-ZUs Kristus, ko je zapuščajoč ta svet zbral okolu sebe vso Cerkev, 500 učencev in enajst apostolov, in jim dal, ne kak svet, temveč zapoved, svojo zapoved: »Pojdite in učite vse na-r°de in kerščujtejih v imenu Očeta inSina in sv. ^uha“. In kaker bi jim hotel jasno dopovedati, da ima pra-v*c° jim dati to povelje, jim je rekel: »Dana mi je vsa °')last v nebesih in na zemlji". Tej dolžnosti sv. Cerkve, razširjanja svete vere mej ne-Verniki, so se se vso vnemo v pervih začetkih kerščanstva po-Svetili apostoli in učenci Kristusovi. In to delo je sv. Cerkev skerbno nadaljevala skozi vsa stoletja kerščanstva ne-Pretergoma razpošiljajoč vnete oznanjevavce sv. evangelija padskim narodom. Komu niso znana imena sv. Avguština, apo-st°la Anglov, sv. Patrika, apostola Ircev, sv. Bonifacija, apo-st°la poganskih Germanov, sv. bratov Cirila i n M e t o d a, aP°stolov slavenskih in sv. Mohorja in Fortunata, katera se imamo zlasti mi Slovenci zahvaliti za luč svete vere? h °zneje so se tega apostoljskega dela se vso gorečnostjo po-Pr‘jeli različni duhovni redovi sv. katoliške Cerkve in "lej temi ima častno mesto tudi naj mlajša družina pervega [eda sv. Frančiška, namreč kapucinski red, ki ga je 1. 1526. za-Cel v sluhu svetosti umerli Matej de Bassi in ga je dve Pozneje tudi cerkveno poterdil papež Klement VII. . Sperva so udje tega reda z mladostnim ognjem in neustra-Sen° gorečnostjo zastavili svoje moči za verski preporod zlasti tistih dežel, po keterih se je začela širiti luteranska kriva vera. eustrašeno so nastopili kot goreči pridigarji proti tadanjim Z|P°tam ter v kratkem času mnogo zapeljanih zopet pripeljali t'azaj v naročje sv. Cerkve. Tako je ta red ob koncu 16. in. začetku 17. stoletja pod vodstvom sv. Lavren cij a Brin' diske ga, nastopil svojo zmagoslavno pot tudi po naših sl<>' venskih deželah in prinesel novega svežega duha verskega probujenja slovenskemu narodu. Se svojim siromaštvom in sp<>' kornim življenjem ter z versko vnemo, s ketero so se ti re-dovniki posvetili pouku in tolažbi preprostega ljudstva, so ®°' gočno vplivali na versko življenje tedanje dobe. Boj proti kri' voverstvu je bil nekod tako hud, da je tirjal celo žertve živ" ljenja. Tako na primer se poroča, da so okoli 1. 1635. v Rad' goni tri patre tega reda zaradi neustrašenega oznanjevanja sv-katoliške vere nesterpni ogerski kalvinci neusmiljeno umoril* in v reko Muro vergli. Ali začetkom 17. stoletja vidimo, da je ta red že razširil svoje apostoljsko delovanje izvun evropske celine ter začel svoje goreče misijonarje pošiljati mej poganske narode v Azij°’ Afriko in Ameriko. Število misijonskih postaj, ketere je v te*1 delih sveta prevzel, je naraščalo od leta do leta, tako, da je že sredi 18. stoletja, ko je v svojih 62 redovnih pokrajina*1 štel okoli 26.000 udov, že skoro vsaka teh okrajin oskerbovala eno ali več misijonskih naselbin mej pogani. Tako na primer je sedanja štajersko-ilirska kapucinska provinci.)8’ ki ima svoje samostane po naših slovenskih deželah, imela ž« koncem 17. stoletja svoje misijonarje v kraljestvu Kong°v vzhodni Afriki, kjer je mej drugimi skozi dolgo versto let ne' umorno deloval kot misijonar o. Anton Zucchelli iz Gr8' d iške (f 1716). Leta 1752. se je ustanovila v Moskvi, tedanjem glavnem mestu obširnega ruskega cesarstva, misijonsk8 prefektura, in za pervega misijonskega prefekta je bil odloče*1 Ljubljančan, v sluhu svetosti umerli o. Fabijan (f 1739)> poleg njega sta misijonarila ondu mej razkolnimi Rusi HerV**f o. Rafael iz Novega grada, ki je pa že 1. 1737 umeri v Moskvi, in Slovenec o. Žiga iz Celovca (f 1762). Verhu teg8 je imenovana provincija oskerbovala misijon v Gruziji (Geo{ giji) ob Kaspijskem morju, kjer je mej drugimi kot nhs* jonar neumorno deloval štajerski Slovenec o. Friderik *2 Ivnlka (Eibisvvald), ki je 1. 1770. umeri kot žertev kuge 1,8 svoji misijonski postaji Akalcike. Za njim je ondi delov8 kot misijonski prefekt skozi 10 let o. Dominik iz T e r s t a, K pa je na svojem povratku v domovino umeri v Peri pri Cah' 8radu (1781). Njemu je seldil kot apostoljski .misijonar v Gru-(Georgiji), goriški Slovenec o. Avrelij Žanu tič iz Go-r'ce, ki je skozi 20 let neumorno deloval za blagor neumer-j°čih duš v mestu Ti f 1 is. Poleg tega je ta redovna pokrajina Pošiljala v tem času svoje misijonarje tudi v Ameriko zlasti v Mazilijo. Ko so pa proti koncu 18. stoletja vsled cerkvi in redovom s°vražnega duha kar po versti bili odpravljeni mnogi samotni tega reda in ker se je tudi število redovnikov zmanjšalo, k umevno, da so tudi misijoni v tujini britko jeli čutiti ta “darec; primanjkovati jim je jelo delavcev. Toda, hvala Bogu! v zadnjih desetletjih se je zopet dvignilo število samostanov ‘n redovnikov in ž njim je prisijala boljša nada tudi kapucin-skim misijonom mej poganskimi narodi. Ker utegne mariskomu neznano biti, kako uspešno sedaj dela kapucinski red po svojih misijonarjih za zveličanje duš, P°damo tu nekaj številek: Leta 1886. je imel ta red 23 jako obširnih misijonskih °krožij ali distriktov, v keterih je delalo 454 misijonarjev; do Jeta 1908. je število misijonarjev kapucinov mašnikov posko-že na 914, njim je pri poučevanju nevernikov pomagalo žez 260 bratov lajikov in čez 1300 redovnic. Preteklo leto je ^pucinski red zopet 51 udov odposlal na različne svoje misi-i°uske postaje. Svojih misijonskih postaj ima sedaj kapucinski red v vseh petih delih sveta 313, razdeljene so na 8 apostolj-skih vikarijatov, 7 apostoljskih prefektur in 21 misijonskih di-str>ktov ali okrožij, po keterih biva 1,098.700 katoličanov. Mej tem Pa je v teh deželah še nad 120 milijonov poganov, razkolnikov in krivovercev, ki jim še ni prisijala luč sv. vere, da S' so preteklo leto (1909) samo kapucinski misijonarji nič manj 42.111 osebam podelili zakrament sv. kersta. Poleg tega °skerbuje kapucinski red v teh misijonskih krajih 54 večih ^'nišnic, 541 šol z 29.251 učenci, nadalje 43 višjih kolegijev ^ seminarjev (gimnazijev, duhr semenišč itd.) z 2547 gojenci 111 88 sirotišč, v keterih je 3656 vbogih sirot se vsem popol-^0tIla preskerbljenih. Te številke pač jasno dokazujejo, s ko-lko vnemo in požertvovavnostjo dela kapucinski red mej po-®auskimi narodi za razširjenje sv. vere in izveličanje neumer-J°eih duš. (Konec prih.) Za naš pervi red! P. C. N. | Pred devetimi leti, v svojem XVIII. tečaju, je prinesi i »Cvetje" daljši spisek pod naslovom „Na Sv. Gori". Tedaj j* namreč po dolgih 115 letih kranjska frančiškanska okrajih zopet nazaj dobila najimenitniše svetišče Matere Božje, ki jJ na naših slovenskih tleh, Sv. Goro pri Gorici. S tem svetišče® se je prevzelo nekako splošno duhovno pastirstvo za vse naš£ slovenske in druge sosedne dežele. Ne le z Goriškega se na«'1’ reč zatekajo verni tako slovenskega kaker italijanskega ^ furlanskega jezika k Materi Božji na Sv. Goro, tudi iz Ter st® iz Istre, s Kranjskega, Koroškega in nekoliko celo se Staje® skega se zbirajo gori pobožni romarji. Po pravici se je rekl° pa v omenjenem tečaju »Cvetja" na str. 325: »Vprašanje je zdaj, ali bo mogla naša okrajina te Pre' vzete velike in ne lehke dolžnosti tudi zverševati, kaker se ^ nje pričakuje? Ali bo imela vedno zadosti gorečih pridigarje'' zadosti pridnih spovednikov, sploh zadosti dobrih redovnikoV’ Kje je človek, ki bi nam mogel to zagotoviti ? Zagotoviti da® današnji, ko mladina v šolah malo ali ničeser ne sliši, kar ^ jo moglo vneti za tako vzvišen poklic, mnogo pa, kar lehk° odverne tudi takega, ki bi bil po božjem navdihovanju pripri' ljen svoje življenje in vse, kar ima, ali bi mogel kedaj imet’’ žertvovati Bogu za svoj narod". Spisek, kjer stoje te besede, je prišel v roke ko dijak® tudi meni, ki zdaj to pišem, in vnel me je, da sem kar g°fe' za novicijat. In vstopil sem in našel srečo in zadovoljn°st, Prepričan sem pa, da je tudi zdaj na naših gimnazijah veČ a* menj učencev, ki so poklicani, kaker sem bil jaz, v red s' Frančiška. Saj ni mogoče misliti, da bi v katoliškem narod® manjkalo poklicev, ki so k napredku in razcvetu katoliškega®*' ljenja potrebni. Pokliče pa Bog seveda, koger sam hoče, 0<* koder hoče ir« kaker hoče. Vender se v ta namen tudi Uu® poslužuje in hoče celo, da ga prosimo za to. »Prosite gosp0^ žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev", je rekel naš Gosp0 (Luk. 10, 2), in komu naj veljajo te besede, če ne prav P°^ sebno Vam, dragi bratje in sestre tretjega reda sv. Frančišk®’ Naš pervi red more le iz dobrega katoliškega ljudstva rasti dober in krepak, zlasti iz mej vas tretjerednikov in po vašem kudu. Naša žetev je čedalje veča, ne le v domači deželi, kjer Se nam je ponudilo zopet eno najimenitniših Marijinih svetišč (glej prejšnji zvezek, str. 161), temuč tudi v drugih delih sveta, v Afriki, v Ameriki, v daljnji Aziji. Če hočemo, da naš sionski narod ne bo zadnji in zastonj na svetu, skerbimo torej 'n skerbite zlasti Vi, tretjei edniki, da nam pridobite zadostno 'n Pray obilno število delavcev. Ako imate ali poznate dobrega in primerno nadarjenege Mladeniča, učenca v latinskih šolah, in imate priliko govoriti z njim o vzvišenem stanu, ki si ga hoče izvoliti, ne zamolčite niu svojih serčnih želja. Za sv. Frančiška se dandanašnji nav-dušuje tako rekoč cel svet. Ne le katoliška cerkev ga časti, tudi dobri krivoverci se mu vklanjajo ter posnemajo njegove Vstanove. Anglikanci na Angleškem so vpeljali nekak tretji red P° mnogih svojih župah in se hvalijo, koliko jim koristi. Kaj je zgodilo v Ameriki, morete brati v sledečem spisu v pričujočem zvezku „ Cvetja". In naša katoliška slovenska mladina naj ^ se za sv. Frančiška in njegov red ne dala ogreti? Tega ne Moremo misliti; preslabo znamenje bi bilo! Storite torej, dragi bratje in sestre tretjeredniki in tre-Jjerednice, kar je v vaši moči, da spodbudite in pridobite mladiče, ki jih spoznate za dobre in sposobne, da dosežejo Pašništvo v 1. redu sv. Frančiška. Ravno zdaj po sklepu šol-skega leta bi bil pravi čas, da se oglasijo. Sprejemajo se učenci, ** So zveršili z dobrim vspehom vsaj 4. gimnazijski razred. Leto poskušnje (novicijat) imajo prebiti v zdaj za to odloče-nem samostanu v Brežicah na Štajerskem. Zveršivši to leto Pridejo mladi redovniki kleriki na Kostanjevico, da dokončajo gimnazijske nauke, in na to v domače bogoslovje v Kamniku, kjer sta perva dva letnika tega znanstva, potem na javno bogoslovno učilišče v Ljubljano ali Maribor. Po tretjem letu bogoslovja more mladi redovnik zapeti svojo novo mašo; po četrtem letu nastopi svojo službo, razen, ako ga pošljejo kam na vseučilišče, da se v enem ali drugem znanstvu, ko prihod-gimnazijski ali bogoslovni učitelj še više izobrazi. Za ketero L°li službo pa ga odločijo predstojniki, povsod bo imel obilo Priložnosti mnogo dobrega storiti Bogu na čast, katoliški cer- kvi in svojemu narodu v korist in sam sebi v zasluženje za večnost. Ali ne le gimnazijski učenci se sprejemajo v pervi red sv. Frančiška; ravno tako dobro došli so tudi drugi pobožni mladeniči, ki so se učili kakeršnega si bodi koristnega dela-Zlasti so potrebni v samostanih krojači, črevljarji, kuharji) vertnarji, mizarji, cerkovniki, orglavci, knjigovezi itd. Tudi oni store veliko dobro delo, ako se odločijo po evangelijskih svetih v pokorščini, vboštvu in čistosti Bogu posvetiti svoje življenje-Po obljubi zveličarjevi (Mark. 10, 30) bodo prejeli že „zdaj v tem času stokrat toliko" kaker so zapustili, „hiše in brate i° sestre in matere in sinove in njive — s preganjanji, in na onem svetu večno življenje". — Velika obljuba, kaj ne ? — in vender se izpolnjuje v redovnem življenju, ako je, kakeršno ima biti> ne le po duhu, temuč nekako celo v besednem pomenu. Zato se v dobrih redovnih družinah po pravici in iz serca more pet‘ s kraljem Davidom: „Glejte, kako dobro in prijetno je, ako bratje vkup prebivajo. . . . Tja pošilja Gospod blagoslov in živ* ljenje na veke". (Ps. 132.) Zato, mladeniči slovenski, „odločite se prosto, samo klica božjega nikar ne preslišite!" („Cv.“ XVIII. str. 330.) Nova redovna družina sv. Frančiška- P. H. B. Nedaleč od Njujorka, ob reki Hedsen, se vzdiguje prijazen hrib, „gora sprave" *) imenovan. Ob vznožju in na verhu stoji dvoje še novih hiš, z obzidanimi verti, prava podoba samosta* nov. To ste tudi! Na verhu je samostan za moške, spodaj za ženske. Obe redovni družini ste znani pod skupnim imenom *) Ali je ta prestava opravičena, ne morem terditi. V francoskem P°' ročilu, ki je imam pred seboj, stoji .morit de la Reparation". Kratko bi se reklo .Kalvarija", ker so na hribu postaje sv. križevega pota Enako sempt^ vel .societe de la Reparation", .družba sprave"; ker se sklada tudi z na®e nom družbe, torej ni nemogoče, da se strinja z mislijo vstanovnika. »družba sprave". Obe ste bile pred letom še v anglikanski cerkvi, *) četudi po duhu že katoliški. Po resnici in miru koperneča serca so gnala njijyne ude Za samostansko obzidje. V svoji cerkvi niso našli ne enega ne druzega. Prepričani, da so v zmoti, so si izvolili plemeniti namen : v samoti sebi in drugim ugladiti pot do Rima, od kete-rega so bili predniki se silo odtergani. V svoji veliki gorečnosti s° upali pospešiti zaželjeni trenutek, ko bodo skupno z drugimi, ki imajo dobro voljo, zapustili mačeho in se vernili k materi nazaj. V raševi halji asiškega vbožca, ki so si ga zbrali Za svoj vzor, so skoraj deset let vstrajno in vneto delali na to> z molitvijo, zgledom, peresom. Ko so spoznali, da je skupno druženje še daleč, njih je pa tako žejalo po spoznani resnici, Se niso več vstavljali milosti. Dne 30. vinotoka preteklega leta, So se z neketerimi drugimi vsi srečni vernili v naročje sv. ®arkve. Gotovo bodo naši tretjeredniki radi poslušali, če jim kaj Vež povem o teh novih sinovih in hčerah sv. Frančiška; tem-b°U, ker je tudi nekaj tretjerednikov vmes. Vstanovnik in duša te nove frančiškanske družbe, je prej-®hi anglikanski duhovnik ritualist, **) Vatsen, sedanji P. Pavelj Jakob Franc, ali krajše P. Pavelj. P. Pavelj je bil rojen 16. prosinca 1863. v Millingtenu de-Zele Mereland. Z dvaindvajsetim letom je postal duhovnik in bl1 nastavljen pri Sv. Janezu v Kingstenu na Njujorškem. V Osetih letih tamkajšnega delovanja, je postala njegova župnija najbolj ritualistiška v celi njujorški deržavici. Radi tega je mo-ral marisketero britko požreti. Očitali so mu, da škili proti ^mu, da bi ljudstvo zopet rad v sužnost spravil. *) Anglikanska celkev je cerkev združene angleške deržave. Pohotni kra'j Henrik Vlil. jo je 1. 1534. odtergal od Rima in pehnil v razkol. Pod Edvardom IV. je 1552. oziroma že 1549. zašla v krivoverstvo. Danes je, ka-ber vse druge, ki niso zidane na skalo, raztergana ko ciganova suknja. **) Ritualisti, ali po naše obredniki, so veja anglikanske cerkve. Ker se Jim je anglikansko bogoslužje premertvo in presuho zdelo, so vpeljali naše katolike obrede, odtod njih ime. Ni šlo brez boja, pa je le šlo. Zdaj imajo sk°raj vse kaker mi: mašo, spoved, druge pobožnosti, kaker procesije, s kri-kem in zastavami, molitve za mertve. Tudi redovništvo se zelo razvija. Mno gitn je ritualizem pot v sv. katoliško cerkev, mnoge pa tudi poterjuje v zmoti, e^> saj smo enaki. L. 1895. je zapustil svoje mesto in šel v zahodnje kraje Združenih deržav. Tam je vstanovil družbo anglikanskih o*1' sjonarjev, ter živel ž njimi zderžno, samostansko življenje. Ta je bil pervi korak k poznejši vstanovitvi „družbe sprave". treh letih se je vernil nazaj v svojo škofijo. Mejtem se je bil seznanil se sv. Frančiškom in njegovih redovnimi vstanovitvami. Mikavna podoba sv. serafinskega očeta, mu ni šla spred oči. Čembolj in čem globlje se je W mislil v njegovo življenje, tem lepše, prikupljiviše, vzvišeniš« se mu je zdelo. Pri tem je pa tudi vedno bolj dozoreval v njem sklep, da ga hoče po svoji moči posnemati. V malem serpanu 1. 1900, najdemo bivšega pastorja Vat* sena kot P. Pavla v frančiškanski halji na „hribu sprave". T>ne 27. imenovanega meseca in leta, je napravil v pričujočnosti njujorškega anglikanskega škofa Poterja tri redovne obljube na podlagi vodila sv. Frančiška. Ni dolgo ostal sam. Isto hrepenenje, kaker njega, je Pr'” gnalo še druge v samoto, moške in ženske. Tem je, kaker P°' vedano, ob vznožju hriba poskerbel za stanovanje. Ob času spreobernitve 30. vinotoka 1909, je njegov pervi red štel dva-najst udov, drugi šest, za tretjega ni povedano število. Življenje so vredili čisto po samostansko, po frančiškansko. Delo za se in za druge se je verstilo in se še. Poglejmo kako so skerbeli in skerbe za se, kako za druge. Pcrvo nam najboljše pove dnevni red. Naj ga navedem: Ob 51/2 vstati; ob 6. angeljevo pozdravljenje in perva duhovna ura; ob 6'/4 premišljevanje; ob 7*/4 maša;*) ob 8 7* zajterk; ob 91/., tretja duhovna ura; do 101 ž molčanje; ob $ angeljevo pozdravljenje; šesta in deveta duhovna ura ; kosilo; 2 razvedrilo; 21., molčanje, ob sredah in petkih litanije> 5l[2 večernice; ob 6. angelovo pozdravljenje; ob 61/* večerja je. Redovnice si ze vso vnemo prizadevajo priboriti prebl. D. ^arijj tudi mej anglikani, zasluženo čast in češčenje. Že šesto kt° pošiljajo mej nje „Rožne liste iz verta naše ljube Gospe; *) 'eP> z ljubeznijo in navdušenjem pisan listič. Bog ni odlašal plačila za to res prav apostoljsko delo. milosti gnan je začel p. Pavelj resno prevdarjati, kako bi Od mogla prej ko mogoče cela njegova družba zediniti se sv. at°liško cerkvijo. Le ena misel ga je martrala; kaj če bo mo-ra*a po prestopu razpasti! Tako bi bilo vničeno delo, ki je je yodiia ljubezen do v temi tavajočih bratov, delo, o keterem je 1 zivo prepričan, da se bo svoj čas bogato obrestovalo. Z zaupanjem se je obernil do apostoljskega pooblaščenca Za Združene deržave, preč. g. Falkonija, frančiškana. Prosil ga Je^naj posreduje pri sv. očetu, da se mu obe želji spolnite, da g . *) Ime je menda dal p. Pavelj po krasni samostanski kapelici posve- Cri' .ljubi Gospej angeljski*. bo družba sprejeta v sv. katoliško cerkev in da bo smela še nadalje obstati. Sv. oče so v pismu na g. Falkonija radi ušli' šali obe prošnji. Tako je bil odstranjen zadnji pomislek. P- Pa' velj je takoj storil vse potrebno za prestop. Župnik Hailand-Faljski, o. Hiffe je bil pooblaščen, da jih pripravi. Dne 30. vinotoka 1909, kaker že omenjeno, je sv. mat* katoliška cerkev objela in stisnila v naročje, te po nesreči zgubljene sinove in hčere. Slovesnost je izveršil po poverjenj0 njujorškega nadškofa, preč. g. Honroi, generaljni vikarij škO' fije Ogdenburg. Azistirala sta mu frančiškan p. Paškalj Robin' son, znan pisatelj, in bližnji župnik Hlod-Spring-ski, Patrik Drefl' Redovniki in redovnice, ter nekaj tretjerednikov, je radostno položilo v roke škofovega namestnika katoliško veroizpoved Saj so bili o njeni resničnosti že dolgo prej prepričani. Le eno jih je bolelo, da se to ni zgodilo v večjem številu. Naslednji številjki „Svetiljke“ in „Rožnih listov", so sef besedami, polnimi hvaležnosti, spominjale pomeniljivega du6' »Rožni listi", ki so izšli v slavnostni obliki, pišejo: »Sestre žele pokazati svojo najglobokejšo hvaležnost Bogur naši ljubi Gospej, sv. Jožefu in svojemu očetu sv. Frančišk0’ za neizrekljivo in neprecenljivo dobroto, da so bile kot družb1 sprejete v naročje stare cerkve, svoje matere, ki jo že dolg0 ljubijo. Še tako dolgo življenje dela in žertev bi nigdar oe moglo zadostovati, da bi plačale svoj dolg hvaležnosti nasprot‘ sv. očetu in svojim neposrednim cerkvenim predstojnikom li nad vse blagohotno in priserčno pozornost, ki jim jo obračajo • Na drugem mestu pravijo: »Naše življenje, naš dnevni re£*’ je isti, kaker prej; naš vzor se ni spremenil; toda upanje, da ga bomo vresničile, je mnogo večje. Saj je rimska cerkev lju' beča mati svojih otrok, zelo rodovitna terta, in sinovi te blag6 matere so okrog njene mize, kaker vedno zeleneče oljike"-P. Pavelj že gleda v duhu, kako se razhajajo njegovi na množeni sinovi na vse strani mej svoje brate, preganjat P° šasti predsodkov. Že zdaj se jih je leto za letom lepo števil0 vračalo iz anglikanske v katoliško cerkev. Odslej se bo to g° tovo še v večem številu godilo, ker je Gospod poslal g°reC delavce v svoj vinograd. Vse tri frančiškanske družine se radujejo rojstva te n°ve sestre. Radujejo se posebno zdaj, ko politiki tako radi goV°fe 0 Preživelih starih redovih. Ona jim je najboljši dejanski od-g°vor. Nova je sicer, toda njen duh je Frančiškov, ki živi v nJegovih vstanovah in bo živel, ker je duh sv. evangelija. Po-litil{a se spreminja, evangelij in kar je na njem zidano ostane. Prav je storil p. Pavelj, da je šel k sv. Frančišku v šolo, me-k politikom. Svoj čas bo lehko govoril o trajnih zmagah ’n ne o porazih in polomih. Iz Lazov pri Planini. Sprejmite, dragi bratje in sestre, kratko poročilo o III. redu tudi iz našega kraja. V naši Planinski župniji nas je se-faJ doma živečih 16 udov tretjega reda sv. Frančiška, 6 mo-in 10 ženskih. Sprejetih nas je bilo nekaj v cirkniški, nekaj V bližnji studenski skupščini. Žal, da k mesečnim shodom v Oknico ali v Studeno iz raznih vzrokov navadno ne moremo Prihajati. Na „Cvetje“ nas je le troje naročenih, en moški in ^Ve ženski, in ga tudi beremo. Večina jih „Cvetja“ ne bere, neketeri ne znajo, drugi nočejo. In tako jim III. red ne more °®ti koristiti, ker ga premalo poznajo. Vender se mora reči reSnici na ljubo, da so pri vsem tem dobri katoliški kristijani ; rahi se vdeležujejo molitevne ure pred najsvetejšim in pogo-s|0|ha prejemajo svete zakramente; pervi so, kjer je kaj sto-v čast Božjo in zveličanje duš. Ne moremo pa zamolčati, alt° vsi želimo, da bi se vstanovila skupščina III. reda v do-j^aži župniji, ker bi jih potem lehko še mnogo pridobili. Saj m°rali zlasti zdaj, ko so podelili sveti oče ‘Pij X. tretjemu fe<*u vse duhovne dobrote in milosti, ki jih imata 1. in 2. red V; ^rančiška, vsi dobri katoliški kristijani z največim veseljem Pristopati h 3. redu. Ko bomo imeli doma svojo skupščino, g0t°vo bo tudi pri nas rastlo število in čim več P°guma bodo tudi drugi dobili, da pojdejo za nami nas bo, tem Tako ^ eden drugemu podajali roke in se združenimi močmi b°iho 1110 krepko hodili po ozki in ternjevi poti, ki pelje k Jezusu ar*ji in sv. Frančišku gori v sveta nebesa. Serčno pozdrav-vsem ljubim bratom in sestram, vsem vernim otrokom Franc Kolar, tretjerednik v Lazih pri Planini. ^nje V' Frančiška. Iz mariborske skupščine III. reda sv. Frančiška. (Dalje). J a r e n i n a. I. Jožef Čižek, dekan. — II. Ignacij Supafl& veleposestnik v Vajgnu štev. 16. — III. Franc Denko, kmet' Vukovskem dolu štev. 39. — IV. 1. za Pesnico, Kanižo in Poličko Alojzij Kos, posestnikov sin v Kaniži štev. 2. — 2. za J&re' nino in Vukovsko: Rajmund Ferlinc, km. sin v Vukovske1" verhu štev. 39. — II. Julijana Supanič, veleposestnica v Vajg011 štev. 16. — III. Elizabeta Ledinek, km. hči v Poličkem verh" štev. 15. —- IV. 1. za Jerenino: Terezija Lorbek, km. hči ' Vajgnu štev. 7. — 2. za Pesnieo in Ivanižo: Terezija HefFi km. hči v Gačniku štev. 58. — 3. za Poličko: Terezija Šauper'' dninarica v Poličkem verhu štev. 7. — 4. za Vukovsko : V* rona Simič, šivilja v Vukovskem verhu štev. 13. Slivnica pri Mariboru. I. Franc Hirti, župnik.—II. Fr3°c Pišek, kmet, deržavni in deželni poslanec, župan v Hotinji vesi"1 9.— III. Jakob Falež, kmet in cerkveni ključar v Orehovi v°s' h. št. 33. — IV. 1. za Rače, Orehovo- in Hotinjo ves: Ff8llC Janžič, kmet v Račah h. št. 54. — 2. za Brezule, Podov0' Braunschweig: Anton Mlakar, kmet in cerkveni ključar v Fre zulah h. št. 13. — 3. za Slivniško in Rančko občino: Aato3 Šunko, posestnik v Radiselu h. št. 57. — II. Ivana Kolo1"11’ kmetica v Slivnici h. št. 42. — III. Ivana Bregar, šivilja v F3 čah št. 31. — IV. 1. za Slivnico in Čuto: Marija Ledinek, tiška hči v Čreti h. št. 31. — 2. za Radisel: Rozalija Frange2' posestnica v Radiselu št. 70. — 3. za Rače: Ana Janžič, F® tiča v Račah št. 54. — 4. za Podovo, Brezule in BraunschvveF Neža Gassenburger, kmetica v Podovi h. št. 35. — 5. za brovce, Skoke: Marija Gstaltner, kmetiška hči v Dobrov'0 h. št. 29. — 6. za Orehovo- in Hotinjo ves : Neža Falež, FflF’ tiška hči v Orehovi vesi h. št. 33. — 7. za Ranče, Polano: Ana Štern, kmetica v Šesdobah h. št. 32. Sv. Križ pri Mariboru. I, Anton Kocbek, žup. kob Sternad, kmet in cerkveni ključar pri Sv. Križu št. & III. Janez Čepe, posestnik pri Sv. Križu št, 10. — IV. L za W & Pohod6, II. ^r'ž: Filip Galunder, kmet pri Sv. Križu št. 33. — 2. za Sleme: ^iton Hauptman, na Slemenu št. 22. — 3. za Šober in Kozjaka ^nton Klampfer, cerkovnik. — II. Marija Sternad, kmetica pri v' Križu št. 6. — III. Terezija Lešnik, šivilja in posestnica pri v- Križu št. 58. — IV. 1. za Sv. Križ: Cecilija Čepe, posestnica P” Sv. Križu št. 10. — - 2. za Sleme: Elizabeta Harih, kmetiška na Slemenu št. 20. — 3. za Šober in. Kozjak: Marija Hoj-n'k> gostačinja na Šobru, št. 13. Sv. Ožbalt ob Dravi: I. Andrej Bračič, župnik. — II. e°Pold Peršon, posestnikov sin v Vurmatu h. št. 35. — III. ranc Vraber, posestnik v Spodnji Kapli h. št. 113. — IV. 'Jskerbujeta predstojnik za Vurmat, namestnik za Sv. Ožbalt, ' vnek in Kaplo.)—II. Terezija Homer, posestnica-vdova v Vur-h. št. 67. — III. Marija Križnik, kuharica pri Sv. Ožbaltu ' s*- K — IV. 1. za Sv. Ožbalt in Javnek: Antonija Pupacher, ,tt1- hči pri Sv. Ožbaltu h. št. 36. — 2. za Vurmat: Urša Pu-tesarjeva žena v Vurmatu h. št. 67. — 3. za Kaplo i. Polonija Kašman, km. hči v Zgornji Kapli h. št. 32. Vuzenica. I. Jožef Jurčič, dekan. — II. Miha Kogelnik, niet pri Sv. Vidu št. 49. — III. Pavel Salletzl, posestnik v penici št. 51. — IV. 1. za Vuzenico: namestnik. — 2. za Sv. Ic*: predstojnik. — 3. za Sv. Janž in Dravče: Miha Plemen, J11, sin pri Sv. Janžu št. 4. — 4. za Sv. Primož: Alojzij Rob-n^> kočljar pri Sv. Primožu št. 82. — II. Cecilija Spenger, ši-Hja v Vuzenici št. 6. — III. Marija Valenti, km. hči pri Sv. v'du št. 61. — IV. 1. za Vuzenico: Marija Ladlnek, mizarjeva ena v Vuzenici št. 31. — 2. za Sv. Vid: Jožefa Novak, potnikova hči pri Sv. Vidu št. 42. - 3. za Sv. Janž in Dravče: ^ za*ija Smodej, delavčeva žena pri Sv. Janžu št. 37. — 4. za V' Primož: Marija Krajnc, najemnica pri Sv. Primožu št. 12. Fram. I. Frančišek Muršič, župnik. — Jakob Kerle, zidar ' ^°rji. — III. Franc Razboršek, viničar v Framu. — IV. Ma-6vz Blažič, sodar v Morji. — II. Cecilija Capi, šivilja v Morji. JU. Lucija Kotnik, kmetica v Framu. — IV. 1. za Fram: Za Bezjak, mlinarjeva hči. — 2. za Ješenco: Jožefa Marčič, ?°Sestnica. — 3. za Morje: Marija Blažič, posestnica. — 4. za ,°JC°: Jula Rotard, kmetiška hči. — 5. za Planico: Marija e®n‘k, kmetiška hči. (Konec prih.) Nova knjižica. O. Julij Lintelo, D. J.: Staršem in vzgojiteljem! Na' vajajte otroke, da bodo hodili pogosto m a k sv. <|t' hajilu. 1910. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani." Knjižica obsega 44 strani v majhini obliki. Cena ji je 25 vin’’ pri naročilih na 10 ali več izvodov po 20 vin. Sv. oče papež Pij X. žele, naj bi katoliški kristijani k°' liker mogoče večkrat, kjer imajo priliko, celo vsaki dan Pre' jemali zakrament presvetega Rešnjega Telesa. Zlasti za mladin0 si gotovo ne moremo misliti boljšega pripomočka, da se ohrani verna in čista, kaker ravno pogosto in če mogoče vsakdani* sveto obhajilo, samo da se prejemlje s pravim namenom. Sta' riši naj ga torej svojim otrokom ne branijo, temuč primern0, seveda brez kake sile, priporočajo. Kaj več o tem morejo iz',e' deti iz pričujoče knjižice, ki je želeti, da se v koliker mog°a{ veliki množini razširi mej naše verno ljudstvo. Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo: rajni prečastiti gosp01* Tomaž Potočnik, župnik na Breznici, ki je z veliko vnel®0 vodil III. red v svoji župi in se zelo trudil za dušni blager 'c napredek svojih vernih župljanov; rajna Barbara (Marija) ! pančič, tretjerednica gorjanske skupščine. Dalje se priporočajo v pobožno molitev: tretjerednica ^ šula Stanonik v svoji hudi bolezni in drugih velikih dušnih tolesnih britkostih; Katarina Vošnjak v Visolah pri Slov-strici hudo bolna na 4 težkih boleznih; H. K. na Igu, da h*®, neka obravnava dobro zveršila; priporoča tudi dve bolni ose za ljubo zdravje in dve drugi pijačevanju vdani za poboljšani neka žena od Nove Štifte priporoča svoje bolne otročiče v ber namen; neka družbenka Marijina v več dobrih namen° in »a srečno zadnjo uro; neki tretjerednik iz Ljubljane roča neko osebo Č. M. za dušni mir; A. B. neko osebo, mogla dobiti dobrega in kerščanskega gospodarja; F. K. da ga Bog potolažil v britkosti in žalosti za dvema vrneH’11'9 hčerama. Zahvalo za vslišano molitev Oznanjajo : A. M. in P. D. za mnogo prejetih milosti, dušnih 'n telesnih; A. B. za milost, ketero je prosil, in še več ; F. K. Za ozdravljenje nevarno bolne žene; F. O. ki je bil popolnoma °s'epil in je bil po operaciji na očeh zdravnik že zgubil upanje na ozdravljenje, da je, ko se je obernil z devetdnevnico do ^beških pomočnikov z obljubo objavljenja v »Cvetju", ako °zdravi, šesti dan devetdnevnice v resniei zopet spregledal; neki tretjerednik kamniške skupščine sv. Valentinu. Za sirotišnico in kapelo šolskih sester v Mostaru s° nadalje darovali: I. Leitgeb v Ljubljani: 3 K; Leni Krivic v Šiški pri Ljubljani: 3 K; po „Glasniku najsv. Src“ : 1 K 60 Po »Bogoljubu": 8 K; pč. g. Jager v Ptuju: 2 K; g. A. ^olnarič v Ptuju: 2 K 40 h; g. M. Ozmec pri Sv. Lovrencu na ^taj-: 3 K; neimenovan: 30 K; N. N. Imman Hohenzollern: 10 K; N. N.: 6 K. -*) Za kitajski misijon s° nadalje darovali v Kamniku: Marijana Skočir (za odkup Jelice): 20 K; Katarina Rozman: 10 K; Marija Kromar: 22 ’ Tomaž Sare (za odkup dečka, Tomaža): 30, za odkup de-*ce: 20 K; neimenovana: (za odkup dečka) 30 K; neimeno-'ana: 2 K; neimenovana: 4 K; Neža Čadež: 40 K; neimeno-^ana: 5 K; neimenovana: 1 K; Matija Kobav iz Nemškega °vta pri Boh. Bistrici (za odkup dečka, Matija): 30 K. L *) 0 najnovejši naselbini šoljskih sester III. reda v Hercegovini primeri, ■^r ^ povedano spred na str. 200 in 201 v opazki pod čerto. Priporočamo tudi v nadaljno podporo. Katoličani v Hercegovini so jako vbožni, pa edni pomoči. Rimsko ■ frančiškanski koledar za lelo 1910. Mesec julij ali mali serpan. 1. petek: osmina rojstva sv. Janaza Kerstnika. 2. sobota: obiskanje bi. dev. Marije. V. O. 3. nedelja, 7. po bink.: presv. Reš. Kri; sv. Julijana, dev. 4. pondeljek : sv. Antoniu, šk, 5. torek: sv. Cirilj in Metod, šk. 6. sreda: osmina sv. Petra in Pavla. 7. četertek: sv. Lovrenec Brindiški, sp. 1. r. (kap.). P. O. 8. petek : sv. Elizabeta Portugaljska, vd. 3. r. P. O. 9. sobota: sv. Nikolaj in tov. gor-kumski m. 1. r. P. O. '10. nedelja, 8. po bink.: sv. 7 bratov mart. 11. pondeljek: sv. Anton Marija Za-karija, sp.; sv. Pij I. p. m. 12. torek: sv. Mohor in Fortunat, m. 13. sreda: sv. Anaklet, p. m. 14. četerlek: sv. Bonaventura, šk. c. u. 1. r. P. O. 15. petek: bi. Angelina Maršanska, vd. 3. r. 16. sobota: Mati Božja Karmeijska. 24. nedelja, 10. po bink: sv. FraB čišek Solan, sp. 1. r.; sv. ® stina, d. m. P. O. 25. pondeljek: sv. Jakob apostelj \ ** Krištof, m. 26. torek: sv. Ana. 27. sreda: bi. Kunegunda, d. 2- (,j bi. Magdalena, d. 2. r. P. O. 28. četertek: sv. Nazarij in drugi & 29. petek: sv. Marta, d. 30. sobota: sv. Kamilj, sp. 31. nedelja, 11. po bink.: spo"1'” posvečenja vseh cerkev 3 re(1 sv. Fr.; sv. Ignacij Lojoljski,5!1 Glede porcijunkuljskega odpustka so prinesli časniki te dni iz Rim® v selo novico, da so sv. oče v spomin lanske 700letnice našega reda dovolj da se more dobiti letos po vseh cerkvah, ki jih škofje vsak v svoji škofij' ta namen določijo, in sicer ali na dotični dan ali na prihodnjo nedeljo. Ke* cerkve bodo v naših škofijah za to odločene, se bo gotovo povsod o PraV času ^naznanilo. Priporočamo pa že zdaj, naj ob ti tolikanj vgodni priliki nihČe zamudi z dobro spovedjo in pobožnim prejetjem presvetega Rešnega ‘f vrednega se storiti in potem koliker mogoče obilo se vdeležiti svetih odpus* tako za svojo potrebo, kaker tudi v pomoč vernim dušam svojih rajnih, & tere je posebno dolžan moliti. 17. nedelja, 9. po bink.: sv. A|eK' sij, sp. 18. pondeljek: bi. Simon Ltpnisk1’ sp. 1. r. 19. torek: bi. Janez Dukeljski, sp-1-r’ 20. sreda: sv. Hijeronim Emilijan,sp-sv. Marjeta, d. m. 21. četertek: osmina sv. Bonaventur šk,; sv. Prakseda, d. 22. petek : sv. Marija Magdalena, $P 23. sobota: sv. Apolinarij, šk. ®, Pac premalo razumljiva ; vender bo vsaj pervega težko kako drugači Posloveniti. Le pojasniti bi bilo treba te besede ljudem, kjer bi se ta Pesem očitno pela ali molila. Povedati bi bilo, da pomeni v svetem Pismu »desnica" večkrat toliko kaker moč in „perst“ zverševanje te m°či- „Digitus Dei est hic“ (Exodi 8, 19), „perst božji je tu“ po-men' »to je božje delo", in ko pravi Jezus (Luk. 11, 20): „Si in di-§ito Dei ejicio daemonia". . . »če s perstom božjim izganjam hudiče4 Poleni to tolikd, kaker ko pravi (Mat. 12, 28): „Si autem ego in špiritu Dei ejicio daemones"....če pa jaz z duhom božjim izganjam hudiče«, — Naslednji verz pa se bo pač dal nekoliko jasniše podo-n’ačiti. „Obljuba“ za „promissum“ ni pravo ; »promissum" je kar je •obljubljeno", kar je objekt obljube. Ostanimo torej pri participiju. Ali 2akaj stoji neutrum »promissum", ne niascuiinum „promissus“? Morda P° vplivu gerškega r<> nvtv/iu; ali morda se je pesnik zbal premno-^83 sikanja v »promissns patris. Po naše bo pač na vsak način bolje '■'loškem spolu: „Očetov ti obljubljeni" ali „obljubljenec“. Beseda ,r'te“ pomeni tu morda »slovesno", ali »izrekoma", »naravnost", sPl°h nič bistvenega, more torej v prevodu izostati. Obljubil je Oče ®Voj^ga Duha po prerokih, prim. Iz. 44, 3 id., Joel. 2, 28. — Cela llCa bi bila: »Ki sedem verst dari deliš, — Desnice perst Očetove, " Očetov ti obljubljenec, — Ki gerla obdarjaš z govorom11. „Ob-^arjaš“ je sicer menj ko »ditas", kar meri na množino jezikov, ki so ” govorili aposteljni (Act. 2, 4), ali zadosti je, da se spomnimo 2aane dogodbe sploh, da vemo na kaj je misliti. A 0. Accende lumen sensibus, — infunde amorem cordibus, — t infirma nostri corporis — virtute firmans perpeti. I- Užgi počutkom luč svitlo, — Ulij ljubezen v serca nam, — Slabost telesa našega — Z močjo krepčaj nenehavno. U- Užgi počutkom luč svitlo, — Ulij ljubezen v serca nam, — Slabost telesa našega - Z močjo krepčaj nevpčhavno. Ml. Prižgi počutkom pravo luč, — ulij ljubezen v serca nam, — Slabost telesa našega, — z močjo krepčaj nevpehano. IV. Užgi počutkom pravo luč, — Ljubezen sveto v serca vlij, — Slabost telesa okrepčuj, — Da v boju ne opeša kdaj ! V. Prižgi počutkom pravo luč, — Ljubezen svojo v srca vlij, — Slabost telesa našega — Krepčaj z močjo nezmagano. ^ Ali „užgi“, ali »prižgi"? Prižge se, kar ima goreti, da sveti; . se, kar ima goreti, da greje, ali v kak drugi namen. Prav bo °rvei ^kaj »prižgi". V Kosarjevi »Nebeški hrani" (1. 1875) stoji : »V • "tkih užgi ogenj čist". Ke bi bilo tu prav »ogenj«, bi bilo prav jjj »užgi"; aii »ogenj" za »lumen" seveda ni prav. »Ogenj čist" bi 0 cisto hrepenenje ; pa »lumen" ne pomeni nigdar hrepenenje, p0n'eniti more le razsvitljenje, in za to prosimo. — »Sensibus" po- meni seveda, „počutkom“; s telesnimi počutki spoznamo namreč vse? kar je. Ali prav spoznamo to le v luči razuma, vere in milosti božje-Napak je prevedeno nekje: „Prižgi razumu pravo luč"; saj je razu® luč. Počutke imajo tudi živali in jim za njih namen prav dobio služijo; pa ker razuma nimajo, zato Boga ne poznajo in nimajo za se nobenega višjega namena. Vender je razum luč, ki tudi ljudem ue sveti vedno in vsem enako. Dobro je torej, ker je naše „luč prižgi za dva zloga krajše od latinskega „accende lumen“, da moremo Prl' staviti, kar je potrebno. Dostavljali so tudi drugi; besedi „občutkom“s0 dostavili „našim“, besedi „luč": „pravo“. Oboje po nepotrebne^' Vsaka luč. ki je res luč, ne le nje podoba, je prava luč. Ni pa vsak3 svitla, da bi nam bila zadosti. Za tako, za „svitlo luč“ moramo pr0' siti. Prav bomo torej molili k Sv. Duhu: „Svitlo počutkom luč prižgi 1 In ker moramo povdarjati ravno „svitlo“ in ,luč“, zato bodo besede v tem redu bolj prav stale kaker v našem pervotnem : „Prižgi poč11*' kom luč svitlo". Zlasti 'pa ne sme stati „luč“ na koncu, kaker v M’ IV. in V. V brevirju ni verza, ki bi se končal z enozložno povdarjea0 besedo. Tudi v naši slovenščini bi se po pravici ne imeli verzi, ^ imajo glavni povdarek na četertem zlogu dipodije mešati , s takimi, k* ga imajo na drugem. V pervi dipodiji bi to sicer ne kazilo tolika*1!; zastran spremembe bi vtegnilo biti semtertja celo dobro, prim.: ljubčzen v serca nam", kar je čisto kaker latinsko Jnfunde arnorem cof' dibus"; vender bi bilo bolj gladko „Ljubčzen vlivaj v serca nam". S te1*1 bi se ob enem znebili čerke u, kjer dopušča naš pedantovski prav0" pis le v: „vlij“ Mimogrede bodi rečeno, da bi bilo pač bolj parneM0' ke bi pesnik pogumno pisal u, kjer potrebuje zloga, kaker ke pi^e pa bere po šolarsko ve : „Po vihrah nade zvezda vzžarela" " našem primeru je „vlivaj“ tudi očitno bolje ko „vlij“, ker mora1110 prositi ne samo enkratnega vlitja, temuč trajnega ali ponavljanega vli- vanja. V IV. in V. je ta verz napolnjen se „sveto“, oz. „svojo“, ^ je odveč eno ko drugo; mi ga napolnimo z „nam“, kar nadom# „nostri“ naslednjega verza. „Slabost telesa našega" bo treba namre spremeniti, dasiravno so te besede še nekako najbolj priznanje našle-„Slabost telesa našega krepčaj" ali „pokrepčuj“, kaker stoji mell(*| po tisni pomoti v IV., je skoraj da nesmisel, ..okrepčana slabost" bila močnejša torej veča slabost. „Infirma nostri corporis" je: ^ kerhkega v telesu je", in namestu „z nevpehavno močjo krepčaj', b() merica tudi bolje „s krepkostjo vterdi vstrajavno". Tako bi bila t° ta kitica cela: „ Svitlo počutkom luč prižgi, — Ljubezen vlivaj v $etC* nam, — V telesih, kar je kerhkega, — S krepkostjo vterdi vstrajava0^ Namestu „ vstrajavno" bi zadostovalo tudi samo „trajavno". Sicer s piše le „trajno“ ali ..vztrajno”; pa, če je, kar dela, ..delavno", 11,0 biti, kar traja, „trajavno“, kar vstraja, „vstrajavno“. ' (Dalje p1 ifih-)