3. zvezek. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 8. zvezka. e)»arodni evharistični shod v Londonu. (Konec)...................................65 ^tjeredni nagovori. 3............................................................69 °6ožni Robert, siciljski kralj, spoznavavec IH. reda.............................75 a)e duhovnega življenja. III. Pogl. O spodobnem deržanju glave in obraza. 77 11,1 tretjega reda sv. Frančiška. 3. Tretji red In zatajevanje...................79 Va»ka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. III. Perva leta po spreobernjenju ■j, in obljuba sv. čistosti......................................................87 'predniki, pazite na-se!.........................................................89 °*° 1908 v skupščini sveto-trojiški..............................................89 j? "1ariborske skupščine.........................................................9l r°btinice. Vdaj se Bogu! Pravljica . ,. ali kaj ?................................92 Jako tolažljivo. .Blagoslovljeni kelih". Le pogumno naprej! Še nekaj. 93 ^'Poročilo v molitev.............................................................94 hvala za vslišano molitev........................................................95 a kitajski misijon...............................................................96 'Nisko-frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec marec ..........................96 V GORICI Narodna Tiskarna 1909. Bpja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 50 h. Naslov za naročila: „Cvetje“ frančiškanski samostan v gorici. Ido e Eulalia. Vže lani smo nekoliko povedali o novem francoskem esperanta ki ga je »delegacija za sprejetje pomožnega mejnarodnega jezika" * Parizu nasproti postavila pervotnemu rusko-poljskemu esperantu Za-menhofovemu. Novi esperanto se od starega že toliko razlikuje, da se mu po pravici daje tudi novo ime in to je „Ido“ ali „Ilo“ ali ,IIdo“; ketera teli oblik bo naposled obveljala, ne vemo. Kaker si to bodi, videti je, da „ldo“ (t. j. „otrok“ ali »mlado") krepko raste in se ne bo čuditi, ako spodkopa življenje svojemu očetu Esperantu-Če se ne motimo, ima zdaj že -sedem časopisov po raznih deželah; poglavitni je „Progreso“, ki ga izdaja v Parizu gori imenovana delegacija. Z marcem začne svoje drugo leto. Naročiti se more Pri „Frankh’sche Verlagshandlung, Stuttgart"; celoletna naročnina je 5 frankov. V svojem pervem letniku ocenjuje .Progreso1, tudi našo ..evla-lijo“, kako, to je lahko vedeti; njegova naloga je širiti „ldo“, °e „evla!ijo“. Da bodo pa naši prijatelj mogli sami soditi ter bratca >n sestrico prav spoznati, podamo tu „Progresovo oceno v izvirnem j£' ziku in v slovenskem prevodu in potem nekatera naša pojasnila. V decemberskem zvezku na str. 600 id. piše „Progreso“: Cvetje (XXV, 5—9, 1908), revuo slovena redaktita da Patro Stanislav Shkrabec, franciskano, en Gorice (Austrio), publikigis ser-yo de artikli da la redaktisto pri la questiono di LI. L’unesma ar-tiklo kritikas Esp. pri la yena punti: A u strujo, Angin jo, Egiptujo, Italujo, Polujo, Rusu jo (qui nomesas, en la linguo slava di 1’autoro: A v-strija, Anglija, Egipt, Italija, Polonija, Rusija: on rimarkas ke la formi adoptita en Ido tute similesas ta formi, cetere internaciona: ni anke di-cas Egipto e ne Egiptuyol); la longa e malbela kompozaji: m a n g h o c h a m b r o, e k s e d-zigho, shanghighema, sen-s h a r g h i g h o, k r a c h o s h p r u-ci, fishkaptisto, aervetu-ra n to...; on rimarkos, ke ta kritiki di slava autoro tute ko-incidas kun ti di la Ocidentani: Cvetje (XXV, 5-9, 1908), slovenski časopis, ki ga vrejuje P-St. Š., frančiškan v Gorici (Avstrija), je objavil versto člankov vrejevavčevih o vprašanju mejo3' rodnega jezika. Pervi članek pfe' soja esperanto glede tehle toček: A ust ruj o, A n gl ti j o, Egiptujo, Italujo, Polujo, R ustij0 (ki se imenujejo v slavenskem je' ziku pisavčevem: Avstrija, Ah' glija, Egipt, Italija, Pol°' ni j a, Rusija; kdker se vidi, s0 oblike sprejete v Ido popolnoma podobne tem oblikam, ki so sicer mejnarodne: mi pravimo tudi E-gipto in ne E gi p t u y o !); dolge in nelepe sestave: m a n d ž č a m b r o, e k s e d z i d ž o, š a d ži džema, senšardžidž0’ kračošpruci, fiškaptist°> aerveturanto...; kaker se vi' di, se ta presojanja slavensk£' ga pisavca popolnoma vjemajo s temi zapadnikov; torej esperanta p5> * CVETJE z vertov sv. Frančiška. •(gjJ)____________ k XXVI. tečaj V Gorici, 1909. 3. zvezeh. Mejnarodni evharistični shod v Londonu. P. A. G. (Konec.) V soboto večer ob osmi uri je bil splošni shod v Albert Hallu. Prostori so bili prideržani vsi možem. Nadškof westmin-stersterski je odperl sejo s poročilom, ki je zbudilo veliko osupnjenost. Kaker je bilo namenjeno in določeno davno prej, je imela biti v nedeljo popoldne velika procesija sč svetim Rešnim Telesom skozi ulice, ki so blizu okoli velike cerkve. Procesija ni imela biti nikomer v napotje, tudi ni hotela dražiti protestantov, ker so prebivavci v tistih ulicah vsi katoličani. Vse je bilo dogovorjeno tudi z ministrom notranjih zadev. Policija je bila že vse preskerbela, da se red ne bi motil in bi se vsaka taka poskušnja overla. Ali bliščeči vspeh kongresa je bil neko peščico protestantskih napetežev razdražil, in ti so v poslednjih urah vzdignili neko gibanje proti procesiji. Terdili so, da je procesija protipostavna, ter klicali vse prijatele ustave in postavnosti, naj skerbe, da se prepove. Če vlada ne vzame dovoljenja nazaj, naj se procesija se silo ovre. Ministerski predsednik se je vstrašil žuganja. Pisal je, ker je bil ob tistem času na Škotskem, svojemu katoliškemu tovarišu Lord Ripnu, naj skuša nadškofa pregovoriti, da opusti procesijo in tako reši vlado težave. Nato je nadškof v obširnišem pisanju pervemu ministru razložil, kako reči stoje, ter mu naznanil, da se procesiji odpove le, če jo vlada sama, oziroma pervi minister, prepove in tako odgovornost pred vsem svetom nase vzame. Po nadaljnem pogajanju se je pervi minister vdal, da se njegov zasebni vgovor objavi ko vgovor vlade ter je ob enem dovolil, da se sme imeti procesija, samo ne se svetim Rešnim Telesom. Nepričakovano nasprotovanje vlade je zbudilo v kongresu živahen vgovor in veliko obžalovanja; vender se je ob enem priterjevalo previdnemu in dostojnemu ravnanju nadškofovemu. Drugi dan, v nedeljo, so imele slovesnosti svoj višek doseči. Veliko mašo je imel peti sam kardinalj-legat. Umljivo je, da se je storilo, kar je bilo le mogoče, da se slovesnost še nad vse prejšnje povzdigne. S Francoskega je prišla cela ladja cvetlic, ki so se imele pri procesiji potresati pred svetim Rešnim Telesom, ki so se pa zdaj obernile vse za olepšavo notranjosti velike cerkve. Prazniško pridigo je imel kardinalj Gibbons, nadškof balj-timorski v Zveznih deržavah Severne Amerike, po svoji knjigi „Vera naših očetov*1 in drugih na Angleškem ravno tako dobro znan in priljubljen kaker v Ameriki. Po njem je katoliška cerkev Združenih deržav tako rekoč roko podala angleškim in. sploh evropskim katoličanom. Poglavitni dogodek tega dne pa je bila brez dvojbe velikanska katoliška procesija skozi londonske ulice. K njej so posebni železniški vlaki pripeljali novih vdeležnikov od vseh strani, iz južne in severne Angleške, od vshodnih in zahodnih morskih bregov, in še iz večih daljav, iz Škotske in Irske, iz Belj-gije in s Francoskega. Že kmalu po veliki maši so se začele pomikati množice ljudi proti Viktorijini •'cesti, ob keteri se vzdiguje katoliška velika cerkev. Tisoči in tisoči so nosili znamenje vdeležnikov kongresa in papeževe barve. Ob četerti uri popoldne so se odperla vrata velike cerkve-in 800 mašnih strežnikov v erdečih suknjicah in belih srajčicah 67 je nastopilo sprevod. Za njimi so šli vikarji velike cerkve, kri-ženosec se spremljevavci, kanoniki v škerlatnih talarjih, gerški arhimandrit se svojim spremstvom v bogatih oblekah, nato po dva in dva opati in škofje, vsaki se svojim kaplanom, ki mu je nosil svečo, duhovni pastirji milijonov vernih po celi široki zemeljski okroglini. In zdaj se je prikazal poslanec papežev, ki se je vsled svoje visoke rasti videl izmej vseh, veličastna postava v erdeči kardinaljski opravi, v sredi častne straže, ki je bila deloma izmej najvišjega plemstva angleškega. Spremljal ga je, z odkrito glavo, pervi plemenitaš združenega kraljestva, vojvoda Norfoški, potem drugi plemeniti gospodje, keterih angleške naslove in imena izpustimo, ker bi jih naši bravci večinoma ne znali prav brati. Kardinalu legatu ni bilo dano presv. Rešnega Telesa nositi po londonskih ulicah; ali klici veselja, ki niso teli nehati, so ga pozdravljali ko poslanca najvišjega duhovnika, namestnika Kristusovega in naslednika sv. Petra. Za kardinalom-legatom so šli ostali kardinali, pozdravljanj s podobnim navdušenjem. Nadškof \vestminsterski je bil v svoji škofovski opravi („in cappa magna", kaker se imenuje po laško). Za njim drugi dostojanstveniki angleške cerkve, tuji mon-sinjori, generali in provincijali raznih redov, mašniki in redovniki in svetovni ljudje raznih stanov in časti, vse sami moški. Ljudstva, ki je le gledalo, je bilo po ulicah seveda vse polno, tako, da so ti, ki so šli v procesiji na mnogih mestih le s težavo eden za drugim, mogli naprej. Pritiska iz stranskih ulic policija ni mogla popolnoma vbraniti; sicer ni procesije nič motilo; ali, da bi se bilo sv. Rešno Telo nosilo pod baljdahinom, bi se bilo v gnječi lahko zgodilo sam Bog ve kaj. Tako je torej previdnost božja vse prav obernila. Procesija, ki je bila celo miljo dolga, se je spremenila po večem v poslavljenje svetega očeta v Rimu; končala pa se je z najginljivišim počeščenjem presvetega Rešnega Telesa. Vernivši se v veliko eerkev je pristopil namreč legat se vsem svojim veličastnim spremstvom k aljtarju in začela se je procesija se sv. Rešnim Telesom skozi cerkev, ki je odmevala od slovesnega latinskega petja, kaker je za tak« procesijo predpisano. Ali procesija se ni končala v cerkvi; kar-dinalj-legat je šel se sv. Rešnim Telesom na pomole, ki so zunaj visoko nad glavnimi vratini v širokosti cerkve in so videti se vsega obširnega terga, ki se razprostira pred cerkvijo. Sto- iisoči so napolnjevali ta terg in vse ceste daleč v okolici. Ko so izdoneli zadnji glasovi pesmi „0 salutaris hostia" in „Tan-tum ergo“, je bila nad nagnjetenim ljudstvom slovesna tihota. Znamenja s trombami so zadonela spodaj, od gartrov, in sč stolpa. Pri gartrih pomolov se je prikazala monštranca s posvečeno hostijo v rokah kardinala legata, ki jo je sč solznimi očmi vzdignil k blagoslovu. Blagoslov je dal na treh mestih, čez westminstersko opatijo, kjer počivajo ostanki svetega kralja Edvarda, čez poslopje deržavnega zbora in čez ponosne palače, kjer stolujejo kralj in ministri britanske svetovne deržave. Očitno in v vsi krasoti je kralj vseh kraljev dal Londonu svoj blagoslov in ljudstvo ga je sprejelo s priklonjenimi glavami, poklekniti zavoljo gnječe ni bilo mogoče. Neizmerno veselje katoličanov se na to ni dalo več zaderžavati. Tisoč in tisoč veselih glasov se je vzdignilo proti nebu in pozdravilo zveličarja, kaker nekedaj pri vhodu v Jeruzalem. — To je bil torej mej vsemi evharističnimi shodi, ki so se do zdaj obhajali, najveličastniši in najvažniši, velika zmaga katoliške cerkve. Pred sto in celo še pred 80 leti so bili katoličani na Angleškem na slabšem ko živina v hlevu ali na paši. Kaker škodljiv merčes so se morali skrivati po kotih in berlo-gih. Njih siromašne kapelice so bile skrite po stranskih, vma-zanih ulicah; marisketera sveta maša se je brala pod streho kake priproste kerčme v dišavah piva in tobaka. Duhovniki so nosili vsako obleko, le duhovniške ne. Nobena očitna služba ni bila katoličanom dostopna. Izmeček človeške družbe so bili. Terpeli so jih le, ker v svoji potertosti niso mogli nikomer škoditi. — In zdaj ? — Zdaj morejo sč vso častjo sprejeti papeževega legata in celo versto drugih kardinalov; obhajajo se vsem veličastvom v največi cerkvi londonski sveto mašo, ki je bila toliko časa prepovedana pod smertno kaznijo; zdaj se morejo očitno pokazati v procesijah pod varstvom mestnega redarstva, in nihče jih ne zaničuje, ne zasmehuje. »Černo morje se je razlilo po Londonu11 je rekel neki gospod, ko je videl toliko francoskih talarjev in meniških halj; pa ni mu prišlo na misel, da bi klical na pomoč postavo, ki še zdaj določuje kazen 1000 mark proti duhovniški obleki. Ta in cela versta drugih postav, ki stavijo katoličane na nižjo stopnjo meščanstva, so prišle po evharističnem shodu ob veljavo in bodo, kaker jč 69 uPati, v kratkem zginile tudi iz zakonika. Še sedanji kralj je ^oral v svoji prisegi ob kronanju zametati vero na pričujoč-n°st Kristusovo v presv. Resnem Telesu; upati je, da se od Prihodnjega ne bo več zahtevala tako krivična prisega. Trefjeredni nagovori. p. k. z. 3. ljubi Gospoda svojega koga. Mat. 22, 37. Lepo pravi sv. Gregor Veliki: „Kaker vse mladike in veje ^revesa iz ene korenine prirastejo, prav tako se rodijo mno-8°verstne čednosti iz ene ljubezni". Sv. Bernard pa imenuje P°nižnost in krotkost dvojčiča, ki jih isto materino mleko hrani. ta dobra mati, kajne, dragi bratje in sestre, ta dobra mati Je 'jubezen. Slišali ste, kako lepa čednost je ponižnost, kako *ePa čednost je krotkost. Spodobi se, da skušate bolj in bolj sPozhati tudi lepoto njiju dobre matere, to je ljubezni. In kaker ste se učili ponižnosti in krotkosti od treh vam najljubših sercr *’°žjega serca Jezusovega, prečistega serca Marijinega in mi-*ega serca ljubega svetega Frančiška, tako se učite tudi ljubezni . gorečega serca Jezusovega, od vsmiljenega serca Marijinega serca našega serafinskega očeta! I. Sv. Ambrož pripoveduje, da se je slišal ob smerti pobožnega cesarja Teodozija neki skrivnosten glas, ki je nepre-stano klical: »Teodozij, kaj si delal na svetu?" — In kaj je na to odgovoril vmirajoči cesar? — Ali se je pohvalil, koliko ^est je premagal, koliko bojev izvojeval, koliko dežel podjarmi’ .— iZgOVoril je le eno besedico iz 114. psaljma, edino esedico: „I)ilexi — ljubil sem!" Ljubil je Boga, in v tem je °hseženo vse, kar je na svetu dobrega storil, zakaj »polnost P°stave je ljubezen" kaker po pravici piše sv. Pavel v listu do-^mljanov (13, 10). Ako hočemo povedati z eno besedo,' kaj je delal Jez®8 na tem svetu, rečemo lehko tudi: Ljubil je. Res, ljubil je, ljubil pred vsem svojega nebeškega Očetfo ljubil ne le ko Bog Sin, ampak tudi ko pravi človek. Narav' nost je povedal mili Jezus: „Jaz ne iščem svoje slave" (J®®' 8, 50). S tem je hotel reči: „Jaz iščem slavo tistega, ki me je poslal, slavo Očetovo, ki ga ljubim". Dobro veste, dragi bratje in sestre, kako ga je že ko 12 letnega dečka prisilila ljubeze® do nebeškega Očeta, da je ostal v tempeljnu delj ko Marija i® Jožef, in ko sta ga po mnogem iskanju in popraševanju ta®1' kaj našla, kaj jima je rekel ? „Ali nista vedela, da moram bi1' v tem, kar je mojega Očeta?" (Luk. 2, 49). Svojim učencem je rekel pozneje: „Kar koli boste prosil' Očeta v mojem imenu, to bom storil, da bo slavljen Oče v Sinu" (Jan. 14, 13), In ko se je bližal čas terpljenja, jim je de* jal naravnost: „Da spozna svet, da ljubim Očeta, in kal® bo ena čreda in en pnstir". (Jan. 10, 11. 14. 16). »In jaz, bom povzdignjen se zemlje, bom vse potegnil k sebi". (Ja®1 12, 32). V resnici »skozi je šel (skozi svoje življenje) dobrote d®' leč", kaker je rekel sv. Peter v Cezareji v hiši rimskega stol' nika Kornelija (Dj. ap. 10, 38). Ozdravljal je bolnike in obse' dence, učil je učence in množice, svaril terdovratne, odpušc^ krehe skesanim, in naposled je za nas vse na križu svojo drago r‘ prelil. V resnici, „do konca“ nas je ljubil. »Veče ljuhezni od te nima nihče, ko da svojo dušo da za Sv°je prijatele" (Jan. 15, 13). Po pravici je mogel zato reči ljubi ezus: „Kaker me je ljubil Oče, sem tudi jaz vas ljubil. Ča ste moje zapovedi izpolnjevali, boste ostali v moji ljubezni. 0 je moja zapoved, da ljubite eden drugega, kaker sem jaz Vas ljubil. (Jan. 15, 9. 10. 12). Predragi bratje in sestre, blager vam, ako boste ob koncu vašega življenja tudi vi z veselim sercem mogli reči: „Ljubil Sertl> ljubila sem!“ Ljubil sem Očeta nebeškega, ljubil sem našega Gospoda Jezusa Kristusa, ljubil sem po njegovi zapodi svojega bližnjega, svoje prijatele in svoje sovražnike, pričeval sem si dobro storiti, kjer sem mogel, tudi tistim, ki so 11)6 žalili in preganjali, zgled mi je bila ljubezen presvetega Serca Jezusovega, ljubezen prečistega serca Marijinega!“ — II. Serce Marijino! „Dragocen zaklad ljubezni do Boga" enuje sv. Metod to serce. Kaj pomenijo te besede? Razloži na,Tl jih naj pobožni pisavec, ki presveto Devico tako-le nago-Varja: »Ljubezniva, mila gospa, sveta mati lepe ljubezni, ti si ^*aela ljubiti, ko si jela živeti" — in zraven pristavlja: „Serce ‘lr'jino je živelo le od ljubezni, od tiste božje ljubezni, ki je ^ ‘l Prečisti Devici življenje in smert, začetek in konec". — .fsnicne so te besede gorečega Marijinega častivca. Saj je Ma-^ Poznala svetost in dobroto božjo, poznala v popolniši meri vsi angelji nebeški. Prav pravi zato sveti cerkveni učenik er Damiani: „Kaker so zvezde proti soncu le majhine iskrice, , Jl11 po dnevi, ko zlato sonce razliva svoje žarke na zemljo, videti ne moremo, tako je tudi ljubezen Marijina proti lju-z°i vseh drugih svetnikov. V žarkih njene ljubezni otemne Pomeni ljubezni vseh drugih svetnikov". In tak je tudi nauk • Bernarda: »Ljubezen, s ketero je Marija že tukaj na zem-1 ljubila včlovečenega Boga, je bila tako plamteča, da je v Pomeri ž njo vsa angeljska in človeška ljubezen preteklih, se-nJih in prihodnjih časov podobna le bledi luni ob njenih no-Ali naj se temu čudimo? Ne! Zakaj ne? „Tudi Bog je arjjo ljubil neizmerno" — pravi naš serafinski cerkveni uče- nik sv. Bonaventura. Bog je Marijo ljubil neizmerno; saj jo je izbral od veka za mater svojega Sinu, obvaroval jo madež*1 izvirnega greha, napolnil jo se vso milostjo svojega svetega Duha ter postavil za vselej za priprošnjico človeškega rod*1 zdravje bolnikov, pribežališče grešnikov, pomoč kristijano'' „Serce Marijino je“ torej, po besedah sv. Bernarda, „vedno g°' relo od neizmerne ljubezni". Skozi 19 sto let že ona to ljubezen skazuje tudi vbogeifl0 človeštvu in dobrote deli vsem, ki se ji se zaupanjem prip0' ročajo, — Ali zakaj se ji je treba priporočati ? Zakaj se d*1 prositi ? Zakaj ne pomaga potrebnim tudi ne prošena ? Zakaj vsliši prošnje raji ne neketerih določenih krajih, na božjih P°' tih? Zakaj naj raji na nekih posebno izvoljenih božjih potih' Ali išče s tem le svoje časti in slave? Ona, ki se je imen0' vala deklo Gospodovo, ko je slišala, da ima biti mati sia° najvišjega; ona, ki je v zapuščenem hlevu porodila božje detei ona, ki je ves čas svojega življenja na zemlji prebila ko p*"e' prosta ženska neznana svetu v svoji borni hišici?! — O ne! Ona tudi zdaj ne išče svoje slave in časti, ona iš°e čast in slavo in ljubezen Božjo! Ona hoče, da se tisti, ki prosijo po nji milosti in pom°°' božje, vsaj za nekaj časa otergajo od svojih posvetnih opra'" kov, da povzdignejo svoja serca h Bogu, da pridejo v hiš0 božjo, da se spravijo z Bogom, da začno ljubiti Boga in izp0*' njevati njegove zapovedi. Le kedor Boga čez vse ljubi, mote tudi Marijo prav častiti; le on je po njenem sercu. III. Najlepši zgled takega ljubivca božjega, takega častivcil Marijinega pa nam je naš sv. oče Frančišek. Pač težko je najti bodisi v starem, bodisi v novem ČaS° svetnika, ki bi mu bilo serce tako vneto od ljubezni do Bog0’ kaker je bilo serce našega serafinskega očeta, njega, ki je til prevzvišeni priimek — „S e r a ti n s k i“ — po vsi pravici dob*' ravno po svoji ne človeški, temuč v resnici angeljski, nada°' geljski ljubezni. Ni vam treba še le praviti, dragi tretjered*1' bratje in sestre, kako je goreča ljubezen našega svetega očet11 gnala, da se je vsemu odpovedal, kar je imel in kar bi bil o10” gel imeti na tem svetu, da bi mogel popolnoma in edino le ®°8a živeti. „Moj Bog in moje vse!“ ta beseda mu je bila Vedno na jeziku in z Davidom je mogel po pravici peti: „Kaj ‘‘flam namreč v nebesih in kaj hočem razen tebe na zemlji? ^Pešalo je moje meso in moje serce, Bog mojega serca in de-lez moj Bog na veke“ (Ps. 72, 25. 26). Ni vam treba praviti, ^ako ga je gnalo enako ali podobno ljubezen do Boga užgati tudi v drugih sercih, ne le takih ljudi, ki so se mogli, kaker °n> svetu popolnoma odpovedati, temuč tudi takih, ki so mo-ra'i ostati mej svetom. Znano vam je tudi, kako je celo brez-Pametnim živalicam pridigal ter jim skušal dopovedati, naj bi tudi one Boga ljubile. In ne le v gorečih pridigah, tudi v svetih pesmih se je razlegaia njegova nevgasljiva ljubezen božja. Še dandanašnji s'°vi p0 svetu tako imenovana sončna pesem, kjer hvali Boga Za brata sonce in sestro luno in zvezde, za veter in zrak in °blačno in jasno in vsako vreme, za brata ogenj in sestro našo ^ter zemljo, ki nas nosi in vlada in rodi različne sadove in Pisune cvetlice in travo. Ta pesem je v tedanjem starem italijan-skem jeziku zložena, po načinu Davidovih psaljmov in dru-^ podobnih pesmi svetega pisma, ljubih in domačih sv. Frančku. Brez določene mere je, vsa preprosta, pa priserčna in Sinljiva. Sveti Frančišek je hotel proti koncu svojega življenja, da naj se bratje uče peti to pesem in da naj ko božji pevci gredo i50 svetu in ljudi ž njo vnemajo k ljubezni božji.. Njemu sa-l"eil'u so jo morali peti, ko je ležal na smertni postelji in te-^aJ je pristavil še poelednji odstavek, kjer hvali Boga za sestro ^esno smert, ki ji nihče ne more ujti; gorje tistim, ki bodo ^erli v smertnih grehih, blaženi pa, keteri se bodo našli v °zji presveti volji, ker jim druga smert ne bo mogla žalega storiti. Kaker nam kaže ta pesem ljubeznivo, ponižno in preprogi0 dušo Frančiškovo, ki hvali Boga za vse natorne prikazni, 1 razodevajo božjo mogočnost in ljubezen, tako nam dve drugi Pesmi še prav posebno odkrivajo njegovo od ljubezni do Boga f°Polnoma prešinjeno in tako rekoč razbeljeno serce. Obe ste p o vmetno zloženi in ena je lepša od druge. Ali je znal sv. rančišek take pesmi zlagati? Kedo bi si naj upal terditi, da " n> znal, on, ki je ljubil pesmi in pesništvo od perve mla- dosti? In take pesmi, kaker ste te dve *), take pesmi je moge* zlagati v resnici edino le sv. Frančišek, on, ki ga je ljubezen do križanega Jezusa tudi telesno spremenila in tako rekoč pi"e' *) Perva teh dveh pesmi se začenja z verzom „in fuoco amor mi i®1' se“, ki stoji trikrat in se potem ponavlja za vsako kitico. Teli je deset; vsak® ima brez na koncu ponavljanega 7 verzov, ki so „settenarii“ (t. j. po 7 zlogov, le v dveh kiticah jih nadomeščajo po trije „tronchi“, torej po 6 zlogov)' Rimajo se pervi s tretjim, petim in sedmim, drugi s četertim in šestim, Fr®®' čišek popisuje tu v podobi viteškega dvoboja svojo ljubezen do Kristusa. 1 Druga, mnogo veča pesem, ki obsega 364 verzov, se začenja s to štiri verstično kitico: Amor di caritate, Perche m’ hai si ferito? Lo cor tutto ho partito, Ed arde per amore. Nato pride 36 kitic po 10 verzov, pervih 6 ima po 11 zlogov (endec®' sillabi), štirje poslednji po 7 (settenarii). Rimajo se pervi s tretjim in petin1’ drugi s četertim, šestim in sedmim, osmi z devetim, deseti ima v vseh kiticah končnico -oVe. Ta tehnika se je zdela neketerim učenim preumetna in prej težka za sv. Frančiška in res moramo priterditi, da se obe te visoke pesi1’1 ljubezni božje, čisto razlikujete od priproste sončne pesmi. Ali pomisliti n10' ramo, da je bil sv. Frančišek ob času, ko je zložil te dve pesmi, v vse dr®' gih razmerah kaker tedaj, ko je zložil perve odstavke sončne pesmi. Ted®) je hodil ko pridigar po svetu in ko predstojnik svojega reda je imel mnog0 skerbi, ni imel torej časa za umetno poezijo. Zdaj je bil prodstojništvo že od' stopil drugim in ranjen na nogah in rokah, tudi skoraj slep in ves onemog^ ni mogel hoditi po svetu. Zdaj mu torej ni manjkalo časa tudi za umet®0 poezijo. Sicer pa bi smeli tudi misliti, da mu je pri tem de lu pomagal nek1 brat, ki je bil že prej ko je vstopil v red sloveč pesnik in ko tak venčan 0® samega cesarja, brat Pacitik se je imenoval. Ali po vsebini ne morete biti te dve pesmi od brata Pacifika, nanj tudi nihče ne misli, temuč edino od Fra»' čiška, keteremu jih brez pomiselka pripisuje sv. Bernardin Sijenski in mnog1 drugi. Sv. Frančišek se nam torej razodeva tu ko pesnik, lirik, pervega red®’ Palomes (Vita di S. Francesco, Palermo 1879. Il.pag. 384) primerja 18. kUlC° poslednje pesmi Frančiškove z najlepšim sonetom Petrarkovim, ki je 88. (* našem izdanju 102.), ki se začenja „S’ amor non 6, ehe dunque e quel, o'1 sento“, in tudi z 90. (v našem izd. 104.): „Pace non trovo e non ho da f;‘r guerra" in 126 (v našem izd. 145.): „Amor mi šprona in un tempo ed affren® ’ Oba izražata podobne misli in čute, ali Petrarka o pozemeljski,'Sv. Frančič o božji ljubezni. Po tem smemo reči. sv. Frančišek bi bil lehko tako velik; če ne veči pesnik, kaker Petrarka. Ali izvolil je, kar je boljše; boljše je b1 velik svetnik. Obe pesmi o ljubezni božji sto natisnjeni v pervotnom italij®11 skem jeziku mnogokrat; prevedeni ste tudi v nemščino. V našo slovenšči®® pa se, žal, ne daste prevesti po nobeni ceni. P. St. kvarila v tistega, ki ga je tako neskončno ljubil. Tako je mo-8el> tako je moral peti, potem ko je na gori Verni prejel preste rane Kristusove, odlikovanje, ki ga ne more podeliti ne Cesar, ne kralj na zemlji, ki ga more podeliti le križani Bog istemu, ki ga ljubi, kaker ga je Frančišek ljubil. Glejte, dragi bratje in sestre, to je in bodi naš, to je in k°di tudi vaš^vzor, to je tista duhovna podoba, ki jo imamo skušati posneti v našem življenju, ljubezen serca Jezusovega, *erca Marijinega, serca našega očeta Frančiška. Ljubimo Boga Cez vse, iz celega serca, iz vseh moči svoje duše; in zavoljo ^°ga ljubimo vse ljudi, ljubimo tudi svoje sovražnike. In de-*aJ«io dobro, kjer moremo; tistim, ki nas ljubijo, pa tudi tistim, °as sovražijo in žalijo in preganjajo. Tako bodi! Amen. Pobožni Robert, siciljski kralj, spoznavavec 3. reda. *) Robert je bil mlajši brat sv. Ludovika, škofa in spozna-vavca pervega reda sv. Frančiška. Njegovega očeta Karla II., naPoljskega in siciljskega kralja so bili Španjci v vojski vjeli, so ga le s to pogodbo izpustili, da jim je izročil v zastavo Sv°je tri sinove Ludovika, Roberta in Rajmunda. Te tri dečke s° seboj odpeljali na Španjsko in v mestu Barceloni izročili trem učenim frančiškanom v vzgojo. Ker je najstariši, Ludo-vstopil v frančiškanski red, je moral po očetovi smerti leta Robert prevzeti vlado. Ko kralj je ostal vender vedno po-°2en. Tudi pišejo, da je bil učen, moder, miren, radodaren, ezniv in pravičen. Spoštoval je redovnike zlasti frančiškane. ljub Kaker je njegova žena, Sancija, sezidala v Napolju samostan *a redovnice sv. Klare, tako je prav tam tudi on blizu svoje . ijevske hiše dal postaviti samostan frančiškanom. K njim v prostem času rad in pogosto zahajal; ž njimi se je pogo-Varjal, z njimi je molil in jedel. Leta 1335 bi se bil rad odpo- *) P. Pietro Antonio di Venezia, il giardino seraiico istorico, parto se-8ta> 1710. Winkes, Seraphiscber Jugendspiegel. IVadding, Annales Minorum, odit. 2., Toni. VII. pag. 260. vedal vladarstvu; ali zavoljo raznih in važnih zaderžkov tega ni mogel storiti. Prav to leto je v svoji hiši pripravil kape'0 in stanovanje za dvanajst patrov frančiškanov; ž njimi je ves prosti čas preživel kaker da bi bil ud samostanske družin6, Ker ni mogel v red stopiti, je nosil frančiškansko obleko p0(* zunanjo svetovno. Se svojim denarjem je leta 1342 od egipto'" skega suljtana kupil svete kraje v Jeruzalemu in v Sveti lž6' želi ter jih podaril in izročil frančiškanom, ki so do današnjega dne varihi božjega groba. Papež Klemen VI. je poterdil to daril0 s posebnima pismoma na kralja in na patra generalja dne 21-novembra 1342. Samostan na gori Sion, kjer je imel Jezus zad' njo večerjo in kjer je prišel na aposteljne sv. Duh na binkošta0 nedeljo, so Turki leta 1559 vzeli in nigdar več vernih. Zato Pa so jim dali v Jeruzalemu prostor, da so si sezidali samostan presvetega Zveličarja, kjer še zdaj prebivajo frančiškani. Kmalu potem je Robert zbolel. Ko je čutil, da se bliŽ° konec njegovega življenja na zemlji, je, vredivši vladarske deve, svojim dvorjanom prepovedal ž njim govoriti o časnil1 rečeh. Osem dni pred smertjo je prejel frančiškansko obleko rok p. provincijalja in v njegovih rokah je na smertni postelj' naredil svete obljube. Nato je pobožno prejel svete zakrament in mirno v Gospodu zaspal 16. januarja 1343. V svoji oporoki je zapovedal, da naj ga pokopljejo brez sijajnosti, ne ko kralja, temveč ko vbogega frančiškana, v pr*' prosti frančiškanski obleki. Nad njegovim grobom je ta-le na' pis: „Cernite Robeitum Regem virtute refertum", t. j. Glejte R°' berta kralja s čednostjo napolnjenega. Od leta 1219, ko je prišel sv. Frančišek v Jeruzalem, nis° njegovi duhovni sinovi, nigdar zapustili svetih krajev v Pa'e' stini. Neketeri so tam ostali do svoje smerti, drugi so se za' voljo slabega zdravja domov vernili. Ti so od svojih samostan' skih cerkev poleg poti na bližnji hrib postavljali po 14 križe^ ali sezidali 14 kapelic in v vsako obesili po en križ.. Kaker v Jeruzalemu, tako so tudi doma obiskovali sv. križev pot, zlast'] ko so tudi tem kaljvarijam ali križevim potom papeži pode'"' odpustke jeruzalemskega križevega pota. Zdaj sme vsaka cer' kev imeti svoj križev pot, in ako imaš za križev pot blag0' slovljen križ, ga, keder si bolan, ali pa si daleč od cerkve, lahk0 doma opravljaš. Goreči bratje in sestre tretjega reda radi P°' snemaj,o svojega duhovnega očeta sv. Frančiška, ki je tako rad premišljeval dete Jezusa v jaselcah in pa na križ pribitega Zveličarja; radi premišljujejo, koliko je Kristus terpel zlasti na križu, da nas je odrešil večnega pogubljenja. Tudi ti, bogoljubni bravec, rad opravljaj pobožnost križevega pota, rad premišljuj Kristusovo terpljenje, zakaj to bo Jezusu jako ljubo, za te pa koristno kaker najboljša molitev. P. A. F. Vaje duhovnega življenja. P. A. M. III. .Poglavje. O spodobnem deržanju glave in obraza. Naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus je v vsem svojem zunanjem obnašanju kazal veliko spodobnost. Ta čednost, ki je po nauku svetnikov žarek, odsvit, tako rekoč del božje nature, se je svetila v čudoviti luči na osebi našega Gospoda. •nSkrito veličastvo božje se je razodevalo iz njegovega obraza", pravi sv. Ambrož. Poslušajmo, kakšna pravila nam dajejo svetniki glede spodobnega deržanja glave in obraza. Oni nas. uče: 1. Glava se mora deržati po koncu, ne sme se je preveč vzdigovati, ne nagibati, da bi visela zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Sv. Ignacij pravi: „Glavo derži po koncu, da se ne bo na nobeno stran nagibala". Glave ne smemo podpirati z roko. Klemen Aleksandrijski uči: „Brade ne smete z roko podpirati". Keder govorimo, ne smemo pri vsaki besedi z glavo kimati. Sv. Bonaventura pravi: „Keder usta govore, naj se glava ne premika in lahkomišljeno semtertja ne obrača". 2. Z očmi ne smemo semtertja švigati, pa jih tudi ne šerpo vpirati v koga. Sv. Bonaventura uči: „Oči ne smejo okolu švigati. Oči naj gledajo; ne smemo jih ne prehitro ne prepogosto Premikati; pogledi naj bodo ponižni, krotki in spoštljivi". 3. Ust ne smemo odpertih deržati, pa tudi ustnic ne preveč stiskati. Prizadevati si moramo, da ne bomo tako sopihali, kaš- Ijali in herkali, da bi bilo komu zoperm* in neljubo. Žvižgati! se ne spodobi in tudi ne zdehati vpričo drugih. 4. Zderževati se moramo glasnega in prepogostega smeha; ni pa potrebno, da bi se vedno žalostno, čmerno, preveč resnobno in moško deržali. „Abotnik povzdiguje svoj glas v smehu ~r modri mož pa se komaj tiho smeje". Sir. 21, 23. 5. Pri vsem svojem obnašanju se moramo ogibati vsega hlinjenja, vsake prisiljenosti, vsega kar kaže, da je vmetno, naučeno in razodeva neki nered v duši. „Kar je priučeno ne dopade, narava naj uči gibanje in premikanje. Ako je pa v naravi kaj napačnega, naj pridnost zboljša", uči sv. Ambrož. Slednjič se moramo potruditi, da bomo imeli vedno jasen, vesel, okrit obraz, brez težav in sile, neko dobrotno, milo, sočutno obličje, ketero pridobi serca in jih vodi k Bogu. „Pogled naj bo jasen naj, si prizadeva v obrazu kazati neko veselost", uči sv. Bernard. Moj Bog, ako pomislim, da sv. pismo na več mestih omenja, kako obraz človeka razodeva, spoznam, kako potrebno je spolnovati vodila, ketera nam dajejo svetniki glede spodobnosti obraza. Terdno sklenem, ta vodila zvesto spolnovati in globoko si vtisniti v serce besede sv. pisma: „Iz pogleda se mož spozna in iz podobe obraza se spozna razumni človek". Sir. 19. 26. Duh tretjega reda sv. Frančiška. Dr. P. G. H. 3. Tretji red in zatajevanje. Duh pervih kristijanov je bil duh spokoraosti. Čuječnost, post in zatajevanje so bila znamenja dobrih vernikov. Strogost in lepo življenje perve Cerkve, ki se je bolj in bolj zgubljalo, je sv. Frančišek postavil v zgled in vodilo svojemu tretjemu redu, da bi tako vzgojil mnogo dobrih kristijanov, takih, ki edini morejo doseči kaj zares velikega in lepega, takih, ki se ne vstrašijo nobenih težav, keder je v nevarnosti čast božja, nedolžnost duše, zveličanje bližnjega. Vse prenesejo, vse preterpe, vse premagajo, samo da se razširja po svetu kraljestvo božje. Po svoji redovni družini je hotel torej sv. očak zbuditi mej narodi zatajevanje, ki naj bi obvarovalo ljudi pred grehom in jih poživilo v čednosti. Kaker v trinajstem, tako pa naj bi širil tudi v našem dvajsetem stoletju tretji red na vse strani duha kerščanstva, ki je vedno bil in bo vedno duh zatajevanja. Saj se imenuje ta red prav posebno red spokornosti. Perva dolžnost bratom in sestram III. reda je torej obnoviti v katoliški Cerkvi kerščan-sko zatajevanje. V drugem poglavju jim priporoča vodilo, § 2. da „naj se skerbno varujejo velikih pojedin. §3. Jed in pijačo naj vživajo zmerno"—ter pravi nadalje: §4. »Vsi naj se-postijo dan p red praznik o m Device Marije Brezmadežne in sv. očeta Frančiška; hvale vredni pa bodo tisti, ki se bodo verh tega postili o petkih, ali zderževali mesnih jedi ob sredah, po stari navadi tr e tj er e dni ko v“. Torej zmernost in post! Pervič, zmernost, ta je potrebna v vseh rečeh, že zato, da si človek ne spodkoplje zdravja in ne prikrajša tako kratkega življenja. Potrebna je zlasti v jedi in pijači. Jesti in piti moramo, če hočemo živeti, ker je človeško telo vse iz jedi in pijače. Vender človek ne živi od tega, kar poje in popije, temuč od tega, kar mu želodec premelje ali prebavi. Torej ne jesti preveč in prevečkrat in prehlastno ! Da bo želodec mogel povžito jed predelati, mora biti primerno Pripravljena, Poslednja priprava se godi v ustih, kjer imajo zobje jed zdrobiti in jezik jo pomešati sč slino. Požrešen človek, ki golta nezgrizeno in ne prežvečeno, se slabo hrani, pa naj si še tako polni želodec. — Da želodec povžito jed prebavi, potrebuje časa, za navadno kosilo kakih 5 ali 6 ur. Odraslim zdravim ljudem torej ni treba jesti več ko trikrat na dan, le otrokom in prebolelim se da večkrat na dan, pa po malem. Mnogo je ljudi, ki preveč jedo, zlasti, ko dobe kaj, kar njih gerlu posebno vgaja. Najdejo se družine, kjer je po kakem prazniku ali godu vse bolno, vsled nezmernosti v jedi. Dostikrat so to taki, ki jedo po pregovoru „enkrat s pesom, enkrat z betom" t. j. enkrat premalo, enkrat preveč. Ke bi se znali premagovati ob času obilnosti, ne bi bilo treba ob drugem času lakote ter-peti. Prav je, da ima kerščanska družina ob nedeljah in praznikih kaj boljšega, ali nikaker ni treba, da bi bilo več ko ob delavnikih; prav nasproti, keder je krompir, je treba več ko* keder je meso, ker ima meso obilo več redivnega v sebi ko krompir. Pri krompirju torej človek ni tako lehko nezmeren, kaker pri mesu ali drugih takih prazniških jedeh, ki sladko-slednosti vgajajo. Ravno pri teh pa ima človek lepo priložnost vaditi se v čednosti zmernosti, premagovati samega sebe in tako napredovati v dobrem, množiti si moči za boj zoper vsa-ketere skušnjave. Morda bo pa kedo rekel: Najboljše je torej mesu in vsaki taki jedi iz mladega se za vselej popolnoma odpovedati. Mi moramo reči na to: Ni res! Pervič Bog ni vstvaril človeka, da bi le rastline jedel kaker vol in konj. Že Abelj je po svetem pismu Bogu daroval pervorojena jagnjeta ovac, ki jih je pasel, kar kaže na to, da se je tudi sam hranil z mesom svoje črede. Noetu pa je Bog naravnost izročil v hrano vse, kar se živega giblje na zemlji. Človek, ki bi hotel vse to zavreči, bi bil Bogu nehvaležen in bi ravnal zoper človeško natoro, ki se se samim rastlinstvom ne da primerno vzderžavati. Drugič tudi ni za-služniše za vselej se odpovedati mesni hrani. Kedor mesa ne pozna, ga ne želi, ker po neznanem ni poželenja in torej ne premagovanja, ne zatajevanja, ne vaje čednosti. Gotovo pa je nasproti za zdravje škodljivo dan na dan jesti le meso in meso, kaker dela semtertja gospoda. Kaker v jedi, tako je treba zmernosti tudi v pijači. „Naj-boljša je voda“, kaker terdi stari gerški pesnik Pindar. Sploh je to res. Brez vode ne more živeti ne človek, ne žival, ne rastlina. Voda navadno tudi ni zapeljiva, da bi je človek preveč pil. Vender more biti tudi voda nevarna, bodisi da je pre-merzla, ali kako drugači pokvarjena. Tudi z vodo si more nakopati človek bolezen ali celo smert. Tudi vodo je treba torej previdno, pametno piti. Večinoma je celo ni treba piti naravnost. Saj ima skoraj vse, kar človek vživa, večino vode v sebi, kravje mleko n. pr. 87 ‘/2 odstotkov, krompir 75, solata celo 95. V vinu je navadno 7 do 8 odstotkov tako imenovanega aljko-hola, vse drugo je voda. Vino! Spregovorimo nekaj tudi o vinu. Kjer je beseda o zmernosti v pijači, tam se misli seveda najprej na to pijačo,, na vino. Vodilo III. reda priporoča torej glede vina zmernost,, kar velja seveda ne samo za tretjerednike, temuč enako za vse nj^'-vAH kaj pa je to: zmernost v pijači? Ali to, da naj je e elovek vsak dan svojo dobro mero, svoj poldrugi liter na ■ko? Gotovo, vsaki še ni pijan, če v enem dnevi toliko iz-Jej Ali če poprašamo zdravnike ali druge pametne in skušene j^Ze> bomo skoraj gotovo slišali, da bi to, ke bi se tako go-j ^an na dan, že ne bila več zmernost. Kaker smo rekli, da , skodljivo dan na den jesti svoj dober delež mesa, tako in ■»ero k°lj bi vtegnilo škodljivo biti, dan na dan piti svojo dobro vina. Kaker pa dandanašnji katoliška cerkev tudi o post- (, dneh dovoljuje z mastjo ali Špehom beliti jed in dva ali *, °cvirki na dan odraslemu zdravemu človeku »K triie &Ii r ne morejo °diti, tako bi se vtegnilo po pravici misliti, da mu dva ali Požirki vina tudi ne bodo škodili, in kedor le toliko pije, ne dosti več, menda prav gotovo zmerno pije. Prizanesljivi vniki dovoljuje celo 1 , litra lahkega vina na dan. Ali pa ni bolje vinu popolnoma se odpovedati ? Za neketere ljudi gotovo, zlasti za tiste, ki nimajo toliko . ne moči, da bi mogli piti zmerno. Le zametati vino, kaker ai° krivoverci, stari in novi, to se ne zlaga s kerščanskim n®uk H ‘'■»ker »4 °m in kerščansko božjo službo, tudi' ne z hvaležnostjo oga, ki je človeštvo „obogatil sč sadom žita, vina in olja", Po, da moli katoliška cerkev v svoji vsakdanji večerni molitvi: dructu frumenti, vini et olei sui multiplicati sunt“. Iz tega seveda ne sledi, du se ne bi smeli tretjeredniki P°lnoma zderžati vina. Kaker brez pšeničnega kruha, tako tl»di brez vina more živeti; mnogi tudi mora, že zato, ker n‘»na in ga nima za kaj kupovati. Zderžati se popolnoma e> kedor hoče, da se le iz dobrega namena, n. pr. ako upa, k° s tem rešil koga, ki je pijančevanju vdan. Zlasti pa naj Se tretjeredniki zderžali piva, koliker jim je le mogoče, in P°lnoma naj bi se zderžali žganja in drugih podobnih teko-ker so zapeljiviše in mnogo nevarniše zdravju ko navadno ^ ludi naj se tretjeredniki sploh popolnoma ogibljejo ker-, ’ razen na potu, ko nimajo kje drugje iskati potrebne hrane. ako naj na pojedine ali gosti tudi ne hodijo radi, posebno ne lil take, kjer se mnogo sili z vinom. Kjer ne bi- bilo lepo, va-Popolnoma odkloniti, naj gredo, in jedo in pijo po pameti, Zt»ane pijače tolikanj previdniše, koliker so prijetniše in za- ; peljiviše. Če jim okoliščine in kerščanska ljubezen nakladi11 dolžnost, da sami koga povabijo, naj ga prijazno sprejmejo primerno pogoste; pa mnogo siliti z jedjo in pijačo ne P1] Naravnost greh je pa koga siliti s hudobnim namenom, da b se vpijanil. Celo poganski kralj Asver ni hotel, kaker pripo'*'v d uje sv. pismo, da bi pri njegovi gostiji koga priganjali P'11'Pl temuč vsaki je pil, če je sam hotel. Komu bi tudi v čast bi,M ke bi šli gostje iz njegove hiše pijani? Bodi zadosti o zmernosti v jedi in pijači. Kaj pa p»s Tudi o tem moramo spregovoriti, ker je to v katoliški ee^'1 poglavitno zatajevanje in torej tretjerednikom še prav posebl,;l dolžnost. Tretjeredniki se imajo postiti vse dni, keder je r zapovedan sploh vsem katoliškim kristijanom; po verhu pa ** še dva dni v letu, ali pri nas v Avstriji, ker je post pred -PrJ’ . 0 znikom neomadeževanega spočetja Marijinega splošen, prav prav le enkrat v letu: pred praznikom sv. očeta Frančiški dan oktobra, ali če je ta dan nedelja, prejšnjo soboto. Ven*1 jih ta redovni post ne veže pod grehom kaker splošni cerkvi Še menj imajo dandanašnji dolžnost po nekcdanji navadi 11 petkih se postiti in ob sredah se zderžavati mesnih jedi- ^ oče papež Leon XIII. so ostri post, ki ga je nakladalo tretf', rednikom pervotno .vodilo, le deloma priporočili, pa prep^'" , gorečnosti tistih, ki jim je ostrejša pokora mogoča in ljuba- Da bodo pa natančniše vedeli naši sedanji treljered11'1*'' kako so se postili njih bratje in sestre v starih časih, naj vemo tukaj, kako in kaj se bere o tej dolžnosti v pervot^1" vodilu. To-le: „Vsi naj se zderže mesa razen nedelje, torka in četei^ Tudi ob drugih dneh smejo jesti meso zaradi bolezni in sla1^ : sti, na popotovanju in potem ko so si dali kri puščati tri dni; dalje ob velikih praznikih, namreč o božiču skoz* \ dni, ob novem letu, ob razglašenju Gospodovem, ob veliki a0 skozi tri dni, na praznik sv. Petra in Pavla, rojstva sv. Kerstnika, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov in sv. ^ tina. Druge dni smejo, keder ni post, jesti sir in jajca. Z f dovniki v samostanih pa smejo jesti, kar se prednje postavi- Za^,_ voljni pa naj bodo s kosilom in večerjo, razen slabotnih, bo11 kov in popotnikov. 4 v l k k Sl v tl 1 il r d s t d n S] il 4 k 11 P k d 4 5 li P t 4 S1 Od velike noči do praznika vseh svetnikov naj se postijo . kl petek, od vseh svetih do velike noči pa vsako sredo in ek. Zraven naj derže tudi druge poste, ki so od cerkve sploh m zapovedani. Štiridesetdanski post sv. Martina od ravno te«a dne t: nec*elje do božiča in veliki štiridesetdanski post od pustna do velike noči naj se nepretergoma postijo, razen žlezni ali drugi potrebi. Sestre, ki so noseče, se smejo ,. rzati telesnega pokorjenja, razen obleke in molitev. Tistim težko delajo, je dovoljeno od velike noči do sv. Mihela tri-na dan jesti. In keder drugim delajo, smejo jesti vse, kar ki krat Pred nje postavi, razen petka in splošnih od cerkve zapornih postov". — , Tak je bil torej post, ki ga je sv. Frančišek naložil bra- IQ|V| • In sestram III. reda, sicer polajšan s prav Frančiškovo I eznijo do bolnih in slabotnih, vender splošno jako resen ^ °ster, Pr‘meren ret*u, k* je imel biti* kaker se je imenoval, bratov in sester „od pokore". . , Le malo od vsega tega so sprejeli papež Leon XIII. v se-J VeUavno vodilo in še to le ko priporočilo. Ali naj se torej anji trctjeredniki tudi za to malo nič ne zmenijo? Ali pobi III. red pač komaj več zaslužil ime „red“, ki mu ven- der liki skuš; jesti Peked, 'e gre. Naj torej bratje in sestre, ki hočejo biti res redov->n redovnice, ne prezirajo priporočila papeževega, naj se aJ° postiti o petkih, koliker morejo, in tudi ob sredah ne mesnih jedi, ako niso kakerkoli prisiljeni. Namestu drugih t . i^njih postov in zderžanja od mesnih jedi pa naj si sami aj Naložijo vsaj za neketere dni, tjedne ali mesece, tako n. priliko držanje od vina in drugih takih pijač, ki bi jih sicer imeli Piti. Zakaj zatajevanje je, kaker je bilo nekedaj potre- b..u Prav tako potrebno še zdaj, ako hočemo zveličati svoje ,j. e’ kaker je govoril Bog po preroku Joelu (2,12): „Spreober-s e Se k meni iz vsega svojega serca, s postom in z jokom in la^akanjem«. —Saj so se postili ljudje vedno, ko so hoteli de-Pokoro za svoje grehe in slabosti. David poje sam o sebi: (> °-’a kolena so oslabela od posta" (Ps. 108, 24). Sv. apostelj ^ je krotil svoje meso „v trudu in britkosti, v mnogem Ha an‘*U’ v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in ^š°ti (2. Kor. 11, 27). Sv. Bazilij pravi: „Po grehu smo po-1 bolni; ozdravimo se s pokoro. Pokora brez posta je pa 11:1 'n ne obrodi sadu. S postom se spravi z Bogom". • S postom je začel naš zveličar svoje javno delovanja postom je končal svoje življenje. Od zadnje večerje, kjer a311, je zapustil nebeško jed, samega sebe v presv. Zakramentu, P5 do zadnjega zdihljaja na križu je bila njegova jed grenjak z° in njegova pijača jesih. In on nam je povedal tudi, da je P združen z molitvijo edini pomoček, s keterim moremo pre*”'1 gati napade pekla: „Ta rod (hudobnih duhov) se ne izžene d*11 gače, kaker le z molitvijo in postom" (Mat. 17, 20). K postu nas spodbujajo tudi zgledi pravičnih stare nove zaveze. Mojzes, Samuel, David, Elija, Judit, Ester, Dafl*je' hrabri Makabejci, prerokinja Ana, Janez Kerstnik, aposteti111 in pervi kristjani so se postili. In v življenju svetnikov in13” sto in sto zgledov, ki nas opominjajo, da se postimo. Sv. lrra1 čišek se je postil petkrat na leto po štirideset dni in še ',e V tem času dostikrat ni jedel druzega, kaker košček suhe^ kruha. Sv. Ludovik, patron bratov tretjerednikov, se je P°s ko pravi redovnik 40 dni pred božičem; o petkih štirideset danskega posta in v adventu se je zderžal tudi rib, poleg tc^ ob drugih petkih celega leta ni jedel sadja, ki ga je sicer vžival. Ako je hotel kaj važnega storiti, se je na to pripr3' ljal s postom. Pred svojo križarsko vojsko se je postil ce*° leto, ravno tako tudi, ko se je vernil z vojske. Sveta treOe rednica Elizabeta, portugaljska kraljica, se je postila poleg S* ridesetdanskega posta pred božičem in veliko nočjo tudi dni na čast sv. angeljem in še druge dni v letu. Zlasti se i1 rada postila na dan pred praznikom tistega svetnika, ki ga { posebno častila. Postila pa se je po navadi ob kruhu in ol Mesnih jedi se je zderžala najmanj tri četerti leta in še bolj se bila pokorila, da je ni zaderževal pri tem kralj, njen h1 Ti in drugi taki zgledi nas morajo navdušiti, da se bomo t*f mi radi postili, vsaj tiste dni, ki so za to določeni. Postiti pa se moramo tudi zlasti za to, da se privadi*1’0 gospodovati nad poželjivostjo in slabim nagnjenjem sploh, * ojačimo svojo voljo in se bomo mogli premagovati tudi v dr3 gih, hujših, zlasti dušnih bojih. Telesni post je priprava k te žavnišim notranjim zatajevanjem, notranjemu postu. Notranji post je pred vsem v tem, da krotimo slabe stf®6, svojega serca. Neredne strasti nas nagibljejo k temu, kar J zemeljskega, kar je minljivega, brez ozira na neumerjočo d*1* in na večnost. Te strasti, ta slaba nagnjenja čutimo vsi v svojem sercu. Vsi lehko z aposteljnom rečemo: „Vidim pa drugo postavo v svojih udih, ki se bojuje zoper postavo mojega duha, ter me v sužnost devlje pod postavo greha, ketera je v mojih udih" (Rim. 7, 23). V naši oblasti je, ali hočemo z božjo pomočjo strasti svojega serca premagovati in krotiti. Dolžni pa šmo to storiti, če hočemo Bogu dopadljivo živeti. In to je duhovni Post, ki spopolni in dopolni telesnega. Sv. Avguštin zato piše: »Kaj koristi, ako telesu ne damo hrane, dušo pa napolnjujemo z grehi? Kaj pomaga, ako smo od telesnega posta bledi, pri tem pa polni sovraštva in - zavisti do bližnjega ? Kaj koristi, vina ne piti, pri tem se pa naserkati strupa jeze ? Kaj pomaga, zderžati se mesnih jedi, ob enem pa glodati čast in dobro ime bližnjega?" Da nam bo moči svoje strasti prav vladati, moramo pred vsem krotiti svojo domišljijo. Domišljija, ta notranji svet našega serca sč vsemi svojimi mislimi, željami in predstavami, vedno dela in nikedar ne miruje. Če je telo vtrujeno, ona vender ne omaga, ne počiva, celo v spanju ne spi. V trenutku nas prestavi v najdaljniše kraje, naši duši pokaže najrazličniše reči; zdaj nam predstavi smehljajoče obličje prijatela, zdaj posmehljive in zaničujoče poteze sovražnika; slika nam najbolj mamljivo veselje, zida okoli nas in v nas samih bliščeče gradove in nov svet. Posebno pa dela ko počivamo in ko molimo. Ako očistimo domišljijo z vernim in pobožnim mišljenjem ter s kerščansko ljubeznijo, nas vzdigne, kaker na perutih, proti nebesom do prestola božjega; ako pa vlada v našem sercu svet, o, potem nas zaderžuje povsod ter nam dela največje težave, ko hočemo storiti kaj za svoje dušno zveličanje. Ako hočeš, dragi tretjerednik, res lepo in po duhu svojega vodila živeti, kroti svojo domišljijo in čuj nad tem, kar se godi v svetišču tvojega serca. Duhovni post zahteva dalje, da varujemo tudi svoje zunanje čute, pred vsem, kar bi moglo slabo vplivati na našo dušo. Zunanji čuti so vrata našega serca; in v tem našem sercu bodo kmalu začele gospodariti vse mogoče strasti, ako bomo sovražnikom naše duše odperli vhode. Ako vidi oko svet, ako sliši uho njega šum, ako govori jezik njega govorico, Potem ni čuda, če se vrine v dušo posvetno veselje in izpod- rine, kar je noter duhovnega, dobrega. Mej svetom živite, ljubi tretjeredniki, kaker mej valovi silovite povodnji. Keteri se hoče rešiti iz nevarnosti, ki mu preti, mora svoje serce in svoje čute od znotraj in odzunaj zavarovati z ljubeznijo božjo. Po čutih, zlasti po očeh se prikrade smert v našo dušo, kaker pravi prerok Jeremija (9, 21): „Smert je vderla skozi naša okna“. K duhovnemu postu spada slednjič zatajevanje jezika. Mnogo je ljudi, ki imajo usta vedno odperta in ne pomislijo koliko greha s tem narede. V knjigi pregovorov beremo (10, 19): „Veliko govoriti ni brez greha". In sv. apostelj Jakob pravi (3, 5. nsl.): „Jezik je sicer rnajhin ud, pa se z velikimi rečmi ponaša. Glej kako rnajhin ogenj kako velik gojzd zažge! Tudi jezik je ogenj, vesoljnost hudobije. Jezik je postavljen mej našimi udi, ki ognusi vse telo, in zažge kolo našega rojstva vnet od pekla. Zakaj vsaka natura zveri in ptic in lazečeh in drugih živali se da ukrotiti, in je ukročena po človeški naturi; jezika pa nobeden človek ne more ukrotiti; nepokojna hudoba je, poln smertnega strupa"- Te besede niso tako umeti, kaker bi bilo popolnoma nemogoče vkrotiti jezik; saj pravi sv. Jakob sam malo prej : „Kedor se v besedi ne spotakne, je doveršen mož, zmožen na berzdi voditi tudi vse telo".— Jezik vkrotiti je težko, pa mogoče je in h kerščanski popolnosti je to potrebno, zakaj „smert in življenje je v roki jezika", kaker beremo v knjigi pregovorov (19, 21). Po kerščanski popolnosti si ima prizadevati sicer vsak kristijan, ali mej posvetnimi ljudmi gotovo najbolj udje III. reda ko redovniki in redovnice. Oni so torej prav posebno dolžni krotiti svoj jezik, saj jim vodilo naravnost naroča: „Nesramnega govorjenja in nespodobnih šal naj se varujejo". Pa ne samo to, tudi marisikatero drugo govorjenje more biti napačno in pogrešno. „V mnogem govorjenju ne bo brez greha" beremo v sv. pismu (Preg. 10, 19.) in Kristus sam pravi, da „bodo ljudje odgovor dajali na sodnji dan od vsake nepotrebne besede, ki jo bodo govorili" (Mat. 12, 30). In koliko nepotrebnih govorijo, koliko nespametnih koliko neumnih! Kolikokrat bi se lehko reklo po starem latinskem pregovoru: „Ke bi bil mož molčal, bi bil modrijan ostal" zdaj pa vemo, da zna klepetati, govoriti pa ne ! Pametno in prav, in modro in lepo govoriti ni lehka reč. Zato je v samostanih zapovedano molčanje, in to je jako modra in koristna zapoved, kjer se natanko derži. Tudi vi tretjeredniki ste redovniki, če prav ne živite v Samostanih, tudi ve tretjerednice ste redovnice. Tudi vam bi bilo sveto molčanje zelo koristno, jako zaslužen post, k* bi mogel dobro nadomeščati mnoge ostre poste, ki jih je nakladalo pervotno vodilo bratom in sestram spokornega tretjega reda sv. Frančiška. Ne govorite torej ne le nič grešnega, temuč tudi nič nepotrebnega; kar je potrebno, pa dobro premislite in govorite modro in lepo, kaker se spodobi, in kaker morete upati, da, bo Bogu na čast, vam v zasluženje in vsem, k* vas slišijo, v spodbujenje in korist, časno in večno. Ivanka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. P. M. S. III. Perva leta po s p r e o b e r n j en j u in obljuba sv. čistosti. Nekaj malo tjednov potem, ko se je vpervič pri meni spovedala, sem moral oditi iz Sinja. Tedaj me je poprosila za nauk, kako naj bi se brez mene zaderžala. Spomnila je tudi, da želi storiti obljubo svete čistosti. Ne vem, kedo ji je mogel reči kaj o taki obljubi, ker brati ni znala in se do tedaj v Sinju ni slišalo o kakem sličnem primeru .... Jaz sem jo poučil, kolikersem Znal in mogel, in ohrabril jo v hrepenenju po krepostnem življenju; ali obljube ji nisem dovolil. Ko sem se drugo leto vernil v Sinj, se je zdelo Ivki, da j' je Bog poslal angelja iz raja. Rekla mi je tedaj, da je vsakih osem dni hodila k spovedi in hotela mi je povedati, kako •>e to leto preživela. — Se ve da sem bil tudi zdaj, za dva me-^seca ali malo manj, njen spovednik. * V tem času je hotela, da spoznam tudi njeno gospodinjo, ki je bila, kaker sem že prej povedal, dobra in bogoljubna, blagega in mirnega značaja in verhu tega pametna in lepo vzgojena. Ali bolehna je vedno bila. Sama ni smela ostati v hiši °iti za trenotek; še manj je mogla iti sama v cerkev, ali tam ostati brez zanesljive osebe. Ker ni imela otrok, je bilo treba, ko je pustila služabnico v cerkev, če ni bilo moža doma, prej najti kako drugo žensko, da je bila pri nji, ker drugače bi se bila hitro onesvestila od straha. — Ta dobra gospa se je želela pri meni spovedati, in sporočila mi je, ali bi smela priti in kedaj? Ivka me je prosila tudi za svojo mater, potem za bratovo ženo, mater našega pokojnega brata Pavlina, in za mnogo drugih, ker si je v svojem nedolžnem sercu mislila, da bo vsaki svet postal, kedor se pri meni spove. Edina njena želja je bila, da bi vsakedo Boga .ljubil. Kar mi je pred letom govorila o obljubi sv. čistosti, to je zdaj zopet ponavljala še z večo željo; in ker je bila že dobro preskušena, ji dovolim, naj se posvečuje Jezusu od enega leta do drugega. Ponujale sp se ji mnoge sreče, kaker bi jim svet rekel; ali ona ni hotela niti pogledati jih. Ponavljanje obljube je šlo, ako se ne motim, tri leta. Slednjič me je poprosila, da ji že vender enkrat dopustim obljubo vedne čistosti. Jaz ji predstavim vse težave in neugodnosti, na ketere bi mogla naleteti-Ona mi pravi: „Vse to sem v tih prešlih letih dobro premislila-Upam, da me Bog ne zapusti, kaker tudi drugih siromakov ne zapušča. Ko obolim, ali ko ne bom mogla v starosti več služiti, gotovo se bo našel kedo mej kristjani, keteri mi bo dal iz ljubezni do Boga, prostora pod stopnjicami svoje hiše. Za možitev pa nečem nič vedeti. Vi mi parate z nožem serce, ko mi spominjate možitev. Jaz sem siromašna, ali ne bi vzela, ke bi mi bilo dano, tudi kraljevega sinu ne. Ako bi mi Bog dal, da izberem, ali ostati tako, ali vzeti če tudi angelja z nebes, jaz ne bi na tako poroko niti pomislila." — Odgodim zopet nekaj malo časa. Slednjič ji dopustim, da si izpolni željo, in potem sem čul iz njenih ust besede, keterim sem se čudil ih se čudim še sedaj: „ Jaz mislim, da ke bi mi bilo dano na izbiro, da se poročim z najsvetejšim človekom na svetu, in ako me sam Bog zagotovi, da bom kaker žena bogoljubno in sveto živela, — ali pa da grem v pekel in ako bi mogla tam Boga ljubiti, — raje bi šla tedaj v pekel, ko da bi se poročila in bila najsvetejša in najsrečniša na svetu." — S takimi čustvi in s takim hrepenenjem je Ivka storila obljubo vedne čistosti. • v*' . *•* Tretjeredniki, pazite na-se! Ivar više stoji, se lažje in dalje vidi. V katoliški cerkvi stoje mej svetovnimi ljudmi najviše tretjeredniki. Ako torej tretjerednik ali tretjerednica kak veči greh storita, ljudje to takoj zapazijo ter take sodijo ostreje ko navadne kristjane. Iz tega je očitno, zakaj je III. red tu pa tam na slabem glasu, bratje ali sestre pozabijo, na svoj vzvišeni stan ter delajo kaker veliko drugih; toda njihovih prestopkov svet ne odpušča tako rad kakor pregreške drugih. V pojasnilo dva zgleda: V neki župniji na Nemškem je pridigar opominjal tretje-rednike, naj tudi drugim III. red priporočajo. Neketeri goreči so na to poskusili vse boljše župljane pridobiti za nj. Pa nesreča je hotela, da se je ravno tisti čas neka tretjerednica v župniji v nečem precej hudo pregrešila. Ta tretjerednica ni imela svoje hiše, živela je kot najemnica. Tudi nje gospodinjo so začeli pregovarjati, naj pristopi k III. redu; saj že tako lepo ker-ščansko živi. Toda kaj je odgovorila?! „Ali naj bom taka“, je * dejala, „kaker je moja najemnica? — Raje nič, ko taka tretjerednica!" Greh tiste tretjerednice ni bil posebno velik, pa vender tako ostro sojen. Pazite torej na-se, tretjeredniki; v vaših nasprotnikih imate natančne opazovavce, ostre sodnike! Drugi zgled je doživel pisavec teh verstic sam. Neko že Priletno ženo sem nagovoril, naj vender pristopi k III. redu; saj je, kaker je iz zapisnika razvidno, tudi njena pokojna mati bila goreča tretjerednica. Toda tu sem na pravo naletel. »Pojdite nekam z III. redom", mi pravi, „vi ne veste, kakšni so tretjeredniki! Ta in ta je tudi v III. redu, pa vender nihče svojca bližnjega bolj ne sovraži ko prav ona!" Ne da bi naravnost verjel besedam te očitne nasprotnice III. reda, sem se vender prepričal, kako potreben je opomin: Tretjeredniki, pazite na-se; v vaših nasprotnikih imate ostre sodnike! Varujte se tudi sence greha! P. S. Č. iefo 1908 v skupščini svefo - frojiški. Leto 1908, če tudi jubilejno leto, vender za skupščino *veto-trojiško ni bilo posebno srečno. Že sredi meseca junija Je nje voditelj, p. Elekt Hamler, zbolel. Vodstvo so prevzeli p. gvardijan Nikolaj Meznarič sami. Ob enem župni upravitelj* niso mogli vseh moči posvetiti III. redu. Še le na jesen se je nastavil novi voditelj, ki pa kot novinec takoj tudi ni vedel* kako in kaj. Zato so lani večinoma vizitacije v podružnicah izostale. Obiskale so se le župnije Polenšak, Sv. Boljfank na Kogu ter Sv. Jurij v Slov. gor. To je krivo, da je v podružnicah zaznamovanih le malo novih udov; večinoma so se vpi-savali le pri sv. Trojici. Skupno je lani zaznamovanih 129 novih udov; smert pa se je naznanila od 120. Prispevki, ki jih darujejo tretjeredniki ob shodih ali drugače, so se obernili lani na sledeči način: 21 K 39 v. je stalo oskerbovanje skupščine; 123 K so dobili ubogi; 125 K se je za mesečne in druge sv. maše ter sploh za poveličevanje službe božje; 57 K 11 v. se je izdalo za knjižnico III. reda. Ta knjižnica se je na novo uredila. Razdelila se je v tri razrede: I. knjige določene v porabo voditelja III. reda; II. knjige za izposojevanje; III. podvojnice ali duplikati. Drugi razred obsega pet oddelkov. A. Pobožno-podučne; B. Pobožno-pripovedne; C. Svetno podučne; D. Svetno-pripovedne ; E. Nemške knjige. Vsa knjižnica šteje sedaj nad 500 knjig, ki se na posebno prošnjo izposojujejo tudi takim, ki niso v III. redu-Vpisane so vse v primeren zapisnik po navedeni razdelitvi-Število izposojenih knjig znaša od 8. novembra 1. 1. pa do sedaj 535. Da se je lansko leto zveršila primerna organizacija ter obhajal papežev jubilej, je bilo že povedano v „Cvetju“. Letos se bo veršila vizitacija, koliker mogoče, po vseh župnijah, kjer se nahajajo organizirani udje skupščine sveto-trojiške. Vpeljalo se bo povsod posebno podučevanje novincev-Pri sv. Trojici se bodo sprejemali udje ob gotovih časih očitno v cerkvi pri aljtarju sv. Frančiška. Sredi julija se bo blagoslovilo bandero III. reda, ki je že naročeno. Stalo bo nad 1000 K. Na eni strani bo imelo podobo Brezmadežne, kot patrone vseh treh redov sv. Frančiška; na drugi strani bodo slike sv. o. Frančiška, sv. Ludovika ter sv. Elizabete. Ker bo bandero po dogovoru s p. gvardijanom blagoslovljeno ob sklepu slovesnosti, ki jo bodo preč. redovni generalj napovedali za obhajanje 700 letnega jubileja pervega reda, bo nosila na eni strani tudi števili 1200—1909. Bog daj, da bi se vse izveršilo v čast božjo, in v korist I. in III. reda sv. Frančiška! P. S. Č. Iz mariborske skupščine. Dne 1. januarja 1909 je dobila mariborska organizirana skupščina nov križ. Naredil ga je za 150 kron tretjerednik g. Frančišek Kager, pozlatar v Mariboru, Viktringhofgasse 22. Isti ^an je bilo pervo slovesno sprejemanje novih udov vpričo ce-'ega moškega in ženskega predstojništva. Sprejeti so bili: 4 moški in 8 ženskih. Dne 6 januarja je bil navadni mesečni shod, dne 17. ja-uuarija pervi poduk za novince t. j. za vse tiste, ki še niso obljub naredili. V pretečenem letu 1908 je obiskal ravnatelj mariborske skupščine ude 3. reda v sledečih župnijah: 1. Ribnica na Pohorju, dne 26 IV., 2. Vuzenica, dne 10. V.. 3. Laporje, dne 17. 4. Studenice, dne 24; V., 5. Velika nedelja, dne 31. V., 6 Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 14. VI., 7. Slivnica pri Mariboru, dn 18. VI., 8. Sv. Martin pri Vurbergu, dne 26. VII., ^ Sv. Križ nad Mariborom dne 9. VIII., 10. Sv. Jakob v Slov. Š°ricah, dne 27. IX., 11. Sv. Barbara pri Vurbergu, dne 11. X.. *2. Sv. Janž na Dravskem polju, dne 18. X., 13. Tinje, dne 25. X., 14. Sv. Martin pri Vurbergu (drugokrat) dne 15. XI., 15. Jarenina dne 22. XI., 16. Sv, Venčesl, dne 26. XI., 17. Fram, 'lue 29. XI. — V Mariboru je bil vsaki mesec mesečni shod. Prihodnje slovesno sprejemanje novih udov 3. reda v Ma-oboru, bode 25. marca (oznanj. Mar.) Po zadnjem poročilu v Cvetju lanskega leta na straneh l5l in 152 so se veršije v moški in ženski skupščini te le spremembe: Jožef Družovec, hišni posestnik v Humboldtgasse, 10 Je imenovan za svetovavca IIi okraja, Frančišek Weber, hišni Posestnik v Anzengrubergasse, 7 je imenovan za svetovavca IV7. °kraja, in Frančiška Gleinzer, šivilja v Tegetthofstrasse. 6 je imenovana za namestnico ženske skupščine. Prejšua dva sve-lovavca in prejšna namestnica so po dolžnostih svojega stanu 2aderžani te redovne službe opravljati in so prosili, naj se jim '°dvzamejo. Drobtinice. P. H. R. Vdaj se Bogu! Ako si bolan, se popolnoma izročiš zdravniku, keteri je le človek. Njemu pustiš, da te reže, žge, veže! Ako pa gre za tvojo dušo, nočeš, da bi ž njo delal večni Bog, kar on ve, da je za te dobro! Zdravniku si ne upaš reči, da te naj zdravi na ta ali oni način, prederzneš se pa predpisati Bogu, na kak na' čin naj te pripelje do zveličanja! Pravljica... ali kaj ? Neka nevesta je jako gerdo postopala sč svojim tastom-Zinirom je na nj vpila, zmirom proti njemu slabo govorila; naposled je zahtevala, da se ga spodi od hiše. Vbogi, sivi starček se raji kaker bi se ž njo prepiral, loči mirno od svojega domu-Jokaje naprosi gospodarja, da bi mu dal plahto, s ketero bi se obvaroval mraza. Ali ko razkačena nevesta to sliši, zaerjovi: Kar je pri hiši, naj pri hiši ostane! Sin je bil pa vender bolj vsmiljenega serca kaker njegova žena. On zapove svojemu malemu sinku, naj gre po plahto za starega očeta. Deček sluša, gre po plahto in jo prereže na dva kosa, ter da polovico staremu očetu, polovico pa materi rekoč: „Nate mati, pol plahte, da se boste ž njo ogernila, ko bo tudi vas vaša nevesta, enkrat moja žena, preganjala". Na te ojstre besede se je hudobna ženska prestrašila i° tudi spametila, tako da je šla odpuščanja prosit tasta, ter je za-naprej jako lepo ž njim ravnala. I)a, s kakeršno mero boste merili, s tako se vam bo ver-nilo. Sv. Luk- 6. 38. Kaker vi zdaj svojih starišev ne slušate, tudi vas vaši otroci ne bodo slušali. Kaker vi zdaj svojim starišem ne daste, kar jim gre, tako1 boste tudi vi od vaših otrok terpeli pomanjkanje. Kaker vi svojim starišem smert želite, tako jo bodo vam vaši otroci želeli in komaj čakali da se vas iznebijo. Jako tolažljivo. Angelj varih ne zapusti človeka, tudi ako je še tako ve-Srešnik in se človek proti njemu, koliker more, izkazuje bežnega. In zakaj ? Ker tudi hudobni duh ne pusti v miru še tako d,e osnega, pravičnega človeka. Tacega on celo toliko bolj na- % ^°’ sre^n‘ m'> Icer v Kolilcer veči nevarnosti pogubljenja °’ toliko bolj skerbijo za nas naši angelji varihi. ^Blagoslovljeni kelih“. Vdajmo se v voljo božjo v vsaki nadlogi in britkosti, ker s° »blagoslovljeni kelih", iz keterega je Bog dajal piti vsa-6,1111 svetniku. Le pogumno naprej Al te Posvetn* ljudje zasmehujejo, je dobro znamenje. v 0 te taki hvalili, ki ne hvalijo druzega kaker, kar ni hvale bi bilo slabo za te. Pobožni ljudje ne smejo živeti po volji posvetnjakov. h Kaj boš morda opustil dobro delo, zato ker ni to po volji Posvetnih Uudi? Sicer pa, gdo je dal njim oblast tebi vkazavati, tebi za-'>Vedi dajati? Kaj si ti njihov podložnik? Kaj, si jim kaj dolžan? d Kaj se bojiš, da te pripravijo ob dobro ime ljudje brez °breSa glasu? Torej pogumno naprej po dobri poti! Še nekaj! v6tl' mo"®> rad hodiš k sv. maši, večkrat pristopiš k spo-t 1 111 k sv. obhajilu, vpisan si celo v tretji red ... in morda ^ sVet . . . ne SVet, temuč slabi 1 j ud j e, zasmehujejo, morda 'z tebe norca delajo itd. Ali te bo to ostrašilo? 1° takim ljudem se boš bal zameriti? S.takimi ljudmi se se boš ti bratil? Zavoljo grešnega sveta se boš ti odpov^ Kristusu ? V takem slučaju bi postal tudi ti sovražnik božji, ker 81 je prijatel sveta, je sovražnik božji. Priporočilo v molifev. V pobožno molitev se priporočajo č. p, Benjamin bijan, mašnik 1. reda sv. Frančiška, f v Ljubljani 17. se$ t.‘1. v 75. letu svoje starosti; dalje pokojni udje 111. re skupščine mariborske: iz Maribora: Marija Golob, MaSF ^ lena Horvat, Marija Pevec, Antonija Čižek, Terezija Kolar. ? rija Lovnik Terezija Ridelj, Julija Ferš, Barbara Ploder, Th zija Čefoliga, Marija Knechtl Jožefa Loschnig, iz Ribnice Pohorju: Jera Retlak, od Sv. Marjete ob Pesnici; Jožef Škatf1^ iz Spodnje Polskave: Marija Blatnik, od Sv. Barbare v gor.: Terezija Pehan, Julijana Kokolj, Genovefa Novak, Maf Plaveč, Marija Fašmon, od Sv. Janža na Dravskem polju: . M’ rija Volaj, Jera Ules, Marjeta Beras, Ana Čefoliga, Jera pese Neža Kirbiš, Andrej Čerič, Elizabeta Hoivat, Marjeta Saga di« Kuna Kirbiš, Ana Stumbe.ger, Katarina Modec, Jožefa Ka'^ Marija Lubi, Marija Ogrizec, Lucija Turk, Šimon Koser, ^ Babič, Marjeta Gorinšek, Uršula Weis, Kuna Klep, Marija sine, Marija Čefoliga, Marija Kampelj, Kuna Kancler, Kuna sine, Marjeta Sagadin, od Sv Martina pri Vurbergu: NeJI Kaiser, od Sv. Petra pri Mariborn: Elizabeta Gleinzer, iz raszombat na Ogerskem: Julijana KUhar, iz Kamnice: j o* ni* Mole, od Sv. Venčesla: Terezija Kumer, Franc Šega, iz Fra Terezija Mom, Terezija Orajnik, Franc Prijolj, Pankracij gave, iz Vurberga: Marjeta Stergar, iz Hoč: Rozina Lebej, ^ rija Herzog, iz Slov. Bistrice: Marjeta Rebernjat, iz Polja: i tin Pfeifer, iz Lempaha : Marija Rep: s v etptro jišk e: Sv. Trojice: Eva Čeh, Marija Nedeljko, od Sv. Ane: Ana sak, Marija Lovrenčič, od Sv. Benedikta: Anton Zavrniki Sv. Antona: Marija Fras, od Sv. Andraža: Neža Rižnar, od gove: Marija Vebernič, od Sv. Jurija na Ščavnici: Jožefa »V basa, od Sv. Petra pri Radgoni: Matija Bones, Barbara MaJI °1 Sv Jurija v Slov. gor.: Marija Bračko; go riške: Jera (Ko-- r ’* o uiij« •ea) Pavlin iz Gorice; kobariške: Katarina (Marija) Volarič 2 Sužida. Dalje se priporočajo v pobožno molitev: neka bolna tre-^erednica od Sv. Ruperta; dve tretjerednici od Sv. Trojice v ,°V' gor., da bi se spolnili njijuni serčni želji, a ko je volja . zla; neki mož tretjerednik priporoča svojo bolno ženo; neka K|ina tretjerednica, da bi mogla z mirnim sercem, vdana v 1 1° božjo prenašati zaničevanje in zasramovanje neke osebe .. ^a bi ta oseba prišla k pravemu spoznanju; Marija Rus,. 'J® v Metliki, za ozdravljenje bolnih oči; neka tretjerednica r ,P°roča sebe, svojega moža in vso družino, zlasti pa svojo ^ Jenko, da bi jo sveti Duh razsvetlil in ji dal pravo pamet in 2 z°anje; neki duhovni gospod, ki je že četerto leto bolan, ^ 'Jubo zdravje, dušno in telesno in za hišni mir; bolna sestra ^ušno in telesno zdravje in božji blagoslov; M. Č. priporoča nega pastirja za zdravje oči, in svoje brate, da ne bi zašli 1 slaba pota; neka vdova za rešenje iz britkosti, zaničevanja °brekovanja; P. 1. v dva dobra namena. Zahvala za vslišano molitev. pQ M. p. se zahvaljuje za zboljšanje zdravja svojega soproga lje Pfiprošnji Matere Božje; B. U, Redenšek za milosti zadob-§ n.e P° -priprošnji sv. Jožefa: neke osebe za večkiatuo vsli j Je v potrebah po presv. Sercu Jezusovem in priprošnji sv. h. e‘a. sv. Antona, bi. Egidija in vernih duš v vicah; M. Č. z ‘eda - - ..... ~ za večkratno pomoč v raznih potrebah po presv. Sercih ravn, 0vem in Marijinem in sv. Antonu ; P. I. tretjerednik v L.. 0 tako za zboljšano zdravje; Frančiška Benčan iz Javornika 2ahvaljuje Materi Božji, sv. angeljem varihom, sv. Frančišku n Sv- Antonu za polajšanje in ozdravljenje bolečin v glavi;. . Ica Lazarič, roj. Žic v Bujah (Istra) za ozdravljenje petme-CtleSa sinčka od težke bolezni (bronchitis); Za kitajski misijon je poslala k nam tretjerednica J J. (pošta Rečica v Sav. ™ lini) 5 K. Rimsko - frančiškanski koledar za leto 1909. 'Mesec marec. pondeljek: bi. Marija Nazarjeva, d. 2. r. tofek: bi. Anježa Praška, d. 2. r. sreda kvaterna : sv1. Tit, 'šk. četertek: sv. Kazimir, sp. petek, kvat.: sv. Janez Jožef Kriški, 1. r. P. O.; spomin sv. sulice in žebljev terpljenja Krist, sobota kvat: sv. Roleta, d. 2. r. P. O. !• 'J 7. nedelja, 2. postna: sv. Tomaž Akvinski, sp. c. u. 8. pondeljek: sv. Janez od Boga, sp. 9. torek: sv, Katarina Bolonjska, d. 2. r. P. O. 10. sreda: sv. 40 marternikov. 11. četertek: sv. Frančiška Rimska, vd. 12. petek: spomin sv. tenčice; sv. Gregor, pap. c. u. 13. sobota: sv. Peter Nolaški, sp., bi. Rogerij, sp. 1. r. 14. nedelja, 3. postna: bi. Peter Trejski, sp. 1. r. 15. pondeljek. 16. torek: bi. Peter Sijenski, sp. 3. r. 17. sreda: sv. Patricij, šk. 18. četertek: bi. Saljvator, sp 19. petek: sv. Jožef, V. O. sV' ran Krist. 20. sobota; bi. Janez Pareinski 1. r. 21. nedelja, 4. postna: sv. Ben®' 22. pondeljek: sv. Benvenut Ozi'1’8'1 šk. 1. r. P. O. 23. torek: sv. Peter Damiani, Šk-t' 24. sreda: sv. Gabrijelj, arhangw j arhangeii; 25. četertek: oznanjenj6 dev. Marije. P. O. 2(1. petek: spomin predrage 1 Krist.; bi. Ricerij, sp. 1. t. 27. sobota: sv. Janez Darriaščan, bi. Peregrin, sp. J - r- r'1 c. u.; 28. nedelja, 5. postna (tiha) • Marko Montegaljski, sp. !• r,T 29. pondeljek: bi. Pavla Gambara. 3. r. 30. torek: 3. r. 31. sreda: 1. r. bi. Angelja bi. Marko Folinjska, Fantucij, P. O. pomeni popolnoma odpustek P- O. „ za vse v cerkvah 3 redov sv. Fran' samo za ude svetovnega III. reda, čišk»' 'do Esp. ne plezaš m e m a 1 a Slavi! Fine, chefurbo, p a-Mfno, sinjorino, e generale la feminali per ino, precique en pro-Pra nomi: Martino (Martha), A u-SUstino (Augusta), e. c. Nikon-statas ke ni evitas ta difekto ad-minime en la propra nomi, ube Pl esas max grava. Veseli nas, da so gospodje na Francoskem zadosti dobro razumeli našo slovenščino, in tudi, da se njih prepričanje v mnogem vjema z našim, žal, da ne v vsakem oziru. Priznavajo, da je končnica ino za feininina „difekto“, in vender se ji niso mogli odpovedati, kaker le v osebnih imenih. Ali če se sme po idovsko sin imenovati Antonio ali A n to n ino, A u gusto ali Anglisti no in ■'či Antonia ali A n t o n i n a, Augusta ali A u g u s t i n a, zakaj se ne bi smelo kaker onemu f i I y o (to je: f i 1 i o), tako tej reči f i-1 y a (to je : f i 1 i a), zakaj se ne bi smelo reči kaker oslu a s n o (to je: a s i n o), tako oslici: a s n a (to je: a s i n a) ? Ido voli svoje besede Po največi mejnarodnosti („la maximo di internačioneso"); ali kaj je holj mejnarodnega, vsaj mej Indoevropci, ko moška debla na -o, ženska na -«? Ne le stari jeziki (sanskert, gerščina, latinščina), tudi sedanji romanski (italijanščina, španščina ild.) in vsi slavenski se vje-n'ajo v tem; Nemcem, Angležem, Francozom je to nekaj vsaj zna-nega. Nič pa ni tako zoper zahtevo največe mejnarodnosti kaker es-Perantski ukaz: vsi substantivi na -o, vsi adjektivi na -a! In kaj je nasledek tega samoderžiteljskega ukaza ? Da adjektivi zgube razločevanje spola, v idovščini celo tudi števila. Esperantisti z idisti vred Vdijo v tej adjektivski nespremenljivosti veliko prednost, veliko olajšanje jezika; ali odločni večini indoevropskega človeštva taka nespremenljivost ni natorna, torej ne olajšanje, temuč obteženje. Zlasti pa ie smertni greh zoper načelo kar se da veče mejnarodnosti zsmetati najnavadnišo in najinternacijonaljnišo besedo, kar jih imajo indoevropski jeziki, besedo mati: m a t r e, ter jo nadomeščati s p a t r i n o, kar po svoji sestavi moglo pomeniti očetovo ženo, ki ni mati, torej mačeho, ke ne bi v novi latinščini v resnici pomenilo: boter, za kar je skerpal gospod Zamenhof: baptopatro. Čudno, kako so se mogli možje izbranega okusa, Francozi, ogreti za take negodnosti! Ali berimo dalje: ne vgaja niti Slavenom. Naposled, če f ur bo, pa tri n o, sinjorino, in sploh ženske besede na ino, zlasti v lastnih imenih: Martino (Martha), A u g u s t i n o (Augusta), itd. Mi konstatiramo, da se ogibljemo te napake vsaj v lastnih imenih, kjer je najhujša. L’ autoro konceptas pose pro-Pra proyekto. di LI, qua fondesas sur la latina, pro sa pasinta inter-uacioneso che la ciencisti. On devos restaurar la pronunco di banana latina (?), por havar pronun-Co vere konforma inter la nacioni. bn adoptos 1’ ortografio latina, ta- l-..~ t« /J i n I i H n Ar* ~ Pisavec podaja nato svoj na-čert mejnarodnega jezika, k'i ga stavi na latinščino zavoljo nje pretekle mejnarodnosti pri učenjakih. Vpeljati je spet izreka stare latinščine (?), da bo izrekovanje mej narodi res enako. Sprejel se bo pravopis latinski, vender z mo- rl p»l rt w rt' Im na) d i u e v, e d i i e j. L’acen-to sequos la latina regulo (ne tre facila!). Tale on aceptas nur soni facila por oinna populi. La sub-stantivi liavos la formo di ablativo latina, kun finalo mallonga en no-minativo (terra mundo, men-se) e longa en akuzativo (terra, mundo, mensč)1. Pluralo per -i, dualo par -u. La adjektivi ha-vas tri genri distjngita per la ri-spektiva finali -o, -a, -e, e 1' ad-verbo derivita distingesas per la finalo -i: facilio, facilia, facilie, adv.: facilii. Artiklo definanta : io, ia, ie (radiko i de is L); artiklo nedefinanta: no, na, ne Sameom-na personala pronomi admisas la distingo di genro: mo, ma, me; to, ta, te; lo, !a, le; reflektiva: so, sa, se2; relativi: quo, qua, que. Ultre la kazi analizata (per prepozicioni di, a), la pronomi admisas kazi sintezala poke kompli-kita. Pronomi di 1» e 2“ persono plurala : noi, nou (dualo); voi, vou dualo). Pronomi posedala: mojo, moja, moje; noijo, noija, noije; e. c. (c. e. per sufixo j e vokalo di genro). v, i in j. Naglas se bo deržal a- ; tinskega pravila (ne prelehkega !)• I Tako se sprejmejo le glasovi lehki « za vse narode. Samostavniki bodo ] imeli, obliko latinskega ablativa, s kratkim končnim samoglasnikom | v iinenovaviiiku (ter ra, m u n d o, \ raense) in dolgim v toživniku (t e r r d, m u n d 6, m e n s 6) L Mno-- j žina se dela z -i, dvojina z -u-Pridevniki imajo tri spole, ki j razločujejo po dotičnih končnicah -o, -a, -e, iz njih izpeljani adver- j bij se razločuje po končnici -i: j facilio, facilia, facilie, adv. facili-Določni člen: io, ia, ie (koren i i , iz lat. i s); nedoločni člen : uo. ua, ue. Prav tako pripuščajo vsi , osebni zaimki razločevanje spola: mo, ma, me; to, ta, te; lo, la- j le; refleksivni: so, sa, se2; rela- 1 tivni: quo, qua, que. Razen ana-litičnih padežev (s predlogi di, a) pripuščajo zaimki tudi sintetične malo komplicirane. Zaimki 1. m 2. osebe v množini: noi, noU (dvojina): voi, vou (dvojina). Posestni zaimki: mojo, moja, moje; noijo, noija, noije itd. (t. j. sč sufiksom j in samo- ; glasnikom spola). Vstavimo se za zdaj tukaj. Priznavši namreč, da je to precej’ natančen, če tudi ne popoln pregled našega načerta, koliker se tiče do tu obravnanega, moramo vender proti neketerim rečem nekoliko-vgovarjati, ne tolikanj,da bi pridobili naše prija tele id iste, koliker da pojasnimo stvari same na sebi. (Dalje prih.) , 1 Kande la dicita formo finasper i ‘) Keder se zveršuje imenovana obod -u, on adjuntas ad ol rispektive lika na i ali u, se ji pristavi oziroma -e od o: marie (maro), cornuo e ali o:marie (morje), c o r n u (borno). (rog). *) Cf. .la proyeklo di S° D ut hit a) Primeri načert g. 1) ut bila (P rog r e so, p. 436 sqq). (P r o g r eso, str. 436 id.). |A. Duthil v Renzu (Relms) je izdai hektografirano brošuro pod naslovom „Les determinatifs, les pronoms, le verbe dans la Langue internationale:" Po njegovo bi imel pomeniti e moški, a ženski, o srednji spol pri členu (l®r la, lo) in zaimkih (me, ma, mo) itd. Sicer se njegove misli z našimi nikaker ne vjemajo.J