73. itnllkL
I mm. i Mru Đ. Mm IM.
ULkh.

.StovensU Narod" v*l|a p* ptfttli a krije bhrife Avstro-Ognke:                            a NfHjo
M mesec    .         ....   5-50     odo teto napraj   ...       Ijt 70*—
Vpntenjem glede fnseratov te nt| priloži n odgovor dopisnica ali numka. Ww***U*w (ipoda), prltUtje, levo). Emtđmm ollta ftt. i, teUfca #t. 90.
teearif  te  «g«Jo po  ponbljeaeai prodora  ta  aleer  1 mm vtook ter Mat«Urok prostor: enknt po 12*l, dvaknt po 11 vkL, trtkrat po lOvin. Pottaao (eaak proffcv) 30 vi*, perle ta zahvate (enak prostor) 30 vlnarjcv. *^           Pri vefllh teaefdlah po dogovora.
■vfi BBrvcam aaj pvp|v|v ^w^h«v *ciif ^bj   po ihihicl ^bpbi
■t Mat fBMMM MftCte trei pealttve ettarja te te aereat rttakar tilritL
-Jfaioini Tiskaru« totaloa At M.
.Slovenski Narod- velja v lf*M|BBli dostavljen at dom aH če te bodi poafs
ćelo teto aaprei   .   •   .   .   K 58*— I cetrt leta aapcej .   •   • «   K 15,— pol leta       ......29-— | na meaee.....K   Sw
Posamezna Itevilka velia 30 vinari***
Dopisi naj se fiankirajo. Rokopisi te nevrtCtJa Vretfalttvoi banova alloa tt.8(vL aadstr. levo), toMM §L M.
Govorice.
Bela Ljubljana je bila že tekom vojne kraj. kjer so se valili piščanci optimizma, ki pa so se hvala Bogru po par letih izkazali za resnične. Ako pa se na-sprotno danes, v času motnega vrenja in kipenja, izkuha kdaj zlokobna crna juha, se ta ali oni vendarle ne more otresti bojazni, da nam *o odvaro po-stavijo prej ali slej na mizo. V politiki je pač doslednost ena tistih čednosti, ki jih je pri belem dnevu iskati s svetiliko. Do pred kratkim n pr. so italijan-ski listi več ali manj očitno podpirali pravdo Nemške Avstrije, niene težnje po združitvi z Rajhom v veliko Germa-nijo. Brez dvoma je bil to pritisk na franeosko rano: Pariz je potejarnil baje zadnje čaše na stran laških zahtev zo-per jusroslovanske, deloma spričo na-rodnostnih razmer v Alzaciji - Loreni (celera Ievesra renskesra obrežja si za enkrat ne bodo priklopili, temveČ Ie za daljšo dobo zasedli kot jamstvo za \z-polnitev mirovnih poKOjev, kasneje pa bi se vprizorilo ka-li ljudsko glasovanje slede pripadnosti), deloma zastran politike v Nemški Avstriii. iz katere hočejo ustvariti nekako orjentsko Svico. Ofi-cielni »Le Temps« ie že pred časom za-čel izpraševati, kai so Francozi storili. da bi pridobili naklonjenost in zaupanje Dunaia. ki naj ne pozabf. kaka bremena ga čakaio. če bo silil pod Berlin. Z zapeljivostjo rnilijard se bo Avstrija končno dala Ie izrabiti v slične politične svrhe, zlasti ker ie skoro zaenkrat irelevantno, je-li državnopravno strnjena v celoto in enoto Nemčiie: defala bo itak vedno v germanskem duhu, saj kri ni voda. Iz poslušnosti napram Antanti (bolje Franciii), pa si utegne izkrcsati marsikatero iskrico upanja na boljšo nsodo ne Ie jarmotno. marveč tuđi teritorijalno. S tem smo dali palec na ske-leči ožuliek naše severno-zapadne me-je. Spočetka so krožile govoriee, da nam je na Koroškem, Stajerskern in OgTskem zagotovlieno ozemlie, kolikor si ga želimo. Hm, kaj ne, Srbija je tako in tako kos Antante, Slovenci in Hrvat-je smo si stekli kolikor toliko zaslucr za poraz osrednjih velesil, vsaj moralno; pomislimo Ie na jugoslovansko legijo, zarote in upore naših mornarjev, konsrres zatiranih narodov v Rimu itd. Dalje da tvorimo južni Sloveni zavoro, preko katere ne bo prodiralo na Jadran in Iztok osovraženo germanstvo ali bunstvo, ki ga ne gre ščititi. Toda v tej uri je zakrožila govorica, da nam na severu niti Drava ni zagotovljena kot meja: češ, da je misliti na razne kompenzacije za Nemce. ako bodo pametni in pridni. Previdni so bili dovolj, ker so si zasedli znaten pas Koroške, namesto da bi ga bili mi, cincavti. Potem priha-jajo še dvomljivi Milesi, ki nišo pozabili. da ie v anglosaksonskih žilah nekaj tev-tonske krvi. Gospodie od arbitraže, ki se nišo blagx>voUli potruditi v Ziljsko dolino,   da   bi   videli   slovensko   zemljo.
in se nišo mogli odločiti za ukaz* naj se omocroči vrnitev zavednim slovenskim izgnancem na rodno grudo, na ka-tero pa so mej tem Švabe pošiljali svoje golšarje jz bolj nemških delov »delat značaj deželi«. V dveh urah so si gospoda dali obrazložiti koroški problem! Tu treba poznati zgodovinski razvoj za pravično presojo naših zahtev, spisov ravno ne nedostaia. Samo sliši se. da ne prihanjo vselej na določeno mesto. Na Dunaju se tih bojda mimogrede precej zp:ub; .. . Premisleka je vreJno, da so sesrali Slovani na severu do Sale, ćelo raztreseno do VVestfalskega, kako daleč na zapadu so dali Pomorjanci slovanski priimek mestu Liubeku, kje ie sedai nemški Gradec (Graz je svoj čas neko budalo izvaralo iz ustnnovn:kovih besed »grat's, ist srut; grat's nicht, ist auch gut«). ali obstnne slovenska Gorica (Ie nori Lah k> je mogel izvajati iz »No-riciia!«) ki je štela s predmestji nad 21.000 naših in Ie 14.000 Italiianov, (to se pravi: okoti l?000 PoitalManČevcev in samo kakih 2000 pravih Italijanov), a vi, ki »vaš rod med Sloveni prišel je najdalje« in pusti! imena ii n t i m n e g a zvoka globoko v Furlaniji (n. pr. Go-ričiva). na vas ?i skorai ne drziem misliti, kadar berem perfidno Jpško ute-melievanie, ki geografsko šteje zasede-no ozemlje k beneški ravnini, naiđe ta-kisto na tem teritoriju več milfjonov svojcev in Ie 400 000 SlovenOv. katerih broj ne kali kdovekoliko narodne enot-nosti: Da. »Journal de Genevec se čita več nego tehtna Seidlova in druge brošure ... Vendar nri vseh mračnih pomi-slekih ne izpus+'*mo izpred oči odločnih besedi našega Protića, Prej ali slej mora pravica na dan!                      A. D.
Stava svobodri Mi!
Eo je bila vsled sklepa celokupne-ga ministrskesra sveta uvedena v mej ah kraljevine SHS takozvana svobodna trgovina, je župan dr. Ivan Tavčar v seji občinskega sveta izrazil svoje po-misleke proti temu nepričakovanemu vladnemu okrepu ter dal odkrito dnžka svoji bojazni, da ta odredba ne bo rodila zaželjenega sada, marveč bo imela za nujno posledico, da bodo cene naj* potrebnejših živil, ki so jele že polago-raa padati, mah oma poskočile in s tem povzročile se neznosnejšo in občutnejšo dragrinjo. kakor je bila kdaj preje-
Da je bil ta strah stvarno utemeljen in upravicen, to obČutimo sedaj vsi na svoji koži« Jedva par tednov je sele v velja vi svobodna trgovina, a že so dosegla posamna živila tako naravnoet fantastične cene, da se človeku kar zavrti v glavi. A sedaj smo sele v marcu! Kaj bo v maju, juniju in Juliju, ko se živežne zaloge že itak naravnim potom nogibajo svojemu koncu? Strah je nas!
Upoštevajoč kritičnost ustvarjene-ga položaja je votiral obeinski svet ljubljanski na županov predlog 2 mili-jona kron mestni aprovizaciji v svrho, da pravočasno nakupi vsaj toliko živil, da n© zavlada med mestnim prebival-stvom v najkritienejših mesecih kata-strofalen glad, ki bi lahko imel naj-usodepolnejše posledice ne samo za mesto. nego tuđi za vso državo- Z ozi-rom na ta sklep je župan takoj poslal dva strokovnjaka v Banat, da nakupi-ta tamkaj in v soseščini potrebno količino živil- Včeraj ]e dobil g- župan od imenovanih odposlancev to-le brzojavko:
>Nakupili pmo dosedaj 9 vagonov koruz© po 115- Transport brez vagonov in strojev je absolutno nemogoč- Ako reflektirate na blago, pošljite takoj 100 vagonov in 3 stroje z oljem in premo-sfora za ves čas- Tu premoga ni in promet se vrši samo na nekaterih progah od slučaja do sin čaja- Za nakupovanje po zelo oddaljeni okolici potrebujemo nujno avtomobil % bencinom in šofer-iem. ki naj priđe z vlakom- Cene blaga zelo rastejo. Koruzo že plačujemo dG 140- Mast se dobi samo. ako se vzame polovica slanine po 28 K« Debele svinje stanejo do 16 K.c
Ni treba biti človeku strokovnjak, da razume to poročilo: naš položaj glede prehrane je obupen- Doma smo potrošili že večinoma ves živež, kar ga je Se ostalo, te«ra nam tr?a izpred ust takozvana svobodna trgovina, ki je po pretežni većini v rokah zagrebških Židov in njihovih priganjačev, ter ga utihotapija preko naših meja v Avstri-jo in preko demarkacijske crte v Ita-Hjo« Tn tam. kjer je po sodbi vseh po-znavalrev razmer. živil se v izobilju — v Banata in Bački, tam pa za naj-dražje novce ne dobimo ničesar, ali pa se nam delajo z vseh strani takšne zapreke in težkoče, da postaja naš trud. obvarovati naše že itak stradajoče pre-hivalstvo pred strahoto ^rrozeče lakote, naravnost iluzoričen* Za to zremo z največjo skrbjo v bližnjo bodočnost-Ako ne nastane glede prehrane že v najkrajšem času temeljit preokret, nam res ne bo preostalo drugega, kakor da fli živi izkopliemo jsrrob in ob njegovem robu fatalistično vdnno čakaino usoje-nega nara konca« Tn k tem prehrambenim neprilikam prihaja Še valutna kriza! V najkrajšem času se ima kronska vrednost zamenjati z dinarsko 3 krone za 1 dinar- Ali se merodajni krogi ne zavedajo. da je skrajno opasno, nače-njati jedno najtežavnejših prohlemov baš ▼ trenotka, ko je prehranjevalna kriza stopila v naj akutne jši stadij? Ako Še prva kriza ni  preboieta, ko na-
stopi že druga, nastane po navadi, ako ni organizem dovolj jak in odporen — a nas državni organizem še žal ni tako silen, da bi lahko prenašal stotero križ — katastrofa-
Bog nam je priča, da nihče ne želi tako iz srca, da bi naša mlada država uspevala, cvetela in se razvijala, kakor mi, zato se nam zdi, da je naravnost naša dolžnost, da dvignemo svoj glas in opozorimo na nevarnost, ki grozi naši še v povojih se nahajajoči državnosti-
Državna naša ladja plove med Sci-lo in Karibdo« Naj naši merodajni krogi ne za pira jo oei, ker inače se lahko prigodi, da bo naš čolniček, ki so ga kr-milarji hoteli oteti Scili, pogoltnila Ka-ribda.
Potem pa, za boga, naj se gospodje v Beogradu vendar že enkrat osamo-svoje svojega zelnika in svojega plota! Nekoliko več pogleda v svet, tuđi v u a š svet! Naša kraljevina je tako velika, tako raznolika, ne meri-te vseera po starem detskem kopitu! Naj ne bodo več granice Dunav, Drina in Timok, marveč Alpe, Jadran in Istra!
fran Govekar:
Sodlalni pokret iavi ofalffiof.
Menda ni nikogar v državi, ki bi ne priznal, da je spričo vladaioče, vsak dan narašćajoče draj^inje vseh življenskih potrebščin nujno potrebno, spraviti pre-iemke javnih uslužbencev v sklad z da-našnjimi razmerami. Socijalni pokret javnih nastavljencev izvira iz bede, ki je tern neznosnejša, ker jo je moralo uradništvo iz skrbi za svoj potrebni uffled in iz obzirnosti do oblasti in celo-kupne države s skrajnjim naporom vseh svojih sil vsa vojna leta doslej umetno prikrivati. Nihče ni nestrpneje in težje pričakoval. da se neznosne cene živil, oblek, obutvi in vseh potrebščin s koncem vojne znižajo, kakor uradništvo, ki je navezano edinole na svoje stalne do-hodke in na vedno daleč za draginjo §e-pajoče draginjske doklade. Toda s koncem vojne se razmere uradnistvu ne Ie nišo izboljšale, nego so se Še izdatno poslabšale. Ko se je veselilo vse svo-bode, je objela uradništvo nova skrb: kako bo nadalje? — ne bo li še huje? — Avstro - ogrski birokratie na Dunaju in v Pešti, ki so odločali o usodi uradni-ških želodcev, so bili skopi in počasni. Toda vendarle je uradništvo dobivalo rešitve prosenj svojih osrednjih orga-nizacij s primerno zamudo. Kasno, pa gotovo. A beogradska vlada sploh ne priđe do nikake rešitve.* Studira in studira, a doslej je efekt teh »studij« enak n i č 1 L     Socijalni  pokret  javnih   usluž-
* Brzojavka z dne 20. marca je bila
debela  —   raca!
bencev je za tore j prav tako upravičen, kakor so upravičeni vsi drugi socijalni pokreti za nujno in neizbežno potrebno izboljšanje gmotnega stanja Dosamezntti stanov, Dovolj je sramotnega stradanja, mera je resnično pol na, bliža se 12. ura in prenapete žice počijo, če bode Beo* ffrad še — zavlačeval.
Pred dobrim mesecem so bile deputacije javnih nameščencev, ki so organizirane v Zvezah nradniških društe* države SHS s centralami v Zagreba, Splitu in Ljubljanu osebno pri ministr-stvih v Beogradu. Obetalo se jim je, da se zadeva gotovo resi v n a j k r a J -šem času, najkasneje pa X treh tednih.
Ministrski predsednik Prodć, oou tranji minister Svetozar, Pribičcvić. fl-« nančni dr. Ninčić, pravosodni dr. Trif-kovič, poštni dr. Lukinić. socijalni V* Korač, gozdarski in rudarski dr. M. Spaho, dalje minister dr. Kratner in končno ministrski podpredsednik dr. A. Ko-t rošec so sprejeli deputacijo zek> prijazno ter so priznavali, da želje uradništva nišo pretirane. Napram ministrskemu predsedniku Pro-tiću in finančnemu ministru dr. Ninčićn so se za prošnjo državnih uslažbencev prav toplo zavzeli minister dr. Kramer in prisotni podpredsednik slovenske de-t želne vlade, dr. Žeriav, ter Se zlasti fl-vo in odločno predsednik naše vlade, dr. Đrejc, ki je upravičenost uradniškfli zahtev p o t r d i 1 v vsem obsegn ter hl še posebno naglašal, da so gmotne razmere Še mnogo nengođ-tj n e j § e, kakor so v izročeni spotnenlef popisane. Ministrski predsednik ProtlĆ ie obljnbil, da se izpoln!jo ŽeBe nradnki kov v meiah skrajne moinosti terv najkrajšem času... Ševe-* da je uradništvo tem obetotn trdno za^ upalo ter čakaio — čakaio. Uslufbenci, zlasti nižjih kategorij s kopami otrok; pa so se začeli vznemiiiati ter razbnm, jati. Predsedniki organizacfl so pomir-. iali. svarili, tolažili in Čakali — čakaH. Na Hrvatskem začenja vreti !n nezado^ voljnost javnih uslužbencev v Sloveniji narašča od dne do dne. Zdi se, kako« bi tega v Beogradu ne vedeif, ali pa SQ vsaj opasnosti dovolj ne zavedaja
Ker pa po pretečenem roku je ni bilo nikakega odgovora, je Zveza dn>-štev za javne rrameščence v SloveraH brzojavno orosila ministrstvo končne odločitve; Savez javnih namještenika U Zagrebu je poslal v Beograd ćelo novo deputacijo, ki naj bi ponovila v imenu vseh organiziranih javnih nastavljen* cev nuino prošnjo, da se vendar že kon* čno relijo vsaj sledeče štiri točke mird% strstvu izročene resolucije:
1.) Draginjska doklada naj se od I. novembra 1918 nadalje zviSa za vse; aktivne in vpokojene državne nsliižben« ce za 50%.
2.) Enkratni narjavni prfspevek naf se nakaze za 1. november 1913, za L
februar in 1. maj 1919 in sicer: a) oženjenim   uslužbencem  v  znesku   1500  K»
LISTEK.
Inž. Henryk Grouner:
ltŠola natBPijelne hulturc".
(BaUe.)
V  prvi vrsti naj šola vzgaja ljudi k »izdelovanju    predmetov«    (doing    the tnings), k  »produciranja stvari«, potem pa tuđi k vsemu temu. ki ie v najožii zvezi z »izdelovanjem predmetov«.
Na drug način si je nemogoče predstavljati povzdigo produkcije države.
Morda bi kdo vprašal: Kako je mož-no Že pri otroku vzbuditi in trajno vzdr-žati Ijubezen do fizičnega dela?
Na to moremo odgovoriti: Clovek dela navadno to, kar vidi pri drugih, to-rej to, kar delajo drugL Primen okolica (milieu), je pri tem glavna stvar.
V  »šoli ročnega izdelovanja« se bodo nahajali stroji, priprave, orodja, su-rovine in polfabrikati za izdelovanje razli čnih stvari v zadostni množini     Cim več, tem bolje. V začetku jih bo todi malo zadostovalo. Učitelj bo pokazal aCen-cem predmet n. pr. škatljico za vži«a-lice. Vsak otrok bo dobfl to škatlflep v roke in si jo bo natanko ogledaL Nato bo učitelj zahteval. da naj otrok sam napravi takšno škatljico. Otrok bp vpra-§al: Iz česa? S čim? Tu se rnn kokaže: Tam imaš les, tam nože In dnigo orod-je, izberi si sam vse potretao bi $ku$aj
sam  napraviti škatljico. Otrok  poskuša in spretnej^i io bo tuđi napravih
Otroci, katerim se ni posrečilo §kat-ljice izdelati, bodo zavidali drugim, srečnejšim. Od učiteljevega, pedazogi-ško pravilnega ravnanja pri tem pouku bo mnogo odvisno, da se zavist, ta važna vzpodbuda za namen izvršiti nalogo, na eni strani razvija in ne zaspi, na drugi strani pa ne Drekorači nrme'n: mej, kaiti zna §e pripetiti, da izgubi slab-§e nadarjen otrok veselje do izvršitve naloge iz same zavisti. Učitelj bo moral torej gledati na to, da kmalu odkrije manj spretne otroke in jim primerno po-maga pri izvršitvi dela in dvigne njih samostojnost.
Sistem dviganja samostojnosti bo stal na najvišji stopinji. zato je pa treba zahtevati. da resi otrok s pomočjo učitelja na vsak način nalogo.
Samo ob sebi umevni bodo primeri za vaje sistematično premisijeni, kakor bo sploh treba cek> sob sistematično, temu primerno organizirati in izdelati
Kar se pa tiče zahteve, da mora otrok dano nalogo s pomočjo ofitelja na vsak način izvršiti omenjam, da se mora učitelj v tem ozirn kofikor je Ie mo-goče, potruditi, ker gre za to. da dobi otrok zaupanje v samega sebe in si postane svest, da more z lastnim.. razumom in pridotn dano nalogo ravno tako izvršiti kakor drugi morda nadarjeni učencl
Potem ko so napravili očend $kat-Ijico na rokodelski mčfau |im ookafe u2*-telj stroj, aparat oziroma nffii mnoBmk
ki služijo v izdelovanje takih škatljic, in nato mora vsak učenec na stroju, oziroma na strojih sam napraviti škatljico od začetka do konca.
In ko je rudi to absolvirano, se stroj i razstavijo Dod vodstvom spretnih strojnih ključari ev pred ocrni učencev.
Razkazujoči strojni ključar razloži učencem pomen vsakega dela stroja in stroj zopet sestavi. Nato mora vsak nčenec pod nadzorstvom strojneea krjučarja stroj razložiti in zopet se-stavitL Ta vaja se nadaljuje toliko časa, da zna vsak učenec popolnoma sam os toj no cei stroj razložiti in zopet sestavi ti.
Ker je Ie malemu števflu učencev mogoče prisostvovati zadnjemu posku-su, se pečajo ostali med tem časom z dmgimi opravki. Uprava, oziroma učiteljski zbor take primerno opremljene sole ročnega izdelovanja si lahko izmisli na tisoče vrst enakih nalog. V tem oziru zadosiuje na pr. prelistani e starejšflj letnikov časopisa »Der gute Kamerad« in enakeca slovstva.
Pri teh nalogah se oa ne gre za to« đa bi se učenec naučil kakega rokodel-stva afi spretnosti kakor na pr. knjigo-veStva. fabrikadje igrač, mizarstva, Mjučavničarstvau strojne tehnike, zida-ve " železnic, elektrotehnike, zeleznih konstrukcii. zidave v betonu itd. natanko, oziroma kakor v kaki zadnutf z »vseml ifkananti«.
Ore tenvveč za to, da deU učenec netaj v roka
i
Učenec naj dobi Dojem o tem, koliko in kako različni predmeti se i z-delujejo na svetu in kako se more, oziroma mora začeti z izdelovanjem teh predmetov.
Gre za to, da se otrok vzgaja dinamično in ne samo statično, torej zato, da se vzgaia v takem miljeju, da sploh sprejema realne vtise, na polju dela. da more takorekoc na Dodlairi teh vtisov sam določiti delokrog, Iri si ga bo izvolil v bodočem življenju, če šta-rišem, ki so bili vzgoieni v šolah sta-rega datuma in v miljeju temelinoraz-lične strukture, ni mogoče izbrati za etroka pravega pokliča.
V »šoli ročnega izdelovanja« se bo uporabi jal pred vsem sistem seminar-jev, torei sistem, ki je bil že Sokratu znan in ga je karakteriziral, samo s to temeljno razliko, da ne bo abstrakrno dlakocepičanje, temveč da bodo proizvodi, kupčijski predmeti, stroji, način izdelovanja, pripomočki, trgovinska in obrtna geografija, osnovni pojmi trgovine, praktičnrega dela in spre-membe sadu fizičnega dela Y đenarno vrednost — tvorili predmet sokratske-ga pogovora med učencem in učiteljem v »šolski občini«, kot katera je mišljena »šola ročnega izdelovanja«.
Otrok naj dobi Čimpreje realno podlago za svet svojih misli Doma, v stanovanju se ne srne otrok igrati, ker bi povzročil nered, kaj pokvaril itd. V strahu,.da česa ne pokvari, se ne nauči otrok — vkljub lemu« đa dozori počast v   odraslega   človeka — nikofi
spoznavati resnice, ki leži v stavko: Treba je" večkrat imeti po« nm, kako stvar slabo napraviti, da se doseže uspeh! Do* bro bi torej bilo, to igračkanje v ka* kem posebnem lokalu, v posebnem kn Halu, v posebnem zavodu koacentii* ratu        ,   •
m.
V šoli, v zavodu, ki ga ima~ pised teh vrstic v mislih in ki bi se dala de-liti v več oddelkov, bi morali v goto-vem oddelku vsi srednjeSolci po kotw čanem tretjem ali četrtem razredu napraviti eno vsai dve leti trajajoč kurz*
Po teh dveh letih se bo pokazalo« kdo izmed dečkov je izvanredno teh-t nično, kdo bolj komercijalno, administrativno , organizatorično nadarjen itd., kajri vsak teh dečkov bo imel pri-« liko iz lastne inicijative samovoljno se »igračkati« in razven tega se bo ^safc sistematično poučeval v izdelovanju različnih stvari, kuD@jskih predmetov in bo absolviral vrsto seminarskih vaj.
Med vojno smo pogosto sfisafi govoriti o »anarhiji ▼ produkciji«. Ti anarhija obstoja brez dvoma, a v okom priti ji moremo Ie na ta način, da se po absorviranju šo!e ročnega izddo* vanja večina gojencev s pomočjo dr* žavnega nameščevahiega nrada,' ki Id v najožjem stiku x ravnatelistvom td sole, nastavi v praktičnih poklicfli, tore] v rokodelstvu, v industriji ▼ mdo-kopih itd.
j                 CDaUe w*ođo«tf 'k[
Stran 2.
„SLOVENSKI NAROD"* dstt ti. mu^k ltlt.
73. štcv*
b) neoženjenim nslužbencem v zneskn 1000 kron in za vsakega nepreskrbljene-pa otroka po 300 K. Za 1. november 1918 izplačljivi nabavni prispcvek naj se po odbitku že izplačanega zneska iz-plača takoj.
3.) Do končne ureditveni plač in po-kojnin je dra&injsko doklado pri odmeri pokojnin ravno tako vpoštevati kot stalno plačo.
4.) Vojna leta (9 semestrov) naj se ;vstejejo pri pomaknitvi v višji plačilni razred, v vtšjo plačilno stopnjo in v po-kojnino. Uslužbencem pa, ki so po službeni pragmatiki že dosegli naj višji pla-£ilni razred, je izjemoma nakazati pre-šemke drnjce plačilne stopnje prihodnje-ga Činovnega razreda...
Toda uradništvo Slovenije ni na svojo brzojavno urgenco prejelo niti be-sedice v odgovor, deputacijo hrvat-skega Saveza pa je sprejel ministrski predsednik Protić skrajno — iicmi-lostno.
Dialog, fiksiran takoj po avdijenci trefi državnih uslužbencev (dr. Benko-vića, dr. Boska in Kosa), se je glasil ta-kole:
»Želite —?«
»Prihaiamo v imenu Saveza javnih namještenika u Zagrebu, v imenu —«
>Kaj zopet?!« — Ministrski predsednik skoči s stola in gubanči čelo.
»Da,«
»Pri nas ni navada, da se nadlegu-Se ministrskega predsednika v isti za-cievi dvakrat! Prošnja ie tu in počaKaj-te, dokler se ne resi! V ostafem se držite ministra, pod Čigrar referat spada vaša zadeva!«
»Hvala.Ta odgovor sporočimo orga-nizacijam uradništva.« — Deputacija se pokloni in gre. AVnistrski preJsednik pa izjavlja v največjem  razburjentu:
»Poročajte komur hočete!« in ie še dalje glasno govori!. Njegovih besed ni mogla deputacija razumeti več, ker je vrata za seboi že zaprla.
Nnto je šla dcnutaciia k finančnemu ministru drju. Ninčiću, ki je obetal. da se preiemki državnih službencev definitivno urede, ko se snreime državni proračun in da se začasno, bržčas za dobo šestih mesecev. dovoliio doklade ali dnevnice, ki se bržkone nakažejo v izplačilo že s 1. aprilom t. 1. Nacrti so izdelani; s katerim prodre, pa pokaže bližnja bodočnost. Poštni minister, dr. Lukinić, ie spreiel deputacijo, ima svoj predlog; prejemki naj bi se regulirali takoj in nai bi stopili v veljavo s 1. majem t. I. Noben teh predlogov pa danes še ne upošteva želja javnih uslužbencev v tišti meri, ki ie spreiemliiva. Zato je Ideputacna nosetHa še predsedništva vseh političnih klubov ter Jih je na vre-nie med javnimi uslužbenci in na nedostatne vladne nacrte odkritosrčno opo-zorila.
Deputacija se ie vrnila v petek po-noči v Zagreb: že v petek in y soboto pa so bili vsi zagrebški hišni vogali modri zaradi plakatov sledečega be» sedila:
Drugovi i drugarice!    Javni namještenici!
Svi na okup! U slozi je spas! Neka se čuju naši za ht je vi!
Dosta je patnje, dosta je stradanja. rdosta je izrabljivanja! Miera je puna! Dalje se tako ne može!
Dok su cijene životnim potrepštinama u tren oka skakale na 5, 10, 20 i 50-erostmke iznose, nama su nakon mnogog natezanja i otezanja dobacivane mrvice kao milostinja, koia ie tek u pojedinim slučajevima dosegla jednokratnu poskupicu
Pored svoje službe ne smijemo se I ne možemo se baviti prekupom, kri-omčarenjem. lihvom i sličnim poslovima, kojima se može odoljevati besprimjernoj i bezrazložnoj poskupici; zato moramo mi .iaviii namještenici za naš čestiti rad dobiti primjerenu naplatu, da uzmojmemo i mi sa svoiim porodicama bar ikako živjeti. Sada gladujemo 1 ogoljujemo. Bijeda se uvlači u naše domove. Posljednji je čas kucnuo. Još malo — i puknut će prenapete žice.
Podajmo    si    ruke!   Stisnimo redove!
U nedljelju 23. o. mj. održat će novo osnovani »Savez javnih namještenika u Zagrebu« u 9 sati prije podne u Sokolani u Zagrebu opću skupštinu, na kojoj će se izvijestiti o stanju dosada-nje akcije Saveza za privremeno poboljšanje materijalnoga stanja svih namještenika, navlastito o odgovoru centralne vlade o privremenom poboljšanju beriva, te će se zaključiti o daljim koracima, koji se imadu poduzeti, da se udovolji   našim   potrebama.
Zato pohrlite na ovu skupštinu svi javni namještenici iz Zagreba i okolice, a Iz pokrajine svi. koji možete ikako prispjeti ili bar odaslanici. Budimo solidarni! Samo sloga spašava!
Jedan za sve, svi za jednoga! Jeste li se začlanili?
Zagreb, 18. marca 1919.
Odbor.
Toda ban je že v petek pozval k sebi predsednike uradniških deputacij ter jih svaril, naj uradništvo nikar ne pripravlja štrajka, ker štrajk držav-nega urađništva bi bil zločin, ki se kaznuje najstrožje. Uradniki so izjavili, da o Štrajkn v organizacijah vobče Se ni bilo govora in da se bode sklepalo Sele v nedeljo na občni skupščini državnih uslužbencev. kaj Je sforiti. Pros'io nn bana. nai jim nove, s kakšnimi zagotovili glede boljših bodo-čih gmotnih razmer naj potolažijo svoje razburjene in resnično že zdvojene to-variše. RazliČnl predsedniki organizacij 50 banu nazomo in drastično dokazali, da uradniki z dosedantfmi prejemki tuđi ob najskraJnefSi skromnost! v prehrani nikakor ne moreio več živeti ter so vedno iznova prosili bana, naj jim da za-gotovUo, da se obnpno stanje že v mt-
kem preneha. Toda ban je sfcotstecai 8 rameni, molčal in se — postovfl.*.
Za soboto popoldne je pocval ban k sebi še deputacijo, ki Je MU v Đefcm-građu, ter zahteval, naj prevzam* pred* sedsrvo za nedeljo sklicane skov^čine jamstvo, da se na shodu o Štrajk« ne Ie ne bo sklepalo in govorila nego da se niti izustila ne bo beseda — štrajk Le pod tem pogojem se srne vršiti sbod.
V soboto zvečer so orsanizacile se-veda sktenile, da take^a jamstva % ozt-rom na svobodo govora ne sprejemajo. Nato ie ban skupščino prepovedaL
Vzlic prepovedi, ki Jo je hrvatska vlada že v nedeljo na vse zgodaj razglasila po vseh zajrrebških jutranjih li-stih. se je zbralo okoli 9. dopoidne pred Sokolano tik za kazalištem blizo 7000 državnih uslužbencev in uslužbenk. Pri-^le so uradni^ke deputacije iz Osijeka, s Sušaka, iz Koprivnice, iz Ljubljane uradniki in uradnice, mladi, stari, aktivni in upokojenci iz vse Hrvatske, se-veda naiveč iz Zajrreba samepra. Dolg^ i2prehodi so se valili iz vseh ulic tja k Sokolani in široki trg za kazalištem je bil natlačeno poln.
Predsednik dr. Benkovič je prote-stiral, ker se jemlje svoboda zboroval-ne pravice državnim uslužbencem ter se jih ponižuje tako še pod delavstvo. Toda proletarci vseh stanov in poklicev če treba, se bodo združili. Za javnimi uradniki stoje zasebni uslužbenci in organizirano delavstvo. Vsi so enaki: zato vsi za enctfa, vsak za vsakega! Uradništvo je in ostane disciplinirano; doslej je le prosilo, se žrtvovalo do skrajno-sti, molče trpelo in čakalo. Iz Jjubezni do svoje osvobojene domovine, iz lju-bezni do svojega naroda, ki stoji v najkritičnejši borbi za nbstanek reda in miru, zlasti pa iz ozira na mednarodni položnl naše mlade države vrši uradništvo dalje svoje dolžnosti. A s svoj!-mi si lami je skorai pri kraju. Mirno in dostojanstveno se razidimo da ne damo vladi orožja proti sebi! Pove-mo pa: danes še prosimo, jutri borno že zJneva!i. Vso odgovornost pa odkio-n-mo ootem na tište, ki nas nišo hoteli slušati, ko še ni bilo prenozno. Ko je rato še zastonnik slovenskih orffaniza-ci: predsednik nadupr.aviteli M. Li?»eg zagotovil zborovalce. da stoje za hr-vatskimi orj^anizacijarni enodušno tuđi slovenske, da je treba organizacije pripraviti in popolniti tako da bodo moja:! e sorejeti kakršnokoli borbo z gotovim uspehom ter je svaril vlado, nai ne iz-zove človeške beštije, ki je v svojem Kladu in obunu neukrotljiva, so se zbo-rovalci v najlepšem redu razšli. — Demonstracija je bila dokaz vzorne auto-discipline in domoliubja zbranesra urad-ništ\ra ter je nedvomno imponirala.
Zato je obžak>vati neokusne napade po rekem zajarrebškem Časopis ju, ki meće počrtvovalno in zavedno jusroslo-vansko državno uslužbenstvo v en kos z bivšimt nemškimi, nemškutarskimi, madŽ2^skimi in laškimi uradniki, ki jih sumnići in hujska proti njim nerazsod-ne mase. Mi sami izročamo sodbi narodu našo pravdo. Narod, ki je bil presca-njan in šikaniran, ve najbolje, koliko žrtev ie prinašalo zvesto ju^oslovansko uradništvo tekom vojne svojim vzorom, koliko uradnikov je počinjalo po jecah, na frontah, v begunskih taborih in kolike zaslujare ima danes ravno jugroslo-vansko uradništvo, da vladajo po na&i državi povsod red, točnost in mir. Narod naj torej sodi o utemeljenosti pro-šeni do obupanosti izmozganeKa, izple-njenega in od lopovskih verižnikov bo-j?atašev izkoriščaneffa uradništva! Sinovi narodovi smo, za narod trpimo in delujemo in za narod radi po^inemo, čc treba. Sodbe narodove v svoji borbi so orav nić ne bojimo. Obenem pa rvošilj: -mo v Beograd svarilo: Mene trko! uiur-zin!    Cas hiti...    beštija Kči in stresa
okove___Še jo krote organizacije... a
kako dolgo bo zadoščala naša kole?nial-na beseda? — Videant consules...!
Se ne dolo miru!
Nekateri j?osp. uradniki Ljubljanske hranilnice moraio mvati. Dasi ima vsak izmed njih čez 12000 K letne v'z-če, še vedno hujskajo. Prei v »Nai.reju« vćeraj zopet v »Jugoslaviji«. Zatorej jira bodi nekaj odgovora!
Najprej hočemo se baviti z neznatno epizodico, katera se je pripetila na 7.aključnem zborovanju ljubljanskih bančnih nradnikov. Ta prilika se je namreč, kar je pri »nepoTitičnem« društvu bilo pričakovati — brez politike taka društva živeti ne morejo! — pora-bila za napad na Ijublianskega župana, ki je ob jednem načelnik JDS. To zadnje pa ni ma s stvar jo samo ničesar opraviti, ker je bil nastop bančnil^ uradnikov, če so ga vprizorili iz poTitiCnih na-menov, že vnaprej obsojen. Dr. Tavčar si prisvaja zasluge, da je kot predsednik Ljubljanske kreditne banke in kot župan veliko pripomogel. da se Je zadeva bančnih uradnikov v Ljubljani, kjer bi se bila stavka dosti lažje prenesla, nego se je prenesla v Zagrebu, zadovoljivo in pravično resila. Načelnik JDS, — Če hoče H. pri mestni hranilnici to mesto Frevzeti, ga bode imel v kratkem na razpolago — pri tem ni imei ničesar opraviti. Pri mestti mora župan posto-pati po svoji prisezi, pri Ljubljanski kreditni banici pa po zavezan, ki mu jih naklada njegova vest Temu bo pa£ pritrdil vsak pošten Clovek! Sicer pa tuđi v programu JDS. ne nahajamo do* ločila, da mora ljubljanski župan protežirati politične svoje somišljenike!
Ćela stvar se je vprizorila, ker se ie od strani nepolitične skupine, v ka-teri so imeli socialni demokrati, lastop-nik nemških denarnih zavodov ta Ueri-kalci večino. hotelo dati brco jnsoslo-vanski demokratični stranki. Ce taka većina, in naj se ]i pridružilo tuđi mani elementi i* ■rmđntttvi mestoe   ltftti-
nemiko-socialno denokrattčaa te klerikalna veana.   bodisl da te ft piiiiiili tndi uradntttvo nestM knmflnio^ aaft stranki froat, ćm to hulili kumrtnri ce, je tala ffrotnji .....fcn in otrova!
Ceom se ie pofituca vmes tlačite, nam je neamljivo. Predloc Sop^aov. s katerim M sprejmeio «dniki mettM hranilnice med mestM vsloibenot. |e tako upravlčen kot le kai ker ie krall-nica de teeto mestao podvzetje ta ker ni pametnera razlomu da bi imelo hra-nilnično uredništvo boQio piačo« kakor jo imajo mestni uradniki katerfh delo ni tnanj vredno in tuđi ne mani težavno kakor je delo pri hranOmd Da so ostali mestni uradniki plebejet. hranflničnl uslužbenci oa aristokratje, bi se skoraj ne btl! čudili, če bi se prvi biM podali v stavko, katera bi bila dosti boli utemeljena, nego le bila rrožnja, da bode mesrna hranilnica Štrajkala, če se ne ugodi zahtevam bančnih uradnikov. Potem bi Sele orišel župan v stisko tuđi kot načelnik JDS, ker je mestnega uradniStva dosti več. nego Je hrantlnič-nega uslužbenstva. in ker je mestno uradniStvo dosti bolj udano naši stranki, nego pa tista četvorica, ki med urad-nišrvom mestne hranilnice najbolj kriči! Razvideti ie torej. da ie župan pametno post opat ko je nos t opal po svoji pri šegi. ker bi se bilo lahko pripetilo. da bi se bila morda stvar tako zasukala, da bi bilo mestno uradništvo odpovedalo zve-stobo JDS, ker bi na primer načelnik mestnih uradov koma] mogel prenesti, da bi nižji uradrrk mftstne hranilnice, ker je slučajno predsednik »nepolitične-ga« društva, imel višjo olačo. nego jo ima on — magistratni načelnik!
Sicer pa je bil predlog županov v mestnem svetu soglasno sprejet, zani so glasovali tuđi mestni občinski svctnlki socijalno demokratične stranke! Pa nismo t\IZ čuli. da bi se bili bančniki dne 16. marca znosili tuđi nad to stranko ali pa še ćelo na SLS., ki je tuđi brez iz-ieme glasovala za odsekove predloge, torej za ti sto, kar je predlagal župan! Nam te to jasno, ker prav dobro poznamo nenolitfčnost »neno!?tičnih« društev. To politično hinavSCino poznamo in smo }e do sr!a siri.
V sklepo bančnih nradnikov pa ttči tuđi nekaj perfidije. Sklcp mestnega sveta ie hranilničnemu nTadništvu v očitno korist ker jim je ođslej zajamčena zanesljiva pokojnina. O vojnem posojilu ne govorimo — kaka bo nsoda tega posojila, danes Se ne vemo. Da bo ta usoda več ali manj vpllvala na nsodo mestne hranflnfce, je pa gotovo! In tuka j postali so bančni uradniki hudobni ter imenujeto podpisanje vojnega posojila »greh. katerega je hranflnični odbor zagrešil v navzočnosti župana«. Go-soodje bi pač raje videll đa ie bila svoj-čas niestna hranilnica stavljena pod ku-ratorja, ki bi bilf kakor se !e to zgodilo vt\ nekaterih nemških hratiifmcah, 100 odstotkov vsegra hranilničnega premo-ženla zapredei v vojna posolila! Go-spodje pa imajo pravica očitati nam *reh pod avstriiskimi bajoneti izvrSe-nepa podpisa vojnih posojil, ko so oni sami, posebno ff. H. pri mestni hranilnici, vodili neizprosno stavko proti pod-pisom vojnih posojil, tako ori bankah, kakor pri hranilnteah! In to pod avstriiskimi bajoneti! Slava!                   —f.
Lofta kultura.
Ali je to kultura, da ima narod nekaj znanstvenikov, obilo umetnikov, igra v političnem koncertu veliko vlogo in razpolaga s to in ono brah'amo silo *r svojo korist? Zakaj smo se borili z Nemci? Saj so kulturni! — In kak je Italijan? — Še hojši od Nemca!
Z iokavostio, hinavSČino, prilizova-njem in mahinacilami vseh vrst hoče doseči svoje cilje. Tako je bilo začasa vojne pred vojno in je sedaj po vojni.
Z đonečimi frazami, zavijanjem res-nicf. laf-m*. potvorjeno statistiko in s po^kupHentml priČami podpiralo Lahi svoj imnerializem — in podpirak> ^a nroti lastnemu Drepričan.ni! Zjcodovina bo pisala velike kompendiie v nebo kri-čečih krivic.
Ko je še stala avstrijska fronta, te-dai so letcli iz zraka listki z blestečimi obljubami na§im vojakom v vseh Jezi-kih, zlasti tndi v hrvaškem In sloven-skem. Bili so opremljeni s podobami, ki naj bi svedočile. kako idealno se godi uietnikom tam v Italiji, kako se prosto gibljejo, kako je ustreženo nagonu po delu. Tu vidiš v delavnic! na$e ujete vojake pri delu. vsakega pri svojem PO-klicu: tam se šetajo kakor v nailepšem ietovišču; tam je za nje kopališče na prostem, da W se Čndil zdravstvu m hi-gieni med ujetniki; kratko malo slikaj se je vojakom pravi Eldorado.
Ko pa so sledili ti nesrečniM svojem« narodnemu prenričanitu poučeni po dogodkih v zaledfn. strli boino silo avstrijske armade, ki bi sicer Še stala proti tako strahooetnemn nasprotniku leta in leta — in se združili z Italtjani kakor s svojimi prijatelji, ni trajalo dol-KO. da se ie pokazala italijanska kultura in hmavSčina v peklenski luči.
Iz Rive ie še poročal vojak 17. peš-poika meseca listopada, da se mu dobro ffodL — Od tistegm časa pa ni ne duha, ne sluha o njem. — Pač na so poročali iz tamošn)9i taborov uberii o naravnost v nebo kričečih razmerah, ki so zavladale v taboriščih okoli Verone. Brez vseh sredstev so prišli vojaki v Lombardsko ravnino. Vse so ihn vzeiis Ali niste StalL kako so tem kampirali, noč hi dan ood milim nebom v moči in zimi na strhfl slami? AĐ poznate tamošnje megieno podnebie. AH ne veste, koliko imalo hrane, kako se godi nekate-rinu đa nm ne dobe vode ttđ.?
S tnjrjo, srdom in jcnjevom motrimo ti poročOa s ten vt<*>   <«6rčenos4Jo,
ker smo poznali Hste» ki so JBi metali našim vojakom vsak te<len na fronti. Takose 0mB našbn B«dem. laUdm za-veznikom, kl so itai odjočtH zmazo, — V fofcsJi izttzi več totakov s preširnlm ta kteavsklm napisom »J«zoslavla«. — TeđftJ so prlznaval ftaJitaai Juzoslavtlo, ko bi naj slazila zjfhovtm namenom; dan« ini K> taje, ker ie postala meso in krt
Nehote se spoininjamo tistih ubogih ajetnfkov Italijanov, kl jih je v Italiji zaiela avstrijska vojska. Kako |e ravnala stara Avstrija z nflmi. ne vemo. Na vsak način pa se jim ie godilo bolje, nego se go<H naSim v Italiji, kjer niti ČasMk v dveh in pol letih ni prišel več nego sedemkrat, pa pod varstvom bajonetov na prosto, med tem ko so mogli pri nas hoditi Italijani prosto, oo hišah in prositi kruha vsaki dan. Prav res od ust smo si ođtrgali jcrižljaj za te naše prijatelje in jim ga nudili z veseljem, če tuđi je bilo pod kaznilo prepovedano. Na večer, ko se je ustanovila Jugoslavija, je prišel tuđi Italijan hi ko Je prejel kar smo mu mogli nuditi, se je zahvali! z vsklikom: »Eviva Jugo-slavia!« — Tak je narod Italilanski, ne-oblizan od kulture! Kaki pa so njeni mogotci? Kaka je njihova kultura? — Korespondence naši ljudje ne dobivaja Kje so določila genev. in dragih med-narodnih pogodb? Ruski ujetniki so dobivali v Transbajkalsko naSe dopise, v bližnjo Italijo pa ne pridejo?
Lasje se morajo ježiti kultumemu Človeku, zona ga spreletava, kdor ni 12-gubil vsega čuta za. čtovečnosi. če sliSl o tem mučeništvu naših junakov, ki so v odločilnem trenutku storili. kar je moral storiti vsak rodoljub Jugoslavije. Žena joče doma. otroci zdihujeio, brat, oče, mati ginevajo v skrbeh, kako se godi njihovim tam v »solnčni« Italiji pod »večnomodrim« nebom. — Ujetniki pa »drhte« po domovini in po svojih, trpe" grozne duševne in nekateri tuđi telesne muke, stradajo, bolehajo, — umiralo...
Od nikoder pa ni odgovora na vprašanje, kaj se je storilo za te uboge! Ali je to premalen kost en predmet za mirovno konfe-r e n c o ? Ali naj  del naše  inteligence
—  po poročilu dr. T. Gosaka 400 čast-nikov — tam v italijanskem solneu poleti medli, ali naj si uničuje živčevje in naj postane nesposobna    za    duševno delo, med tem ko se tu liudje dvomlji-vega značaja, prišli od vseh vetrov, pe-hajo za topla gnezda in izkorišča)o našo mlado državo? — Ali naj naš delavec
—  na 50.000 ljudi — tam  pusti svoje najboljše sile v nevamosti pred nalez-Uivimi boleznimi in se napolni social-nega strupa. ali pa zboli in umrje? Ni-mamo ničesar izgubiti,  ne inteligence, ne delavca! — Dajte nam odgovora, kaj ste storili za te uboge?
Kako more Antanta 2agovarfati, da se vozijo domov Madiari in Nernd, Ju-goslovani pa ne. kj so ji zavezniki? — In če nišo zavezniki tuđi Italijanom* ampak njihovi sovražniKi, nišo to po svoji krivdi Zakaj prepuScajo svoje prijatelje — te nedolžne siromake — ma-ščevalni roki krivičnikov, machiaveli-stov? Menda, ker 90 jim pomagali do zmage!
Ne zanašaite se na čas. ki baje dela za nas! Izgubili so n. pr. djja-ki najboljšo dobo petih let! Cas nam bo naše v Italiji pomoril! Naš klic je: Delajte, da se vrnejo naši ujetniki. ali pa naj jih vzame v zaščito Frtnciia, Aoffliia ali Amerika!
Flnoninl unraul u poml-slet
Pi§eio nam:
Kakor omenja Vaš list si 62, zase-dejo se razna višja mesta kar pod roko; le redkokdaj se ista razpisujejo. — A vendar se mora povdariati, da se naj-večja krivica godi gotovo uradnikotn pri finančni upravi
Med tem ko se Je pri sodiščih raspisalo že nebroj mest svernikov, nad-svetnikov itd.» se pri finančni upravi, razven nekaj pod roko izvršenih imenovani — za protežirance — nič ne gane.
—  V tej stroki imamo juriste, ki so že v službi osiveli, a še veđno jim ni mo-goče prestopiti X. čm. razreda, dasi-ra\rno so izvrstni uradniki, med tem ko so njih kolegi, ki so istoCasno stopili v službo, in jim je bila sreča toliko mila, da so bili v btvši AvstfHt poklicani že kot začerniki v ministrsrvo,  ?e ćelo v VII. čin. razredu. — Kaka ie neki ta pravica?
Skrbeti se mora, da bode napredovanje uradnikov z isto izobrazbo pri vseh strokah enakomerno, kajti le na ta način bode imela država pri vsakera uradu povoljno Stevilo dobro in z veseljem delujočih uradnikov.
Tuđi so merodajna mesta popolno-ma pozabila na davčne uradnike. — Koliko te vrste uradcikov se ie odpu-stilo, ki so tuđi zasedaii višja mesta in človek bi vendar mislil, da se ta mesta razpiSejo ter čhnpreje zasedeio, pa nič takega. Razpisalo se je nekaj mest prak-tikantov m asistentov. a to Ie tuđi vse!
Tuđi prehrana uradništva zahteva nujne odpomoči. Kako nai se dela v uradu z veseljem, ako se mora vedno misliti na ta kako se bode družina pre-fiveU? V tej zadevi je potrebna takoi-5nja odpomoč od strani vlade.
Naktrafte ia „Hferaatal sUadlu
novinski prcjtet
■M'fil A 7 h ■ v Mariboru pravi, da jo defeta* Tlada storila. ie davno potreben korak ptott Stidrnarki m Schulverettra ter atavila premožeale teh dv*h droitov pod driavno nadzontvo« Saianako hn-dobea je bil cilj omenjenih dniitev* Prognati ao nas hoteli z naa# rodne grvd* s »lio, razlaatiti in napraviti za šutnje. Slovenec bi moral biti hlapec, berae\ Nemec pa gospod in lastnik nade zemlje* Preko Spilja, St- lija, Pesnice in Maribora vedno bolj proti juga se je fti-rila vsenemška povodenj* Sttdmarka je vrgU samo v St* lij nad jeden in pol milijona kron- Z ustanovitvijo Jugoslar vije je zmagala pravica nad krivico*
»NOVO DOBA« v Splitu poroča, da italijanska okupacijska oblast sad* nje čaše deportira v Italijo rasu« jngo-slovanfike veljake i* Dalmacije bres vsakega posebnega povoda* Is razgovora z nekim višjim i talijanskim čast-nikom je razvidno, da elužijo te deportacije jedino in izključno v svrho ga* ranci je za dalmatinske Italijanaše* Ti deportirane! bodo pridržani (sedaj jih je okoli ISO) nekoliko časa kot talci, da se ne bi Italijanašem, ki so se ljudstvu težko zamerili, kaj pripetilo, ako se italijanska vojska umaku© iz Dal' macij*>
»JUTARNJI LIST« ▼ Zagrebu ▼prašaje, šakaj je vse nezadovoljno? Narodi so pričakovali po Wilsonov£h to^kah akorajšnji mir, ki prinese narodom bratstvo. Italija pa je prišla 8 svojimi imperijalistiSnimi lahtevaml, ki ni ostala osamljena na mirovni konferen-ci- Zadnja ministrska naredba, ki pred« stavlja popolno zaprtje naših mej, moie popolnoma umrtviti n&šo že tako bIa-botno industrijo in obrt- Zaprto so meje nvozn iz sovrafnih deSei, ali ni storje-na možnost uvoza iz prijateljskih dr-žav, ki pa do današnjega dne Se nišo čntile potrebe, da bi priznale Jngosla-vijo za suvereno državo. Kake posle-diče bo imel ta zastoj, na to naj odgovore oni, ki so poklicani, da vodijo račun o eksistenci naroda-
»JUGOSLAVENSKI MST« ▼ Sarajevu vsklika: Ne obupavamo! ceprav prihajajo is Pariza slabe vesti o nafiem vprasanju- Italija se 30 postavila na stališe >žejne pravice« pa nas obtotu-je, da se jej npiramo, ko hoće jemati, kakor nekdaj Marija Teresija, ki je vedno bolj plakala, da jej jemljejo zemljo, čim bolj je grabila po tuji zemlji* Italija postavlja Jugoelavijo na zatoSno klop pred đesetorico ▼ Parizu- Samo to še nedostaja, đa bi zahtevala, đa naj ]6 prosimo oproSdenja, ker smo zadali po-sleđnji in koneni nđaree bivši monarhiji in sicer radi svojih In ne radi ltalf-janskih interescvv- Pa tuđi ako bi Italija uspela e svojiini zahterami, bi ođlo-fitve desetorice v Parizu veljale tolllko, kolikor oni svolecasni dekret Vatikana, da se ustavi kretanje semlje okoli soln-ca- Italijani sapirajo rodoljub«. Kadar so despotske Benetke kje trepetale sa svojje gospodstvo, pretvorila se je be-neSka republika v krvoloSnega pantsr-j%- Ali obstoji pravilo, da so temnicarji propoveđniki Svobodet
»NOVO VRIJEME« v Zagreba pri-naša U učiteljskih krogov dopis, ki tr-di, da je srbsko nćiteljstvo bilo veđno mnogo boljde plačano kakor pa hrvatsko; poleg tega ima vrejeno praermati-ko* Tađi slovensko uSiteljetvo Je bilo vedno bolje plaćano nego hrvatsko. Khuen je dobro veđel zakaj je zuifal učiteljem plače, Čes, suženj ne bo nik-dar vzgojil svobođnega naroda- Prišel je prevrat* Za hrvatsko uČiteljstvo me ni še nič storilo. Ono mol« in trpi krivico, ali strašne bodo posledice, ako zlovolja prekipi. Dv&najgta ura bije-
»NEUE ZtTRCHER ZEITUNG« Je objavila pogoje za vstop Sviće v zrezo narodov- V kratkem se bo morala Svi-ca izreci, ali pristopi pariški svezi na-rodov ali ne* S tem, da eentralne držA-ve spočetka ne bodo sprejeta, se odbija zvezi važen steber, to je steber splos-nosti- Vendar zbog tega nevtralci nima-jo vzroka, odtegniti se svest* Dingače je s hegemonijo petih ententnih velesil in s členom 15* Da bodo imele v zvezi narodov velikcs države svoji veličini, pomenu, odgovornosti in đolžnoetim odgovarjajočo prednostno pozicijo, je umevno samo po sebi, ali pariški nacrt šega tozađevno pređalec- Ako prida do prave zveze narodov, v katori bodo so-delovale tuđi manjse države, se morajo tako ali tako spremeniti doloćbe čle-nov 3- in 26. v tem smislut đa se odpra-vijo ali znatno skrčijo predpravioe petih velikih eil- Voliki in moćni zahteva-jo s svojim nacrtom skoro neomejeno zaupanje e strani malih in slabih- Ali je nemodr<K ali ]• preveč, ako tuđi slsd-nji sahtevajo sanpanje v tem smislu, đa &% bodo veliki v bođoce poeluževall pri vseh sporih spravljivih sređstev in ne bodo nikđar več nasiljevali slabih nasprotnikov in đa v naprej določenem času opuste svojo absolutao pozicijo v srezi narodov.
Sarajevski »SLOVENSKI JUCU raspravlja o novih političnih formtcijah in pifee: »Avstrije ni vec, mi smo oevobojent in ujedinjeni, torej pripađ&jo vse nače pokrajinsko-ptemenake in verako   pollticiie   bofbe
73. 5tev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 37. mara 1919.
Stran &
prošlosti* 10 priznAvaroo s^>toA> *«t*-izpoveeti VB&konmr in nstvarj&mo državo ravnopravnih državijanov Srbov, Hrvatov in Slovencev- Nečemo biti vež Balkan in Avstrija, marveč Evropa, ker hoćemo v našo državo uveeti moderno zapadno politično življenje. Mi se hoče-mo razločiti od prošlosti in ostvariti nekaj novega, kar bo naše — srbako, hrvatsko in slovensko- A proti tema stremljenju se đvigajo ljubitelji starega avstrijskega režima, pokrajinsko-ver-ske in plemenske borbe- Mi nismo brat-je, tako kriče- Mi smo se klali toliko let, zato hoćemo to klanje še nadaljevati-Kaj nam mar sloga: Srbstvo, Hrvatstvo in Slovenstvo je ugroženo- Tako se torej vrši trgovina z narodnim neznanjem in zaupanjem. Treba se je nam za* vedati, da smo jeden narod in da moramo prekini ti s tradicijami in pri četi nstvarjati nove politične formacije-Vse, kar je bilo pred vojno, kar datira od Avstrije, ni ma veČ svojega življen-ckega razloga* Ustvarili smo si novo državo, zato moramo pričeti tuđi z novo politikoc
Politične vesti.
NAŠI SHODL
Shodi   JDS.   dne   23. in 25. marca.
Jugolovanska demokratska stranka je priredila v nedelio dne 23. t m. sledeČe Javne shode. oziroma obČne zbore: v Dofii pri Hra st n i k u (erovoril dr. Favnihar), v Podnartu (govoril dr. Kavčič) pri Sv. G r e g o r j u (govorila dr. Lovrenčič in PucelO, v Višnji gori fustanovni občni zbor; govori! A. Beg:), šentepeterski okraj v L j n b 1 j a n i (občni zbor, govoril profesor Breznik); dne 25. marca pa so bili ?hodi: v Lescah (govoril dr. Mirko TrillerV v S e m i Č u (občni zbor; govoril I. Župan), v Loki pri Zida-nem mostu (srovornik iz Celja), na Turjakn (izredni občni zbor. govoril Pucclj), v St. Janžu na Dolenj-s k e m (govoril A. Be<r). — Posebno v £t. Janža ie bila udeležba velikanska, da se ie moral shod vršiti na trgu pred županovo hišo. Na vseh shodih so se snreieli sotrlisno protesti proti italijan-skemn nasilstvu.
Pririodnjo nedeljo dne 30. t m. priredi Ju poslova nska demokratska stranka sledeče shode: v Medvodah pri Jesihn ob 3. ponoldne (nstanovni občrri zbor). vKaplji vaši pri Vodetu ob 3. ropoldne (ustanovni zbor), v Sodra-ž i c i ob 3. popoldne, vRobupriVe-Iikih L a š č a h ob 11. dopoldne, v Bohinjski Bistrici v občinskem doirra.
Impozanten shod JDS se ie vrštt dne 23. t. m. v Cerkljah pri KranjtL Priredila ga je tamošnja krajevna organizacija JDS. Vsled velikanske ude-ležbe — nad 500 ljudi, od teh kroz 400 samih posestnikov — se je moral vršiti shod na prostem in sicer na Hribarje-vem vrtu. Shodu je predsedoval gosp. Josip Lapajne. O splošnem položaju ter perečih gospodarskih in političnih vprašanjih je porpčal tamošnii roiak dr. Ivan S a i o v i c iz KoČevja, o kmečkem položaju in agrarni reformi pa g. Franc Šemrov iz Kranja. Ljudstvo kaže živo zanimanie za vsa javna vnrašania ter je sledilo izvajanjem obeh eovornikov z napeto pozornostjo. Snreielo se je soglasno več važnih re-solucii na vlado, katera fe jako leoo utemelieval predsednik KO gosood Josip Lapajne, mei njim! tuđi, d a n a i se ustanovi na Zoisovem veleno-sestvu na Brdu mi Kranfu k m e t i j -ska ^ola za Gorenjsko.
ObČn? zbor kraievne organizacije JDS. za ffrastnik-Dol, ki se ie vršil pre-tečeno nedelio v hrastniški soli. je uspei izvanredno lepo. Udeležba je bila velika, posebno še od strani ženstva in pri-stopilo je na novo kros: 30 članov, tako da št^ie organizacija že 120 članov. Naše zborovanie je počastil s svojo na-vzočnostjo g. poverienik dr. Ravnihar. ki nas je v nad dveumem govoru na-vduševal za vstraino delo. Dovršenemu govoru so navzoči živahno pritrjevali in se g. poverjeniku burno zahva'jevali. Kakor vse kaže. soc. demokratski tero-rizem ne bo izdal in JDS. bo zavzela y Hrastniku v doglednem času tisto visino, na kateri je bila nekdai. Zato pa Ie krepko na delo.
Shod t Brezini ob DravL V torek se je tu vršil impozanten shod. Prišlo je nad 500 poslušalcev, tako da se je shod vršil na prostem. Govorili so po-velinik posadke Dekleva, ur. 2ebot, nadnčiteli Hren, inž. JerašiČ, župnik Volčič. Prisotni so vztrai^H z nnivečjo pazliivostjo nad 2 uri. Nadejati se je naiboljšega usr»eha. Stevilo udeležen-cev je nepričakovano visoko. Shod je sosrlasno spreiel 10 resolucij k današ-niemu položaja. — Sledite!
POZOR. DOKLER JE ŠE CAS!
Iz flrastirika. Pretečeno nedeljo !o-tili so se pijani delavd tnkajšnje stek-larne v Demovškovi gostilni srbskega vojnika. Ko se ie ta umikal proti postaji, so drli steklari! za njim. eden izmed njih. po imenu Drolz, ie streijal z revol-verjem za Srbom, le-ta pa se je branii rn zabodel Drolza v srce, da je bfl na mestu mrtev. Dejanje je vzbudilo veli-kansko razbnrienje, na stotine ljudi se je zbralo pred postajo, hoteći napasti tamošnio srbsko stražo Ko pa se je za-znalo, da si je Drolz sam kriv sm™» se je razburjenie polegio. S tem W bila stvar končana, če bi ne imela tako tem-ne^a in nevamesra ozadja. Drolčeva smrt namreč ni posledica hipne^a ras-burjenja navadnejra pretepa, tetnvcj sad dela tistih sobverzivnili tUmatim
▼ gtažpfi in kemičai tavmrni, na katere wno že opetovano opozarfalL Ne mo-timo se namreč mnogo, Če trdimo, da vodijo niu teh nemirov k tištim tajnim sestankom v stanovanju nradnika St in v občinski ubožnici ter dalje v Celje in Maribor. 2e dalje Časa se nas izztva krog teh podjettj s heil-klici, hoch die Boljševiken, nieder mit den Serben in Podobno in mi vetno. da dobrovoljni steklarji (povečini Slovak!) ne store te-sra iz lastne^a nagiba, temveč da so zapeljani od vodstva in uradnikov ome-njenih podjetij. Na vsak način mora vlada poseči z vso odločnostjo, predno priđe do novih in večiih nesreč. To gne-zdo se mora izprazniti in storiti kouec državi nevarnemu početju teh ljudi. CL dr. Ravnihar, ki je bil ta dan pri nas, nas je zagotovil, da bo vlada nkrenila potrebno, da se napravi red v Hrastnl-ku. Mir bočemo imeti, posebno pa mir prerj •-.-... .- -i ,mi renejrari.
Zavednost zldanmoSklb socljalde-mokratov se je dne 16. t m. na javnem shodu podružnice, delavsko izobraže-valnega društva »Svoboda« v Čisti luči pokazala. V odbor so namreč izvolili svojedobne člane »Sudmarke«, izvo-Ijen je bil Ivan Colavti v odbor in svo-ječasni Tjla^ajnik »Sudmarke« Alek-sander Roth. plačilni natakar v kolodvorski restavraciji ćelo blajra.inikom društva Svobode. To kaže dovolj brez vsake pripombe, kakšni Slovenci so to. Čudimo se Ie, da se pustijo zavedni Slovenci in Slovenke v tak odbor volitL
BoljševiStv© naš spas? Sobotni >Naprejc je priobčil uvodnik >Grobovi tu-lijo!«, v katerem pondarja, đa je iz poročil, prihajajočih iz Pariza, razvidno, đa je jusroslovanski problem rešen na tako pravičen način, da bodo v eventualnem jugoslovansko - italijan-skem sporu Amerika in. kakor kaže. tuđi Čeho - slovažka nevtralna, to se pravi, da stojimo pred pretečo nevar-nostjo nove vojne; na to nadaljuje do-besedno: >Razmišl]amo dalje in se spomnimo ruske revolucije, spomnimo se boljševizma- Ali ni morđa boljševi-zem ono zdravilo, ki bo ozdravilo bo-lezen zapadnih >demokrati?nih< zdrav-nikov . • • Priđe dan in tišti dan bo dan vstajenja, dan prave svobode! Iz niskih step prihaja glas rešitve in — grobovi rulijo'c — Socialno demokratsko glasilo je torej mnenja. da je bolj-ševištvo tisto čarobno sredstvo, ki bo prineelo spas bolni Evropi, bolnemu človeŠtni- Nimamo namena. đa bi to na-ziranje izpodbijali — nazori so različni in svobodni tuđi —, «đi pa se nam umestno, đa pri tej priliki opozorimo na sodbo mož, ki poznajo boljševištvo nekoliko bliz je in natančneje, kakor njegovi občuđovatelji v slovenskem so-cialnođemokratskem organu* Rnski so-cialni revolucijjonar dr. Dmitrij G a v-ronskij, delegat na međnarodni so-cialistlčni konferenci v Bernu, ki se je sam aktivno udeležil rnske revolucije 1- 1917-, je v svojem govoru dne 4- t- n> v Curihu na temelju svojih izkušenj in opazovanj konstatiral z ožirom na bolj-ševiški režim v Rusiji to - Ie: »Današnja Rusija je zapadla poginn- Sociali-sticna država sovjetov je fata morgana dekretov, ki naj nameoejo pesek v oči zapadno evropskim sodrugom- Tako je imel dekret o razdelitvi zemljišč za po-sleđico popolen razpad zemlji Ske pose-sti. Veleposeetva so sicer izginila. na njih razvalinah pa so nastala manjša in večja privatna posestva, ki se vzđr-žujejo z oboroženo silo- O socializaciji zem 1 Uske posesti ni govora. Tsto velja o dekretih glede prehrane- Boljševiška statistika sama dokazuje, tla Rusija, ta bivša žitnica Evrope, gladuje v beseđe pravem pomenu- Mesta izumi rajo, de-lavski razred, nositelj socijalističkih idealov. razpada- Korupcija je navzela naravnost stražne dimenzije- Število upravnih uradnikov pre??ega v raznih zavođih Stevilo onih. ki se jih im« upravljati« Podkupovanje je v cvetn povsodi« Plačujejo se milijoni- V salonskom vozu mirovne delegacije, ki se je napotila v TJkrajino. so našli ćele zaklade, ki so jih skušali vtihotapiti v Ukrnjinoc . • . Tako sliko pođnja o holj-ševiškem >rajuc v Rusiji soeialni revo-lucijonar dr- Gavronskij- Se strašnejše so pođrohnocfi. ki jih nnvpja švicarski poslanik v Petroerndu O d i e r v fran-coskem listu >Krho de Parisc- Tu Ie nekaj značilnefših slioic- Tu Ie nekaj rna-čilnejših sličic: V Petrogradu in Moskvi razsajajo koze in legrar- Prebival-stvo je decimirano« Tvornice pohietva izdelujejo velike krste, v katere naba-šejo 7—8 mrtvecev- Praktično imajo samo državljani prvega razreda to so dela vci pravico zahtevati od občine živila- Drugi morajo kupovati tihotapsko blago n- pr- kilo kruha za 40 rubljev, seženj drv za 860 rubljev itd Petro-grad je iztunrl* Prebivalstvo se je zmanjšalo za đve tretjini. Skoro vse tvornice so zatvorjene- Tramvaj vozi samo po dve ori na dan- Delavd, kate* rim ne nadi đelo nobene koristi vei, praznujejo- Sedanja Rusija je postala ogromen urad, ki je prenapolnjen nrađ-nikov, ki samo uživajo, a nič ne delajo in nič ne prodncirajo - * •< Tak&no življenje nstvarj« boljševifitvo! In to naj nam pripravi dan vstajenja in donese rešitev iii pravo svobodo? Bog mtm vsr ruj tek* retttre in tike srobodel
»NAPRCJ«   Di  NJEGOVA  OĐREKO-VANJA.
Ta fislani list se pri svojih obrcko-vanjih postavlja na jako pripravno s$a-Ušče. Dva gospoda socialna demokrata stopita skupai, pa pričneta govoriti, da ie poslanec Ribnikar ogoljufal mestno aproviiacijo za po! milijona kron in da je s tem denarjem kupU Romovo hišo in palačo v Zagreba, Na ta način se ie ostvarilo »javno mnenje« in uredniki »Naprejevi« žive sedaj v veri, da smelo to mnenje razobešati po svojem listu, prepustivši onemu, katerega so s svojim kolom po glavi vse kali, da dokaže, da k temu nišo bili upravičeni. Dosedaj so pošteni Ijudje bili mnenja, da je dolž-nost tistegra, ki kaj trdi, da to svojo tr-ditev tuđi dokaže; od napadenega zahtevati. da naj izvede negativne dokaze, je pa nesramnost! Tako je bilo dosedaj in tako bode med poštenjakl tuđi v bodoče! — Da Ijubljanskemu županu, ki načeluje mestni aprovizaciji več nego štiri leta, ni vse jedno, ako se uradniku te aprovizacije očita, kaj tako v nebo kričečega, kot je očital »Naprej« Ribnikarju, bodo pošteni ljudje tudl umeli. Sicer se pa še enkrat kliculemo na javno knjigo, kjer se gospod Josip Petejan zopet in zonet lahko prepriča, komu ie pripisana Romova hi$a.
VSAKO SREDSTVO JE DOBRO.
V včerajšnjo «»Jugoslavijo« zane-sel je nekdo izmed uradništva Mestne hranilnice gnilo jajce, češ. da jemlje ob-činstvo sedaj denar iz Mestne hranilnice, ker je v zadnii seji občinskega iveta izvedelo, koliko ie ta hranilnica podpisala vojnega posojila. Da je stvar resnična, bi bilo pač žalostno, da y ravno uradništvo Mestne hranilnice za-neslo v javen list. Stvar pa ni resnična, ker je že prej ćeli svet vedel koliko so hranilnice v Ljubljani podpisale vojnega posojila in ker je končno položai tak, da je vprai^anje tega posojila koč-liivo -Ie za mestno občino ljubljansko, ki jamči za vse vloge liubljansko, ki jamči za vse vloge Mestne hranilnice. Sicer so pa to vojno posojilo zanesli v razgovor kolo vod je imenovanega uradništva. ki so pri vladi ostentativno naglašali, da bi imela Mestna hranilnica, rudi če bi se ugodilo pretiranim zahtevam uradništva, še vedno čez 400.000 K letnesa dobička. Ničesar ni bilo bolj naravno, nego opozarjati na to, da bi se ta dobi-ček takoj znatno skrčil v slučaju, če bi se skrčilo Ie pet in pol odstotno obre-stovanje vojnega posojila. Končno se pa denar jemlje sedaj ne samo iz Mestne hranilnice, temveč tuđi iz drugih denar-nih zavodov, ker se vsled proste trgovine, katero hočejo špekulanti izkori-stiti, rabi veliko gotovine, ki je bila dosedaj spravljena v denarnih zavodih.
—r.
NAPADI BRE2 KONCA.
Kako sf nekateri Ijuđje mislfio politično delo, vidimo najboljše iz raznih napađov, ki si jih privoščijo na nas za-vezniki, klerikalci in takozvani sociali-stl Slovenčevemu dopisniku v Beogradu se je nekaj sanjalo o nacrtu bodo-Čega volilnega reda, ki ga pripravlja dr. Kramer. Takih načrtov Je več. To se-veda gospodov ne moti, đa ne bi pora-bili vsako priliko in nepriliko in udarili s kolom, vse to, da delajo razpoloženje za svoje stranke, katerlm so takšna sredstva očividno potrebna, ker bi se jih sicer ne poslužcvali. AH Da se go-spodje ne morejo odvaditl starih metod. To potem imenujejo demokratično in kar je še drugih takih imen. Posebno so se v zadnjem času spravili na ministra dr. Krameria. čegar smotreno in pozitivno delovanje jim je trn v peti. Tako jim n. pr. ni prav, da baje po teh sanjarijah raznih dopisnikov — pripravlja minister nacrt volilnih okrožij, koji vsako bi imelo manjšinske^a in večinskega poslanca. Ne glede na to. da oni sploh ne morejo vedeti, ali takšen nacrt obstoji v res-nici ali pa je izmišljen, si samo dovo-Ijujem vprašanie, ali so gospodje od obeh strank proti temu, da bi bila zasto-nana manisina? Ali so proti proporcu? Pisanje »Slovenca« in »Napreia« utegne dovesti do razkritja pravih načrtov takozvanih demokratov pri obeh stran-kah. ki bi na radi nastopili tuđi nekoliko teroristično. Pišejo o pronorcu, v praksi so pa proti njemu. Ostalo pisnnje »Napreja« popolnoma odgovarja sliki, ki smo si io o tei stranki že davno napravili. Njihovo pisanje je nedostojno in neresno. Brez argumentov zmeriajo in udrhnio okrog sebe. kakor v kakšni oštariji. razširiajo govorice in uganjaio '•ol;t'ćno zastrurlievanie vodnjakov, tako da mora biti v?akega poštenjaka sram takšne rrbote. Kadar čutijo potrebo, da polemiziralo z naš:m listom, jednostavno izkriliio in potvorijo vsebino našega članka, kakor so to napravili z našim člankom »Rudeča nevarnost«. Kaclar želijo udarit5 po našem poslancu, si cnostavno izmisliio. da je vojni do-bičkar in da Je kupil več hiš. mesto da bi rajše doma pogledali o raznih kup-čijah z jajci in slično. Takšna obrekova-nja so vse obsodbe vredna, tuđi Če bi nekateri voditelji te stranke ne bili v vladi. Mi listu na svoje obžalovanje ponovno očitamo nepoštenost,
»Slovenec« bije zopet samega sebe. Ni mu prav, da se baje namerava napraviti volilni red z tnnogimi okrožji, sam pa v isti številki poroča, da je član par-lamentarnega kluba njegove stranke v parlamentu v daljšem govoru zahteval takšen volilni red, kakor ga list v isti StevOki pobila. In tako dalje brez konca. — Naj se gospodje pomirilo, oni volilni red, ki ga bo đr. Kramer predloži!, bo gotovo boli demokratičen. kakor bi sa napravili ljubljanski gosocdje kritiki in bo nosil tuđi pođpis dr. Korosca rav-notmko kakor đr. Krameria in Pribičevi-
ke, toda je vseskozi naroden in pošten in je lahko domaćim zastrupljevaicem vodnjakov za vzgled. Da bo pa ta volilni red sprejet od većine ljudstva in la bo ščitil manjšine, je gotovo, pa naj bo to manjšinskim strankam danes prav ali ne* Jutri, ko bodo te zaščite deležni, bodo Še Ie videli, kako dobro skrbi minister dr. Kramer tuđi za nje.
SOCIALISTT V OPOZICIJI?
Današnji »Slovenec« prinaša poro-čilo iz Beograda, da so socialisti tuđi formalno stopili v opozicijo in da so po-verjeniki Kristan, Prepeluh in Bukšeg podali ostavko Informirali smo se in iz-vedeli, da to dosedaj še ni res. Eventu-alen takšen korak bi seveda imel za po-sledico demisijo in rekonstrukcijo cele-ga kabineta in deželnih vlad.
Današnji »Naprej« je dobil iz Beograda poročilo. da socijalisti res pojdejo iz centralne vlade (kar se je že zgodilo!) in iz pokrajinskih vlad. S tem ie koalicija vseh strank zaenkrat končana. Zu-nanji in notranii položaj Ie priostren in naenkrat smo postavljeni pred nove probleme. Slejkoprei seveda stojimo na stališcu: Red mora biti!
(Naša porodila iz Beograda in Zagreba.)
I2ROCITEV   ADRESE   PRESTOLO-NASLEDN7KU  ALEKSANDRU.
Beograd, 26. marca. VČeraj dopol-dne so izročili regentu Aleksandru adreso Narodnega Predstavništva predsednik in oba podpredsednika Narodnega Predstavništva ter predsedniki in tajni-ki i^vrcb-inih sekcii. V denutaciji so bili od Slovencev: dr. Jankovič, dr. Pestot-n k   ;            .-r in nosianec Fon. Depu-
tacijo so sprejeli dvorski general in dva adjutanta ter io peljali k regentu, ki k> ie dočakal v voini generalski uniformi. Predsednik dr. Pavlovič je imel na regenta nagovor, v katerem je povdarjal, da ie b h s^rr'e^a adresa soprlasno in da se sriblie adresa v mejah prestolnega govora. Povdariaf je načine., da izraza popolno harmonijo kraljeve vlade z Narodnim Predstavništvom, kar upra-vičuie upanje, da bo ta izraz popolne solidarnosti med ljudstvom in kraljem ugodno vplival na naš zunanjepolitični položai. Nato je prečital zbornični tajnik Pera Jovanović adreso, ki so io sprem-Ij3.Ii navzoći poslanci s ponovnim pritr-jevanjem in odobravanjem. Regent je imel nato cerele, pri katerem si je dal predstaviti vse došle poslance. Tekom razgovora je vprašal poslanca Bi-ankinija, če se namerava vmiti v Dalmacijo, nakar mu je ta odgovoril, da bi ga Italijani takoj zaprl. ako bi ga dobili v roke. Regent je prosil predsednika, naj izrazi Narodnemu Predstavništvu njegovo zahvalo obenem z izrazom naj-toplejše želje za uspesno deio Narodne-ga Predstavništva v notranii in zunanji politiki. Posebno se je zanimal prestolo-rmslednik za delovni program Narodne-ga Predstavništva v bodočih tednih, Vprašal je med drugim, če vlagaio poslanci kaj pridno interpelacije. Na pred-sednikov odgovor, da se v tem oziru zlasti odlikujejo Hrvati in Slovenci radi ztinanjepolitičnega položaja, je regent odgovori!, da je to zelo dobro in korist-no, ker dajefo poslanci z interpelacijamj vladi spodbudo.
KRIZA V KABINETU,
Beograd, 26. marca. NepriČakovan preokret socijalnih demokratov v parlamentu je rodil nove težkoče in bo po-spešil gotovo rekonstrukcijo kabineta. V parlamentarnih krogih se smatra za gotovo stvar, da bo socijalistični minister Korač odstopil. Treba bo zaradi tega obsežne rekonstrukcije in ni izključe-no, da se vlada povrne na prvotno idejo celokupne demisije. V koliko se bo vsled preokreta sociialistov spremenilo tuđi niihovo razmerie pri posameznih pokrajinskih vladah, se za enkrat še ne da z gotovostio povedati.
»HRVAT«  O KRIZI RADI ODSTOPA DR. PETRICICA.
Zagreb, 26. marca. Današnji »Hrvat« zatrjufe, aa je došla vlada vsled iz-stopa dr. Petričiča v neprijeten položaj tn da vedno boli občuti nujno potrebo, da dobi v kabinetu zastopstvo rudi »Narodni klub«. Kakor zatriuje list je uve-del ministrski predsednik Protič v tej zadevi že dogovore s Starčevičanskim klubom. Povabil je k sebi predsednika »Narodnega kluba« dr. Paveliča ter ga pozval, naj stavi pogoje, pod katerimi bi njegova stranka zopet mogla sodelo-vati pri vladi. Dr. PaveliČ je poročal o tem na seji Narodnega kluba, ki pa je bil mnenja. da hočejo stranke večine zlorabiti patrijotizem članov kluba. Zato je »Narodni klub« sklenil. da ne bo sodeloval, ako ne dobi zadostnih garan-cij, da se bo spremenil ćeli kurz notra-nje politike, posebno y Bosni in Banovini. Klub bo sicer glasoval iz zunanje-političnih ozirov za kredit, ki ga za-hteva vlada, ventfar pa samo z izjavo, da to glasovanje ne pomenja zaupnice vladi.
Zagreb, 26. marca- Današnji »Hrvat« se bavi še enkrat z demisijo dr. Petričiča in zatrjuje, da je stalo dr. Petričiča sodelovanje v vladi z Ijudmi bivšega madžaronskega režima silno duševnih muk in samozatajevanj, ki jih je prene-sel samo vsled ozira na nevarni položaj domovine. Nasprotja med njim in veči-no drugih ministrov so postajala vedno večja- Nesoglasje glede adrese pa je izbilo sodu dno. Dr. Petričič se je smat-ral za nemogočega od onega trenutka, ko se je uveril, da je ministrski predsednik Protič oštri nasprotnik proporcijo-nalne volilne pravice.
ČUDNA ZVEZA.
Zagreb, 26. marca. Starčevičansko glasilo z očitnim zadovoljstvom ponati-skuje članek ljubljanskega »Napreja«, ki napada -centralno vlado ▼ BeogradiL
Starcevičanci so očividno veseli nenaij-nega zaveznika, katerega so našli v vr-stah, kjer se ga pač nišo nadejalL — To je temboti pomembno. ker so se vedno obraćali proti nam, kadar smo grajali nedostatke, kadar se pa lotijo istega posla socijalnidemokrati, so takoj sknpaj. __ Si duo faciunt idem...
MINISTER KORAC PODAL SVOJO DEMISIJO.
Beosrad, 26. marca. Minister za socijalno skrbstvo Vitomir Korač je podal danes svojo ostavko.
DELOVANJE DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 26. marca. Demokratski Klub je imel danes sejo, na kateri se je predlagalo, da naj povzame Demokratski Klub v parlamentu inicijativo, đa se končno uredi vprašanje socijalizacije in agrarne zakonodaje. Demokratski Klub se bo zavzemal za to, da se izde-lajo pozitivni zakoni v zgomjem smislu.
Naša izvirna poročUa z Dunaia
GIBANJE   DUNAJSKIH  BANCNIH
URADNIKOV.
Dunai, 26. marca. Pri dtmajskih bančnih zavodih se je pričelo gibanje, da se ustanove uradniški sveti, ki bodo prideljeni ravnateljstvom denarnih zavodov in bodo nadzorovali poslovanje ravnateljev in upravnih svetnikov. Ti uradniški sovjeti bodo imeli pri posve-tovanjih ravnateljev odločilno besedo.
NEMIRI V NEMCUL
Đerolin, 26. marca. V rndokopnem
okraju Uuhre je pričelo stavkati zopet 15.000 rudarjev. Po raznih mestih se vrše poulični bojL
PRVI MESCANSKI SOVJETI V, NEMSKI AVSTRUL
Dunaj, 26. marca. V MOđlingu pri Dunaju se je ustanova prvi meščanski sovjet ki je sestavljen sorazmemo iz kršćanskih socijalistov in nemških nacional cev. Ta meščanski sovjet je sklenil tvoriti oporo sedanji vladi.
NOVE ZAKONSKE PREDLOGE V NEMŠKI AVSTRUL
Ditnaj, 26. marca. Danes je imel glavni odsek nemSko - avstrijske narodne skupščine sejo, v kateri je razprav-ljal v raznih zakonskih predlogah, ki se bodo predložile jutri ptenumn narodne skupščine, Ena teh predlog vsebuje od-stavljenje Habsburgovcev, druga pa odpravo plemiških in drugih Častdh na-slovov ter odpravo odlikovani. Seja zbornice bo zelo kratka, ker se bodo vse te predloge odkazale dotičnim od-sekbm. Nemški nacijonalci bodo vtožfli interpelacijo na državnega kanelerja dr. Rennerja, koliko je na vesteh resnica, da se je bivšemu cesarjn Karln posTe-čilo odnesti s seboj v Švico več mlHjo-nov kron premozenja. Draga interpelacija bo zahtevala izgon rodbine Parma in razlastitev vseh posestev te rođbme v Nemški Avstriji.
STAVKA  ANGLESKIH  2ELEZNIČAR-JEV — IZMIŠLJENA.
Geneve, 26. marca. »Neuvefle Cor^! respondence« poroča, da so vesti ostavki angleš. železničarjev kratkomalo izmišljene in da se bo definitivna pogodba med železničarji in vlado, lri vsebuje zboljšanje gmotnega stanja Železničarjev, ratificirala 27. marca.
VITEZ BILINSKI. POLJSKI FINANOfl MINISTER.
Dunai 26. marca. Poljski listi prina* šajo vest, da bo najbrže znani bivši av-srriiski FmanČni strokovnjak vitez Bflinv ski imenovan za poljskega   finančnegal
ministra.
RDECA NEVARNOST.            -..
Varšava, 26. marca. BoljŠeviki so*
zavzeli mesti Pinsk in Kovno.
POVRATEK FRANCOSKEGA POSLA-NIKA NA DUNAJ.
Dtmaj, 26. marca. Francosko posla-ništvo na Schwarzenbergovem trga se mrzlično popravlja, ker priđe že koo. cem tega te dna franeoski poslanik Afli-zee na Dunaj.
OBSEDNO STANJE V SOLUNU.
Atene, 26. marca. Izšla je kraljevska naredba, s katero je proglašeno nad Solunom in okolico obsedno stanje io je
uveden tuđi preki sod.
ANTANTNE PRIPRAVE   ZA   UDUŠE-NJE    BOLJŠEVIŠEGA   GIBANJA   NA!, MAD2ARSKEM.          f
Rotterdam, 26. marca. V torek bd pričela Antanta s svojimi pripravami za vdušenje boljševiškega gibanja na Mad-žarskem. Iz Brindisija in Marsellla se odpošljejo posebne antantne armade y te svrhe v Solun in Crno morje.
Milan, 26. marca. Listi poročajo, da je Antanta pritegnila k sodelovanjn pri zatrtju madžarske vstaje tuđi Češke la poljske čete.
Bukarešta, 26. marca. »Agenture Dacia« poroča, da je v Carigradu pripravljenih 50.000 francokih kolonijahiini čet ki bodo zasedle Rumunijo.
Dunaj, 26. marca. »Mittagspost« poroča iz Haaga, da je bila tamkaj spre-jeta neka brezžična brzojavka, ki jo Je poslala sovjetska vlada v Moskvi so-vijetski vladi v Budimpešti in sicer r roke komisarju za znnanje zadeve Befi Kunu in v koji se naroča budimpeštanski vladi, da naj takoj prične z agitacije* v Nemški Avstriji in naj skuša zlasti đe-lavstvo navdušiti za boljševiške Idete. V te svrhe naj se dovoU pri budimpeštanski vladi takoi kredit 100 nrilijonoT • kron. Brzojavko je podpisal Ljenin sam. Antanta je o vseh teh ukrepih roskfii boliševikov natančno poučena in bo po-stAla Še tekom k«a   tete   m tal
a£inH   trn
1
•abOVBBKl NAROD*, *M V oma 1*19.
73***.
francoskega poslanika AIlisćeja, kl bo
podučil vlado NemŠke Avstrije o posle* dicah, če bi se tuđi tu razpasel boljše-vizem v taki oblik i kakor na Madžar-skem. V tem slučaju bi Antanta odpokli-cala iz Nemške Avstrije vse antantne komisije in zatvorila meje za dovoz ži-vfl. Obenem pa bi se zopet uvedla blokada in to v najstrožji cbliki.
NEMIRI V GALICIJI — IZMlSLJO-TINA.
Duoai 26. marca. V ukrajinskih fcrogih se zatrjuje. da so vse vesti o ne-mirih in vstaji v GaJičiji popclnoma ne-resnične, Danes ie dospela na ukrajinsko poslaništvo brzojavka iz Kolom eje, oddana 25. t. m., v kateri se zatriuje, da v ćeli Galiciji o kakih nemirih sploh govora ne more biti.
NESTRPNOST DUNAJSKIH NEMCEV
Danaj, 26. marca. Nemški »Volks-rat« za Dunai in Nižje Avstrijsko je sklenil v svoji seji dne 24. marca, da bo predlagal v parlamentu. Ja nai se odpraviio iz vseh javnih uradov Cchi in Jugoslovani, ki sede sedaj na dobro plaćanih uradniških mestih. Kot uteme-ljevanje navajaio dejstvo, da se je vr-nilo iz Ćeško-Slovaške in Jugoslavije "več tisoČ nemških uradnikov v Nemško Avstriio. ker so bili iz teh držav izcnani in sedaj ne dobe mesta, ker sede na teh mestih Ceht in Jusroslovani.
STAVKA   VSEVCILISKTTI   ASISTTN-TOV NA DUNAJU.
Dimaj 26. marca. Danes ie izbruh-nila po dunajskih visokih šolah stavka asistentov in konstniktorjev, ki hočejo s stavko doseći Izboljšanje svojega ma-terijalne^a stanja.
TFGOVSKI   MINISTER   DR.  STRAN-
SKY O STALIŠCU NEMCEV NA CE-
ŠKEM.
Praga, 26. marca. češko-slovaški irgovski minister dr. Stranskv je iziavil na neki rnanifestacijski skupsčini 25. t. m. o stališču Nemcev v čcško-slovaški republiki sledeče: Nemci se danes tako radi sklicuiejo na zrana \Vilsonova načela samoodločbe ter pozabliaio pri tem na veČ kakor tisočletne historične meje Češke. Po teh Wilsonovih načelih so bili Cehi osvoboieni od tuiega jarma, ki so ga nosili toliko stoletij. Nemci nišo bili na Ceškem. na Moravskem in v Šleziji nikdar zatirani, marveč narobe. bili so naši gospodarii in mi njihovi sužnji. Tuđi v bodoče ne borno Nemcev zatirali, ampak jim nudili vse narodne pravice, ki jim srređo, zahtevali pa bo-mo, da bomo na lastni zemlji prvi narod, da ne borno odvisni od drugih. Po premiriu nam nišo podarili morda naše dežele. ampnk nam vrmli samo to. kar je našega. Če se Nemci sklicujejo na (Wilsonova načela, jim lahko povemo, da gredo rudi ta načela Ie do gotove meje in da imamo v takozvanem nem-iškem ozemlju take manjšine, da se bo Isvet čudil* kadar se bo pokazala prava slika.
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencem
VAŠ POSLANIK V WASHINGTOXTT. LDU- Beograd. 26- marca- (JDU-) Iz Washingtona poročajo z dne 8- marca: Pomoćnik državne^ra tajnika za zu-nanje posle Zedinjenih držav pevero-ameriSkih je pređseđniku WilsoDu v Washing:tonTi pređ?tavil novoimenova-nega poslanika kraliestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Wa?hirtgtonu. dr. Slavka Graića- Poslanik je izjavil. da je srečen, ker stopa v redne zveze z ameriško vlado v času, ko slavijo za-vezniki zmago in je izvršeno ujedinjenje naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev* Dr. Gniič je sporočll globoko zahvalo svoje vlade za grootno in moralno pomoč ameriške vlade in za priznanje nose kraljevine- — Predsednik Wilson je pozdravil dr- Gruiča kot pr-vega predstavitelja nove dobe. ki je nastopila v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev- Pouđarp.l je, da ni v tej vojni noben narod pretrpel toliko nad-log in se odlikoval s tako hrabrostjo, kakor Srbi- Predsednik je pripomnil, da 60 po zmagi nastale nove težkoče in nove naloge, ki jih je treba premazati in rušiti v duhu svobode in humanitete-Wilson je končno naprosil poslanika, naj izrazi Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in Njegovemu Visocanstvu regentu Aleksandru obeudovanje ame-riekega naroda, kakor rudi njegovo ne-omahljivo zvestobo-
IZ BEOGRADA-
LDU- Beograd, 26- marca- (JDU-) V6i novoimenovani nradniki finančne-ga ministrstva so predvčerajšnjim skupno prisegli.
L.DTJ. Beograd, 26. marca- (JBU-) >Epoha< priobeuje razgovor z ministr-skim podpredsednikom dr- Korošcem o nreditvi našega šolstva- Dr- Korošeo je zagovarjal demokratične zahteve po temeljiti reformi našega šolstva* Nova generacija ne srne več poznati analfa* betov- Na deželi se v ljudskih šolah na-merava uvesti za declce obvezni pouk v poljedel8tvu, za deklice pa v gospo-dinjstvu- Vsak otrok se mora seznani-ti z osnovnimi pojmi higijene- Pouk v šolah se mora spopolniti- Uvesti se mo-rata franooščina in angleščina. da 86 bomo mogli naslanjati na zapad kulturno in gospodarska, kakor se sedaj ie politično. Tuđi z Busijo bomo morali iikatt novih sve* Dr* Korodec }e po*
udarjal, da je tuđi na polja učite]}**?* t treba temeljitih reform. OmoTati ]• tr#-ba čim većje &tevilo oćiteljUč    in    pa etrokovnih gol, slasti    sa poljedeUtro, obrt in trgovino- Nujno potrebno Je, da ' se podržavijo Tse iole-                             I
LBU- Beograd, 26- maroa-    (JDU) ' Srednj^Solski suplenti ao predložili mi- ' nistrstvu za prosveto svoje sahteve po \ nreditvi  gmotaega   poloiaja-  Med  dru- i gim predlagajo,    naj se euplenti    takoj j imenu je jo za profesorje s plaoo, ki \\m pripada po službenih letih- Minister sa prosveto  je  obljubi 1,   da  bo  storil  vae J potrebno, da se čimprej    reži    njihova upravicena zahteva-
LDU. Beograd, 26 marca- (JDU.) :• Službene Novine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencevc poročajo: Glede razširjenja vesti, da namerava kraljeva vlada vsled zunanjih neprilik poda^; svojo ostavko, smo na pristojnem meetu izvedeli. da je ta vest nereenič-na- Xa mirovni konferenoi 6e ni padla nlkaka odločitev, ki bi omajala stali-ščo vlade- Pač pa je verjetno, da bo vlada po parlamentarnem običaju stavila svoje listnice na razpolago, ko se konč&jo parlamentarne debate in dala tako ustavnim činiteljem — kroni in parlamentu — možnost. da ponovno presodijo položaj in potem sklepajo o sestavi vlade-
K URADMSKEMU GIBANJU NA HRVATSKEM-
LDU- Zagreb, 26- marca. Novinski odsek objavi ja uradno poročilo pokrajinske vlade v Zagrebu o vprašanju prepovedi zborovanja državnih name-ščencev, ki bi se moralo vršiti dne 23-t. m- Poročilo poudarja med drugim: Osrednji odbor je vabil javne name-Sčonr-3 na shod z letaki, ki so vse prej koi pomirjali- Samo ob sebi je umevno, da vlada ni mogla ravnodušno dovoliti, da bi skup^čina sklepala a eventualni stavki- Stavka državnih uradnikov ima drugačen značaj, kakor zasebnih na-meščencev- Ona vodi naravnost do anarhije- Zato jo vlada naznanila osrednjemu odboru zveze javnih name-ščencev, da more dovoiiti napovedano slaipsčino samo tedaj, ako prevzamo odbor odgovornost, da na skupšeini ne bodo sklepali o stavki- Ker je odbor to odklonil, je bila vlada primorana, skup-sčino prepoveđati- Vlada ni mogla do-puctiti, da bi njeni nastavljenci raz-pravljali o tem, kako naj prično stavko- S tem se ne bi pregresili samo proti disciplinarnim predpisom in kazenske-mu zakonu, ampak tuui proti najvital-nejsim interesom države. Vlada ni smela dopustiti, da sklepajo uradniki o stavki v najhujsi dobi na5e njeđinjene domovine, v Ča^ih, ko se za vedno od-loča naše celokupno narodno vpraša-nje- Madi je dobro znano beđno stanje javnih nameščencev in odložena je, sto riti potrebne korake za odpomoč fe tekom tefira meseca- Prav zato, ker je trđno ođločena, izvesti svoj© namere, ni mojs;la dopustiti, da bi došlo med njo in med državnim i uradniki do boja v vpra^anju prestiža in avtoritete državne vlađe-
Izvozn!ce. Sarajevska »Jednakost« piše: »Deželna vlada daje pojedincem neke izvoznice in dovoljenja, s katerimi se takoi pred vladnlm poslopjem lahko zasluži 5, 10, 20 do 50.000 JC kakršno je pač dovolje-nje in oseba po svoti naravi in vrednosti. Te izvoznice se dajejo, ali bi se vsai smele dajati onim ljudem, kl so hudo trocli v času vojne. Ničesar bi ne. imeli proti temu, ako bi se pri tem postopalo pravično in nepristransko, toda odločno smo proti ©o-deljevanju izvoznic Q3 na£in, kakpr se se-daj prakticira . . .« Kupčija z izvoznicami je torej v cvetu v Zagrebu, v Sarajevu, na-dejamo se, da se takšne stvari pri nas do sode.
Naša komisija za Bolgarsfco. Mlnistr-stvo prosvete v Beogradu je imenovalo posebno komisijo, kl ima nalo^o, odooto-vati v Sofijo in tam poiskati umetnn© in znamenitosti, ki so jih Bol sari odnesi iz srbskih kraiev. Komisiji načeluje ravnatelj Narodne Biblioteke Atanaz MatTncr.
Tuđi »knlruma« borba. Med musi-mani v Bosni in Hercegovini je nastala ljuta borba. Pravijo. da je vera v nevarnosti. Zakaj? Ker za^topalo med muslimani ne-kateri »prenapeti modernisti« rrnienje, da sme pravoverni musliman nositi t»tdf VTo* buk. Druid pa ZK?et zatrhilcio, da f? fes, turska kana ob^fAe pravesa mfit?:Ttana m da se vsaVdo preere^i proti veri. kdor bi f(*<; zamenlal s srianrslim MobiiVam. »Tu fes. tu kfobuk«, fo ie se^af vnra^arle. ki pretresa vso mticlimansko iavnost v Bosni. Ali bo zmasral klobuk, ali bo podTesre! fes, kdo bi mocrel to oovedati £e sedJ»i. ko se po prvih okr?a?fh Sele brusilo sablje hi ostrijo konja za srlavni spooad?!
Srbsko - franeoska rlmftazlfa ▼ Brčićem, »JednaVost« poroča, da se ustanovi v Rrčkem mehana srbsko - fran^osVa (rfmrta-ziia. Name^enib bo rudi nekai tamco^Mh učnih mo?«i. Srbska cerWena ob*Hi* v Brč-kem Je dala za gimnazijo na razpolago pri-merno Doslople.
Stalm> rled^^č« t SarafeT«. V Sara i evu se v kratkem otvori stalno efeda-Hf5e, frsi^ero bo srjfcv^nctlnmValn mMsfT-stvo v Be<v»r*dT» fn <9*4FeTna vlada. Anfa-Žirane so dc*>re forrsiT*v* mnJ^,
TZ MARTBORA.
LDU. Maribor. 24- marca- Obrnejno ixh velJniStvo Je priredilo noeof    ▼ T«1i1tl dvorani Groetso^e pivovara©    ▼ dobro- i delen namen i>rrl veliid simfonuid kov- I rert,  ki  je bll  obiakan  nepričakoTano ' dobro-
LDU. Maribor. 24. miirea- GW« propagande z nemSkhni letakl ie bilo dognano, da Je bil glavni agitator inani Irgl t Ptaju. Do tedal it ni vgol^lja. •
t a*, k*a »o bili naMa^t. mmi m a*, da v PtnJiL Pri Irglm ao dobili koncepte, spiaane na fonnnlaiju   sa   račune >flfldmark#<. Prvotni kotteapC ina na-j aUr: >K»^J# oa Koroa%<i.   I«   8lo-T«m jegratkega in marenb^ikao okra-|a!< Naalov pa ja pr*4rtan in aadoma | Meo x drugim nadpisom;    >Dragi aa-i rodn|akil« Ta dokument ▼ svasl ■ *\o-t venakim, navidesno ▼ nainf naroitnina t dnhn pisanim letakom je sa naa    81«-| Tetiće selo ražen, ker nam i njim potr-I injejo nalo trditev, da je vse nafie sa-sedno ozemlje    slovensko-    Letaki    in koncept se odpošljejo na£i delegaciji v Pariz- Kolikor je doslej dognano, ja le-talec že vieraj sjntraj   v   Marenberkn iimetal mnogo letakov in obkrožal vse naše ozemlje b*je   do Koroške-   Irgla privedejo jutri ▼ Maribor-
POBICI SE SE SABLJAJO. LDU. Maribor, 26- marca- Državna policija je zasadila v prostorih gosti In© Puntigazn na KoroSki cesti, (gostilni-čar Weesiak), buršovski klub >Germa-nia< ravno, ko se je nekaj bur&akov sabijalo- Klubove eobe eo bile seveda opremljene v pristno germanekem slogu- (' lani kluba so bili ve£inoma nemski realcl-
ZAROTKIK.
LDU- Maribor, 26- marca. Danes je bil tu aretiran Anton Đelachak, peiec Volkswehrkomande ▼ Lipnici, ki je po-biral pisma pri raznih osebah, Id imajo evojce ali znance pri Volkswehrkom-mandi v Lapnici- Pri telesni preiskavl so našli pri njem pismo, datirano od 21- t- m- in naslovljeno na nevesto v Pobrežju, v katerem pifie med drneim: >Kot posebnost ti javim, da smo imeli v dnevnem povelju (Tagesbefehl), da ođkorakamo v Maribor.« Aretiranec se izgovarja s tom, da so boljševiki rax-gnali 5- Volkswehrbataillon bivšega 47- pešpolka in izdali nkaz, da se mo-rajo vsi Mariborč&ni vrniti takoj do-mov*
RENITENCA.
LDU- Maribor, 26- marca- Vcera| ponevči je bil aretiran sprevodnik južne železnice Adolf Terbis, ki je vozil iz Špilja v Maribor- V vlaku 6e je napram potnikom izrazil: Sedaj prihajajo s se-vera v Jugoslavijo boljševiki in mi bomo ili z njimi po vgi Jugoslaviji- Ja« ne maram več služiti Jugoslaviji- Pri aretaciji se je obnašal skrajno renitent-no. Kričal j«: >Ich bin ein Deutech-05terreicher<- Zahteval je takojšnjo oprostitev češ, da Jugoslavija nima ž njim ničesar opraviti- Ko je uvidel brezuspešnost svojega žuganja, je za-grosil: v^rej kot jutri boste Slovenci morali izpnstiti vse iz zaporovK Taka je nemška predrznost napram preob-zirni Jugoslaviji-
PO KEMSKO-
LDU. Maribor, 26- marca- Položaj je neizpremenjen- Dan je minul brez posebnih dogodkov- Mesto je zastrašeno s strojnicami- Nemci so se prestrašili nadpisov na strojnicah, ki se glase: >Ich sprechft nur đeutsclK*
SLOVENSKA POROTA-
LDU. Maribor, 26- marca- Pod pred-sedstvom visjela sodnega svetnika Levca se je danes ob ft- dopoldne s svečanim nagovorom predvodnika otvorila prva slovenska porota v Mariboru-V svojem otvoritvenem govoru je ome-nil predsednik, da so se od zadnje po« rotne razprave izvršile svetovne i»-premembe- Stara Avstrija je raspadla-Mi Slovenci srno se združili pod žezlom srbskega kralja Petra ter smo postali državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker v kratkem času ni bilo mogoče izpremeniti tuđi vseh ob-stojećih zakonov, veljajo za nas se stari avstrijski zakoni- Vendar pa preko ^soh izprememb ostaneta predvpem pravica in resnica neizpremenjena* To polaga porotnikom kot ljudskim eodni-kom na srce, da bodo tuđi v novem porotnem zasedanju vrSili svojo dolž-nost- Kot rrvi slučaj je prišel na vrsto po£Tg v N^provi- Obtoženec Karol To-raaii« je zaž^al 15- avgusta Idl8 vini-čarijo .svojega oceta iz maščevanja, ker je rfenil da ima njegov oce razmerje z viničarko Matildo Hjavec- Vinifiarka je pravocasno zbežala iz hige, ki je pogo-rela do tal- Škoda je cenjena na 25.000 kron- Ker se je prvotno cenila Škoda na 5000 kron, se je raspravo ▼ svrho za-slišanja izvedencev in nadaljnih pric, preložila-
KA SEVERNI  MEJI-      '
Ljubljanski dopisni urad poroca s dne 25- t. m- iz uradnega vira: Dn# » t m- ob 730 in 1130 dopoldne sta metala dva nemška letaloa nad Velikor-cem letak©- Dna 24^ t- m- ob 11- dopoldne so Nemci atrel jali s salTami «a naše pijonirje na mosta pri Dnlah ter eaega teško, enega pa lahko ranili Dne 94-1> m. ob 7- popoldne je sovraina patrola streljala seremo od Mrsle vod* | na naio atraio-
U Slovenskih torte sam sliefo: Hem-fla propaganda za Arstrtto T amHh krsjflh vsdno bofl saraMa Po kmetn latUo rasri taval demeati, ki Km* Urtstro vroii kral|«^rfai SHS, rcadar sa llsi poeel ■• wtw? od rok   ksr  smiMe  1»   siilnMe
^^^^^^^^^^^^^^^     ^SS^^SSSSS^       ^^    ^P^^SSBBBBBBBBBBJ    SJBBBBBBB^    SBBB^    ^BSBBB^BBBBBB^
NemčarH po novem tredstv«. posknšajo tvofo treCo x letaki, kl Uh po ivoiih ptača-Čandh ntihotasUalo preko SM|d aH pa Jfli po tvoftk zrakoplovu atečelo sa slovensko osemlle. TI letaki aotUo naslov »Drsd w-rodsjakj!« ta so testavljenl docela v duhn tai snriahi pokojaega sloglasaega »štajer-ca«. Da bo spoznala naša javnost i kikiiti-m topovi ledaj streljajo Itajerski Nemci in nemCioH, ko $• ssvedaio, da tone njihova ladja, navajamo za zslpd nekaj odstav-kov U njlhovets letaka. Tako-le bleb«£e]o: »Kdo pa bo v prihodnle cradil In Doprav-l]tl naše ceste m mostove, ko ni več — ItalersUb inženirjev? V državi SMS skoro nimamo za to stroko rmožnlh ljudi. Kako pa |e z našim materinskim slovenskim jezikom? AH so nam dosedanji uradnlkl kdaj prepovedali govoriti sloveiskl? Ali nismo smeli povsodi covoriti In pisati, kakor se nam Je zljubilo? Ali smo gotovi, da nam bodo v državi SHS tuđi naš slovenski jezik, naio slovensko pisavo, naio katoliSko vero pustili? (AH ni ginljiva ta nem$kt skrb za slovenski Jezik, o katerem so pr£r je trdili, da ta sploh ni? Opomha ured!) Ali ie sramota ostati pri Štajerski? V Nemški Av5triji je ostalo tuđi mnos;o tisoC Ce-hov. Ce pa za narodno zaveđajoče Čehe ni sramota živeti v NemSkl Avstriji, ne bo za nas sramota spadati pod Štajersko, v kateri bodemo Imeli sreCtio in boljSo bo-dočnost Ostanimo tore! Stajcrci In ne prodajmo na5e domovfne in bodočnosri Srbom* Pro£ od Srbije, mi ostanemo ŠUjer-ci!« — Kakor je razvidna apajo Nemci % Sčnvanjem proti Srbiji in Srbom speljati ▼odo na svoj mlin, toda uverjeni smo. da si bodo pri tem nosln temeljito opekii svoje prste. Na te limanice ne bodo vi ovi li, to fe bolj kakor prlbito. nobenega poštene*a Slovenca!
Hmstp.ik- Čudno so nam zđi, da so še naši zavedni Slovenci zmiraj tako nespam^tni in nosijo svoj denar raiiraj Kemcu, kateri se bode sladko smejal, ko bo Sei iz Hrastnika. Res je Čadno. da nafi ljubi že odnekdaj nemčnrski Hrastnik ne more ©d-nraviti teh ljrrdi-Imamo namreč gostilniSarja in seveda imajo tam na3i ljubi Nemci in nemčur-ji svoje gnezdo, kakor oreh v ltipini-Ako irrež zve£er ii postaje, poglej malo v kuhinjo, pa vidiš saro© iste pri-kazni, ki so nekđaj po Hrastnllni pre-g&njali in zani5evali Slovence! Opazul jih n&tiho kako stikajo glave in si Se-petajo star© grehe. ter so vprašnjejo kam potem ko Jim §e to gnezđo izpod-leti? Tuđi gođbo imamo zmiraj, pa ples in druge zabave- Ali ima ta goepođ do-voljenje? G- redar, kje si pa! Brost je res Nemec, temu se đovoli, kaj ne? Naše slovenske gostilne zelo priđno nadzorujete in tndi naznanite> Nimamo nič proti temu, ali bodito tako prijazni, poglejte malo okrog sebe! Gospoda ge-renta bi prosili, da malo oponmite organe ter mu poveste, da je povsod njegova služba- Gospoda Brobsta pa oporni nj amo, da gre lepo na SolnograSko na svoje posestvo, mi ga že namestimo; gotovo ne bo narodna hiSa pri tem tr-pela nobeno škode- Dru^ače priđe metla in bo potnetala po Hrastnikn, kajti smeti je veliko-
KoroSU Nmcf ofOfmS erad vlates* predsednlui dr. Brejca. (LDU.) Defelni predsednik za Slovenijo dr. Janko BreJc kl ima svoj uradni seđez v Ljubljani, je po sestnik eraščine Griesserhofa v koro&em okraju St Vidu 6b Glini blizu Brel Dejstvo, da je hotel dati v gradu ostalo obleko m perilo kakor tuđi pohlštvo ođpeljati v Ljnbljano, ie porabit breSkl Baaernbund, da bi si ohladil nad sovražnim voditeljem Slovencev svoje nikdar zatajeno sovraitvo. Na sv. Jožefa dan ie občinski tajnik roichel-dorfskl pred cerkvLJo uradno oznanll, naj pridejo k občini vsi, kl hoćejo kaj imeti od Griesserhofa. Dne 21. marca zjatraj j© pri-ila na micheldoriski kolodvor nradna ob-tonska, komisija in je dala« overjena, da bo med predsednika dr. Brejca blasoav pripravljenim za selitev, naSla boesl^avedi kiko zalogo ŽivlL odpreti vse zabole In svežnje, ne da bi bila k temu pozvala ka-kesa grašćtnskega zastopnika. Vpienill so Stiri kokoši, pol kilograma manđelov. 3.40 kg pSeniČnega zdroba, osem zavojev kav-nega nadomestila, nekaj steklenic mallnov-ca itd. Ko Je občina na ta način s pretvezo »zaplembe«, do katere ni imela najraanjte zakonite pravice, zagreSila plenitev, je vdr-lo za opoldanskega odmora približno 50 delavcev iz Micheldorfa z ženskaml in otrokl v graSčina da bi izvršili ta zakar jib je občina na dan sv. Jožefa z uradnim pozivom in potera še po lastnem zje^n zzledu izpodbudila: oplenili so srad in od-nesli iz njega vse, kar so mogli dobiti. Upirati se jim ni mogel nihCe, ker Je bila grajska si užini a d vsled divjega nastopa kričećih in pretečtb vlomiteljev oplaSena in se je bala za življenie, ker se je govorilo, da so plenilci oboroženi. SRoda, ki jo ie graSčakn povzročila ta posledica nečuvene-ga hujskanja. katero nejnšica vfada trpi in ki se mesec za mesecenu dan na dan z zo-vorleno in pisano besedo uganja zoper ko-roške Slovence, se ne da lahko oceniti, ker se roparjt odnesli med drugim tuđi drago-cene starine, starinsko orodje, lovske trofeje i. t d.
Pozdravljen! LDU. Maribor, 26. marca. Danes je priSel v Maribor ffranco-ski Sastnik generalnega Štaba dr. med. O. Reverdv s trend volak! in ostane tukaj kot stalna franeoska mfslja.
Dobrodošli v donovinll LDU. Ma-rfbor 26. marca. Danes se ]• pripeljalo skozi Maribor 45 iugoslovanskfli ojetnfkov na povratkn v domovino Iz italfianskega aletnlSVe^a taboiišča Otralano nođ Vezu-Tom. Bili so to ▼eCmoma medldnci m to-Jafki duhrrvnfkL Med niiml Ifi tud! vofnt Žmmflc Skrjanc slovettskeca 17. oeSnoUta, katerefira Ie tndl neVat časa ctovelieval. Ir-međ 45 fmroslovansVlh nfernfVov fe 12 Slnvencev. dmtf no Hrvati tn Srhl. Na notu »o Ie tri tadite. Vozfft so *e sfroet Svfco m Tfml^if«. Na onfw sknfH ScHwarztwc1i ^rl TVimt^vI so sre^aH vfalr bivSe^a c^aH« Wtmla. H »^tnle v fteremstvn »tf^Te^Mn ft^tm*-r»v ▼ Svim. VP^mf so đmoeli ▼ Re-ft*V +%er so b«W l»rednn t»ni«|r»»r> ^nrefelf.
dnu «m nrf itfihvnHh. Preim T*4*i«t h!«a ^»•if imfnmfl. t#*«vf* ^ 9ft ptor^n vnrfti o^vo nnrctta in Ch^Arm. V nif«hiHfni ao TtaHtaM  9. f»*lmt  ravnati  sVr&fao hrezn*r*T~
ml Nt Svttt  te»iđ Fnhfcaii   toi
koaftko mio. Na protest so se Italilanf ttgvvarlalt t tem, da ravnajo Avstri)ancl<!) t Italllansklin! ojetelkl ravno taka Vsled slabega postopanja in trpljenja Ie v njetnl-itvn pomrlo ve€ tisoč mož. Nadporoinik dr. Plvko Je oblskoval svoječasno v svrho propagande po nalogu ltalljanskega vjhav-negt trmadnegi novellnlštva tale ijetnlke, dt bi Jib prldobil za Jugoslovansko legijo. Javilo se Je veliko itevilo, toda {talijansko armadno poveljniStvo ie naeakrat prepove-dalo vsako propagando In vstop v luroslo-vinsko legllo. Seda) Je Se v italljanskem ujetniJtvu nad 900.000 moi bivše avstro-ogrske armade, med n!imi nad 100.000 Jn-soslovanov in med temi 1.500 moŽ sedan-lega Ijubljanskeca polica. Po zatTdilu gosp. župnika Skrjanca. Je ravnanje z naSiml ujetnikl tako, da bo imelo Ie malo Stevllo izmed njih srcčo> zopet vide« svojo domo-vino. ako se ne    vrnejo do poletja dotnov.
neodreJeno domovina.
IZPOD JARMA«
Trst, 26- marca- (P- P) VJSamj zvo* čer se j© vrSil v Trstu buren shod ž#-lezničarjev, katerih jo 1600 brw filnž-be. Na shodu je bil navzoč tndi delegat italija&skega ielezničar»keqa sindikata iz kraljestva- Sprejeta je bil* soglasno reeolneija. v kateri lahtevajo želczni-čarji takojinji sprejem vseh onih, kl so odpuščeni, sonet v službo- V nasproi-nem slučaja izbnihne v eeli Italiji zno-va štrajk vseh železnicarjev.
Trst, 26- marca- (P- P) TrfaŠki guverner je vsled nezadostne vlađne pomoći odpravil vse olajSave, ki so jHi doslej prejeraale delavske družine- De-lavci so namreč prejemali sa vsako oeebo v družini pri mostni aprovisacij-eki komisiji 7 K mesečno popnsta-Vsled tega vlada med tržaSkim đelav-stvora vel&o razbnrjenje in bati te fe tegređov- Položaj v mesta je skrajno napet- Straše »o pomnožili t TojaHdmi patrnljami-
Tret, 26. marca- (P- PJ V slovenskih obeinah Podgrad in Materija v Istri ao Italijani raspustili občinski zh-stop, ker ni hotelo žnpanstvo nradovati v lažkem jezika* V Podgrada so vspo-stavili prednji občinski sastop % žn panom analfabetom na čelu* Tajnik je neki Omahen, italijanaš, ki je trvedel popolnoma lasko nrađovanje- V Materiji posluje na župaastvu >Commlssa-riato civilec-
Refca, 26- marca "(P- P-) V okrajn Volosko-Opatija so raspustile italijan-ske oblasti vse slovenske in hrvatske občinske zatope, izvvemM doslej Ie Pod-grad, JeUane in Lovran-
SKANB.
LDU- Split, 26* marca. (TNm- kor-nr>) Iz Jelše poroca jo: Pred dnevi je iel 601etni staree Mate Salato iz Jelee domov t Pitve- Med potom §o ga ostavili italijanski vojaki in ga 8 silo pre-iakali- Ko se je hotel pri italijanakeso poveljniku pritoiiti, so ga breaobsirao odgnali- Italijani ne spošto|e]e> siti najmanje naših narodnih čoster* Prihajajo ▼ naie dražbe ©ek> ▼ Citalaleo samo, kjer se obnae>ijo izzivajofie In bahato* Koliko neprilik nastaja samo radi ne-posnanja jezika* Zaradi napaftno po|-movanlh besedi se dogaja, da morajo podamezniki sedeti ćele dni in tedne v jecah, kjer morajo ležati na golih tleh. Dogaja se, da koga aretirajo na sredi ulice, pa ga po nekoliko korakih zopet ispuste, češ da so se imotili- Tako uganja jo neslane sale! Ne sprejemajo se nobena pisma in nobene brzojavke, pa naj bi bile Še tako nnjne* Ne dovoljuje-jo nobenih listov, tuđi popolnoma go-spodarskega značaja ne. Preskrba pre-bivalstva z živili je taka, da ne more biti slabga* Prebivalstvo strada- Od 15-februarja pa do danes nišo prejeli veČ kakor SH kg moke, % kg testesin in 33 dkg lece, fižola in graha- Kakor vse kaže ni v doglednem Časa pricakovati več- Da bi kdo drug uvažal živila, ne dovoljnjejo- V tem primora vse zaple** nijo, ker hočejo narod dovesti do obu-pa- Dobili smo novega občinskpga upravitelja, kateremu je dodeljen tajnik, ki mora se na sprehodu nositi se-boj hrvatsko-italijanaki slovar*
LDU- Split, 26. marea* (Don- kor. nr) Italijanska okupacijska oblast v Benkovcu dela z vsem parom- Raspustila je vsa društva in ćelo občinsko npravo in imenovala sa komisarja nekoga Bonettija- Hranilnico, najboljši naš obeinski denarni zavod, je prevze-la v svojo upravo- Italijani so prepovedali tuđi svetosavsko zabavo* Z eno besedo, mesto so popolnoma umrtvili in okovali* Ljudstvo in većina prebivaj-stva se obnaša dostojno in se drži kolikor daleč je možno od njih*
LDU. Šibenik, 26- marca- (Don. kor* ur) Dne 22- t- m- je bila* kakor navad-no velika promenada na Meetaem trga, ko se je nenadoma pojavila vojaška godba i talijanske pehote ter se postavila pred poslopje Sokola, da priredi koncert- Italijani pa so se zmotill- Ko jih je naše me&eanstvo opazilo, so se v trenotku, ko je pričela igrati godba vsi bres razlike starosti in spola razkropili ter se ponovno zbrali na obali, ter na* daljevali svoj sprehod, med tem ko je godba ostala popolnoma sama pred poslopjem Sokola*
LAHI V ISTRI«
LDU. Split, 26. marea- (DDU) Ka 00 lani meaeca novembra prve iiattlsjh
*» tm umu* em bi ***** tm
73. Stcr.
JŠUOVEHSKl NJUtOD" te 27. marca 1919.
Sfraa 9.
^a primorska merta t Istri, eo okapor torji takoj sačeli brezobzirno agitacijo, ne straseči se nobenih sredstev in izva-jajoči vsakojaka nasilja* Kot značilen primer njihovoga postopanja v jngo&lo-vanski Istri bodi nekoliko podatkov o Djihovih nasilstvih v Ližnjann, kjar ni niti enega Italijana in kjer je doslej vladal popoln mir in red- Pri mesinem župniku donu Antona Ortolaniju, (rodom iz Kotora) in odličnem rodoljubu, ki ga je prebivalstvo Ližnjana in okolice posebno epoštovalo in ljubilo, se ie nekoga dne prijavil italijanaki častnik z dvema karabinjarjema in mu javil prihod oddelka vojakov, ki bodo sa* sedli mesto- Na župnikov prigovor, da je v mesto vzoren red, jo častnik eno-stavno ode-ovoril da. Je taka naloga* Ree so takoj potem dospeli italijax>ski vojaki in se je poslej vzbuđilo v pre-Mvalstvn ogorčenje, ki ga je še povezalo nsdaljnje postopanjo okupatorjev. Najprvo so se ItaHjani pozabavali a tem, da so sneli vse napise v mestn, ker so bili v?i zssebni, V.nkor oblastvcni Dapisi hrvatski- Ljudsko solo so pre-rej prekrstili v >Scuola Regina Elena<-Že drugi dan so veleli župniku, naj sname srbsko zasfavo s poslopja- Na župnikov prigovor, da je ta zastava srbska in torej zavezniska, je častnik prezirno ođvrnil: >I Serbi non sono noetri alleati!c fSrbi nišo naši zave«-nikif) Župnik je moral vsled sile popustiti- Italijanom pa to ni zadostovalo Treba je bilo izobesiti italljansko zastavo- Zapovednik posadke Santonielli je pisal župniku Ortolaniju, naj mo posije ključ za zvonik, ker mora drugi dan izobesiti itali.iansko trobojnico-Obenem mu je častnik javil prihod pol-kovnega kaplana. ki bo prišel darovat ma£o v Ližnjanski cerkvi. Župnik je na to pismo odgovoril: >Podpisani misli, da ne bi kazalo, izobesiti italijanske zastave na zvoniku te cerkve, ker to poslopje ni pripadalo bivši avstro-ogr-•^ki državi, ki je spoštovala čustva tn-kajšnjega prebivalstva in ki ne bi nik-<iar storila kaj takega* Ako pa vi go-spod poveljnik, vsekakor to zahtevaie, se podnisani ne bo upiral sili, ne pre-vzame pa nobene odgovornosti-c Drugi dan je došla četa iz Medulina pomagat posadki pri junaškem izobesanju itali-jnske zastave- Prizor je bil komičen-Zlasti smešen je bil novo došli italijan--ki poroč-. ki je nosil zastavo in kričal: >0 vita. o morte!« (Ali življenje, ali smrt!) Ker pa župnik ni dal ključa, so vojaki razbili vrata zvonika 8 sekiro in slavodobitno izobesili italijansko nastavo. Nekaj dni so italijanski vojaki z nataknjenimi bođali stražili pred vhođom. da ne bf ltdo snel zastave- Potom so jeli šikanirati posamezne osebe-Prvi je prišel na vrsto župnik, ki so mu očitali, da pridiguje ▼ eerkvi o po-litiki. Zlasti je Italijane dražil oni >Slava Ocu«, ker so besedo >Slava« spravljali v zvezo s Slavijo, Jugoslo-vani itđ- Zato era je italijanski častnik srajal, da propoveduje >Sempre dei SI a vic ( većino o SlovanihV Zato je po-veljnik posadke tikazal župniku, da mora priđigovati italijanaki« Ker ae pa ta ni hotel pokoriti tej brezmi9e!ni naredbi, češ, da narod ne razume niti be-^ede tega jezika, so mu sploh zabranili pridijevati« — Po nekaterih đneh po đoveđli ItaHjani svojega vojaSkega duhovnika od takozvanega odseka za propagando, nekega đr. Gravosia- Ta je posetil mestnega župnika in mu sveto val, naj se vsekakor odstrani iz me-^ia, ali pa naj 6e sporazume, kar bi bilo najbolje- Odđal mu je pismeno izjavo, ki bf jo župnik moral podpisati, ako bi hotel ostari v mestn- V tej izjavi so bil© tri točke: 1- da je župnika v to me-sto poklala avstrijpka vlada pohrvato-
M te krate: 2 da je narod zadovoljen, '-•  pri^firte Italiji; 3- župnik se obve-
4?* da bo vsaj početkonia propovedo-*al enkrat italijanski, enkrat pa hr--atski- — Župnik kajpada te izjave ni
^f!pi<jj in je lepo odgovoril na vse tri < ćke. rekoč: 1* da je njega poslala cer-.■ona oblast kakor duhovnika; % da je ves narod, kakor tuđi on sam Jugoslo-van in da hoče Jugoslovan tuđi ostati in 3- da ne bo propovedoval italijanski, kjer bi bilo Škoda časa, saj narod govori in razume samo hrvatski- — Don Gravosio ga je nato pustil na miru, pač pa je sam jel zahajati med narod in se posluže val vsako jakih sredstev v svojo svrho- Narod pa je s prezirom odbij al italijanskega kaplana, tako da je duhovnik - propagandist po nekaterih dneh zapusti 1 Užnjan- — Italijani eo ?edaj jeli nagajati učitelju Zucconu, ker ni hotel poučevati ▼ italijanskem jeziku. Okupacijska oblast se je Jela inaSčevati tuđi nad seljaki, odjemajoč iim živino, dočim eo onim, ki bi hoteli podpisati za Ita lijo, obetali hrane fa obleke itd- Uganjali so nasilstvo za nasilstvom* Mestnega glavar ja so od-ptavili in postavili za delegata podknp-'ienega odpadnika Carbina- HazpnstiH ^o čitalnteo in odnesi! pohiStvo. Odtirap H so učitelja in dovedli svojega* 2np-niku in učitelju so ustavili plačo in ga poslali v Pulj, odkoder se nm Je ■ veliko težavo posrečilo niti deportaciji* Z enakim terorjem so postopali v blifr njem mestu Medulinu- Ondi bo raspustili m *tto ustanovit** Tađl od ta«
•a odtirali ^SItelj^ topnika Kina pa» « ga j# narod poaebno apoMovaJ, to deportirali ▼ Italija Narod, prep«ioea okupatorjea M milost in nesrikst, J» v atrateeai stanja, vendar pa se drJtt savedno- Zs> to naj navedeni© priaM* Italijani so sačeli vabiti deco s brano in obleko; otroei r- nišo hoteli niossar prejeti od oknpsu- ;l-v- Da bi jih prisilili, so italijanski vojaki zaprli otroke po pouku v soli in ni=o nikomur dovo-lili, da bi šel obedovat. Tako >o vojaki hoteli otroke z lakoto prisiUti, da bi vzeli od njih hrane- Tedaj pa so prihi-tele v solo matere in s teiko muko, bo-reče se s silovitimi vojaki, otele svojo deco- Otroei sedaj nočejo več v šolo-Cerkev je zapusčena; Italijani siloma vodijo mesčane vanjo, da bi prisostvo-vali italijan*ki pridigL Navzlic vsem pretrjam in vsemu nasilju Italijanov jim narod vendar noće iti na lim;aiic^, overjen, da bo tega terorja skoraj ko-nec- >Ako Italijani ostanejoc, govore kmetje, >odidemo mi!c
K članku »Irredenta«. Članek pod tem naslovom sem pažljivo prečital, ker me irrcdcnta zelo zanima. Vidi se iz poročila. da je pisec pač prvič prišel v stik z našimi neljubimi sosedi — Lahi. Uži val sem laiSko suženjstvo pet mesecev. Prav nič ni preti-rano, če iwudariam, da se je na Turškem godflo enako naši raiU kot se godi danes mojim bratom onstran demarkacijske crte. Lah je zvita d»i§a. Vedeli so, da se dopisnik vrn© v Ljubljano, zato so mu šli na roko. Odkrito bodi povedano, da Lah ni slab po-litlk in hrepeni pač le po zennJjv po našem bogastvu, po na^ih eozdovih. Začarani so bili, ko so vdrli leta 1915. na Kobariško. Občudovali so biser naše obmejne Jugoslavije in resnica je. da se je ćelo laska kraljica Helena, ko je prišla prvič v Kobarid, izrazila, da bo cerkvica sv. Antona nad Kobaridom po vojni kraljevska vila. Priha-iale so razJične misije v dobi 1915. do oktobra 1917 na Kobariško. Tuđi ruska vojaška misija je prišla tjakaj in pozdravljala naše vrle Kobaridce z »evvivaf« Kdor zna javnost farbati, ta pač zna in Lah ie kot na-lašč za to delo ustvarjen. Odtod tuđi ta laska priliznjenost napram vsema njegovema obližjiL Pozdravlja vsakesa z jezikom, v dasi pa si misli »vrag te jaši«. Leta 1915. so pričeK razdeljevati vsem zasedenim ob-činam živež »brezplačno«. Bilo je vsega dovolj. A čudno so se sposledali župan! tol-minskesa okraja, ko jim ie pred mesecem današnji toiminski kraljevi komisar ored-ložil račune iz leU 1915^ 1916. in 1917. Veliko občin se je temu uprlo in ni hotelo priznati predloženih računov. Občina Bregtnj se je izrazila, da se bodo poravnali stari računi, ko plača lasica vlada izsekane jroz-dove. Prvi utis faškega prihoda name je bil jako ugoden, Pač jih še. nisem roznal. Bilo je dne 9. novembra 1918. Ob 10. doooldne je prišla v Kobarid laska 33. divizija. Na čeln general, adjutanti in neki stotnik ka-rabinjerjev. Na trgu je bilo zbrano obilo našega zavednesa ljudstva m gledalo, kaj! bo. Pristoofl Je lašTd stotnik karabinijerjev in vprašal, kdo da so oni vojaki s sloven-skimi narodnimi barvanri. Povedali so mu, da so to naše narodne straže. Potem so povedali fešit! jrospođje, da }e Jngo^Tavija paC od strani Italije že priznana in da prl-hajalo pač le Vot naši zaščitnlki ter da gredo proti Nemčijf. Seveda se jim }e vse to verjelo. Naša vrfa mladina |e nosila naprej slovenske troboinice. PoČas!, počasi so pa prišle prepovedi in danes se Čntijo Lahi že kot gospodarji. Pravim, da je najbolje pustiti Lana popolnoma pri miru in nič ob-Čevafi i nffm. Zato pravim: Irredenta ?e danes na mestu. — Vsl na nose, vsi poma-gajmo osvobodlti naš planinski raj, ri5o narodno trđnjavo, sivi Kras, Iz krempljev m^hlepneisra Laha. Pozdravljeni bođlte ro-jakl - begnnci m pribežniki! Strnimo se in ravnajmo se po pregovoru: Pomaga! si sam !n Bog t! bo pomaga!. — Vr. B.
Slovonskl jwl
DOBRO
IDU. Pariz, 25- marca- (Brezžic-no-) Iz Prage poročajo: General Pie-cione, poveljnfk Čeboelovaških čet je odredil hermetično zi.poro mej proti Ogrski, da onemogoči infiltracijo Češke z boljševizmom- Vsi mostovi preko Donnvo so ri"oron:iio zastraženi*
VoDtve ▼ Pozaanjo. BDU. Poznanj, 26. marca. (Duu. kor. urad.) PB A: ObCin-ske volitve so izpadle v prid Poljakov. Iz-voljenih je 41 Poljakov, 17 Nemcev, 1 socijalist in 1 žid.
Manifest ćeho - slavaške demokratske stranke. Radovedni smo, kaj pravi dr. Kra-maf, ki je v Parizu govori! o kaotičnih razm&rah v Jugoslaviji, k temu - le manifestu njegove stranke na češki narod: »2 vrst socijalno - demokratske stranke so v zadnjih dneh izšli pozivi na nasilni prevrat in diktaturo enega razreda nad ostalim! razredi v smislu nuue revolucije. Zato smatramo za svojo dolžnost da svarimo, predno bo prepozna, pred nedoglednimi na-zvratnimi in morda ćelo krvavimi posledi-cami kakršnesakoli poskusa za nasilni prevrat. Še ci izbrubnila državi janska vojna, še je čas za svarilo. Zvesti poslanici svojega prezidenta, ^mo odločeni, storiti brez odlaganja vscs kar je mogoče, da onemo goči demokratska enakost vsako izkorišča-nje in vsako razredno gospodstva Odgo varjajoč na grožnje, da bo izveden nasilni prevrat In da bo izbrubnila državljanska vojna, pozivamo celokuoni češki narod, naj bo na straži in pripravljen, z nam! vsak tre-notek t zastavo svoieea življenja braniti ustavo republike in vsako ofačino naroda čeho - slovaškega pred ztočinskiini pre-vratnbnl  poskusi.«
SafigMif* wuWčuw na CafinMS* Sitnili Diitteli Jarosliv KtipO Je stivfl v CeJkem parlamentu "predlof, da bi se v čeho • slo-vasld repabliki dovnlllo faknltatiTno tez> ganje mrličev. Zdravstveni odsek )e i vse-mi proti enemo glasu sklenll predlagati tak zakon.
Predio« a o4pn*o cmtrmtk mraznl-koT je podal klub socijalno - demokratskfb poslancev v £eStcem parlamenta. Mesto cerkvenfh prazntkov naj bi se nveđH narodni, rn slcer I. maja, 6. Jnllja m 28, saav tembra.
Cc2H k!*r?li2!cl «J pofcmlhiffcn svsia-«iif« ĆeJH UirMd»lndljN  17.
Hrataa ifaod. na katen« to alttevatt ta-moopravo Mormv* ta StezUe. Kako ie to, da je vsem fcoHserraJtvnim etementon tako zdo pri stctt samouprava?
IhMva WadH v PnajL Na praftra vseačUitta se osnule neatc« septembra protestantska bogoslovna fakulU, kl s« bo Imenovala vsled sklepa solskeca odseka Narodne** sbromaidenia »Ufisova fa-kulta«.
BoU^vi&o iimiualu aa Cottem dela v prvi vrsti neki Muaa, ki so ga ruski boljSeviki poslali med Čehe* da jih pridob! im njihove ideie. Mnna seda} straši po vseh čeflrih listih. In zdi se, da Ie zelo spreten in agilcn apUtor. Pobunit je Že skoro vse industrijske kraje, med njimi v pTvi vrsti Kladno. Tu je tistvaril 2e take razmere, da ne manjka dosti. kakor piSejo listi, da zavladalo prav takšni odnosa U, lodcor na Ruskem.         ___^___________
Mirovna fionfefračaT"
KAJ JE Z BLOKADO?
LDU- London, 24- marca* (Dun. ko:- ur-) Kcutcrjev uicd poroča, da v Londonu še ni uradno potrjena vest iz inozemstva, da eo zavezniki razvelja-vili blokado Avstro-Ogrske- Dejstvo pa ]e. da je vrhovni gospodarski svet v Parizu pred par dnevi predlagal neka] takega- Soglasno so sklenili, naj se takoj razveljavi blokada bivše Avstro-ogrske monarhije, ako vrhovni vojni svet zaveznikov nima ničesar proti tomu. Blokado Čehoslova^k« republike ao že prej razveljavili- S tem pa Se m rečeno, da bo dobivala tuđi sirovine-
Sitaactjsko porodio. Za naio kožo. Kmalu bo konce? LDU Pariz, 26. marca. (DKU)^XKence Havas poroča: (Diplomatič-no situacijsko poročilo.) Vodilni državnlki so imeii v torek sejo po novem načinu. Ob 11. dn^oldnc so se sešli pri predsedniku \Vilsonu. ob 3. popoldne pa pri Clemenccau-ju v vojnem ministrstvn. 11 sestankl se bodo tako nadaljevali. dokler se ne rešijo vsi problemi, ki ovirajo hiter sklep miru. Različne vlade nameravajo tekom teh po-trafanj omejitf poročevanje listom. V torek listom nišo bila izdana nonena uradna poročila. Vse kaže, da vodilni državniki delu-jejo na skorajšnji sklep miru. VpraSanje vojnih odSkodnin je najvainejši in najte-?a\-nejši problem, ki caka rešitve. Državniki so premotrivali ta vprašanja z vseh vidikov. Skoro povsod vlada soglasje, iz-vzemši vpra^anje skupnih zahtev do Nem-čije; o visini skupne vsote se državnik! do-slej še nišo zeđinili — Najvišji svet mirovne konference se Je peča! nato s položajem na Ogrskem In s posledicami, ki jih uteCTie imeti za Srednjo Evropo razSirjenje boljševizma. Znatni napređki boljševizma so sedaj v resnJci že razSirleni v polovici Evrope. Voditelji štirih delessracii so poručila o naraščajočih nemirih na jti^o - vzbo-dn Evrope, posebno v okolH»a Odese, vzeli na znanje. — Po resitvl vprašanja slede vofne odškodtiine so se minlstrski predsed-niki zeđinili slede problema nemSko - fran-coske meje. Sedai delniejo na to, da se mirovna pogodbi podni§e čim preje. Ostane pa §e odprto vorašanje končne redakcije. Hkrati na dal ju jelo posvetovanja o oo-sameznih člonih nojrodbe o rvezi narodov. Ker ie sedaj predloženih Že neka} dodatnih nredlogov, bo treba fzgotoviti novo bese-dilo.
Kompromte? LDU H a a sr, 26. nrnrca. (DKU) HoHandsch Nleuws Bureau poroča iz Pariza, da so na Anclešketn SDlosno prepričani, da more edinole skora^nM mir zo-pet povrat« red. Vsled teifa hočejo spre-fefl mfr, H predstavlja komnromis međ \Vflsonom in Clemenceatijem, da se svet ne pogrezne v kaosu.
Pojde? LDU Berolln, 26. marca. (DKU) »Berllner Tageblattc poroča iz Zečeve: »Bureau Europa Press« javlja iz Pariza: Trdovratno se vzdržnje sjovorica, da namerava Clemenceau odstopitt, baje vsled ran in visoke starosti. V resnici Je iskati vzrok v posledicah prevrata na Ogr-skem in v napetosti med njhn in Wi!sonom. V zbomiških kuloarjih se govori, kakor poroča »Corriere della sera«. da bo njegov naslednlk Briand.
Itnllli
SPEKTACULUM. LDU- Lyon, 26- marca- (BrezžičnoO Iz Benetk ?e poroča, da so v ponedeljjek r>riplule v bene^ko pristaniSče velike oklopnire nekdanje avstrijske vojne mornarice- Dasiravno je trdovratno de-ževalof jih je pričakovala ogromna množica na obrežju in v gondolah- Vse mesto je v zastavah, ravno tako tuđi ladje v pri6tanišču* Na krovu italijan-ske vojne ladje se je naliajal kralj, mor-nariški minister, državni podtajnik Foscari in Teso, dalje zastopniki eena-ta in poslanske zbornice, kakor tndi po-veljnik pomorskoga okrožja. Na drugih ladjab so prisostvovali prihodu av-strijskih oklopnic franeoski, angleški in japonski mornariški atašeji, morna-riška misija Brazilije, general Badosr-lio, zaetopniki raznih oblasti in čašo-pisja- Bivše avstrijsko brodovje se je zaeidralo pred cerkvi jo St- Elieabeta del Lido* Navdudena množica je prire-jala ovacije kralju, mornarici in Italiji, dočim so na ladjah plakale sirene.
BflZtlel.
KONCIL?
LDU- Berolin, 25- marca- (Don- kor-ux«) >Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča U Lngana: >Epoea< javlja U Rima, da namerava papei sopet aklioati vatikanski koncili* Zadnji oerkveni svet ja otvoril papei PiJ DC- ▼ decembra 1869. in ga je eđgodil ▼ oktobru 1870 — >Popolo d1 Italiat pripominja: da je treba tej veati pripiaoratl ▼•liko poUttteo vatooet, ker Jokaivje, Sm smatra Sv. Stolica vprašanie »roje at> od^flDMti ta raseno. Dejstvo je, da Je bil koneilij raipoHta, da a% kakor |e mmA PH CaV &a|awlk Mkaie^ppal^ 4a>
je Sv. cerk#v s uatanovitvijo idrniene Italije izgubila avojo svobodo- Zopetaa otroriteT cerkvenega sveta pa na] §ve-đoči, đa ja Vatikan, kakor meni, zopet dobil svojo neodvisnoet-
ROMUNUA V SKRBEH.
LDU- BerellB, 25- marca- (Dim- k-ur) >B- Z- am Mlttag< javlja U 2ene-ve: >Le Jonmal< s dne 23. piše na vo-dilnem mestu: Ni potrebno, poudarjati posebno važnost položaja na Ogrskem-V Bukarešti je izbruhnila panika* Ro-munija je iznova zapuščena v oceanu krvi- V notranjoeti dežele narašča be-da in brezposelnost. Ogrski polki iz Busije nameravajo vkorakati na Ogr-ako in č&kajo na prvo priliko- Druga ogrska revolucija je zadnji opomin, ki ga daje zgodovina narodom zapada- Ce ga bodo razumcli, pomenja to dolg boj, če ga no bodo razuineli, bo izbruhnila revoinciia po vseh deželah-___________
Slorenska Sokolska Zveza.
Seja izobraževalnega in časnikarskega odseka se vrši v petek 28. marca ob 8. uri zvečer v prostorih S. S. Z. v Narodnem domu.
\WM Miti
Po slabi toTarilJi rada cteva boli. Jo-
žcf Globočnik. lSletni železničarski dela-vec v Ljubljani, se je neki veCer scšel z zloglasnim žc večkrat radi tatvlne pred-kaznovanim Ivanom Slevcem- V kavarni »Ilirija« je slednji pripomnil, da bi bilo dobro kaj ukrasti. Domenila sta se, da poskn-sita svojo srečo v Škerlovi trgovini, ker so bile Globočniku razmere dobro znane. Slevec je vlomil v trgovino, miznico v ka-teri se je nahajal denar na ta način odprl, da je vrhni del miže DrLzdignfl s sekiro ter pobral čez 5000 K gotovine. Od te svote Je dal Slevec obdolžencu, katerl se ie te tat-vine na ta način udeleževal, da je tovarisu popisal vse krajevne razmere in pri izvršbl na straži stal 2264 K, drugo si je Slevec pridržal, ki je po Globočnlkovi izjavi neznano kam na Hrvatsko pobezniL
Globočnik, td odkrito prizna kažnjivo dejanje, je bil obsojen na 14 mesecev težke z trdim ležiščem mesečno poojstrene ječe
•             «.
Ni se doteo tvolesa pfene veselH. Ja-nezu Pretnarja, 45 let staremn posestnice možu v RadovIjicL je dal njegov sin svoto denarja, da bi kapil konja. V to svrho se je napotil dne 24. listopada na pot v Ljubljano. Na večer drugega dne sreča na sa--motni cesti skozi Rozd Gobovce, ki vodi iz Brezja proti Pođbrezju, posestnlka sina Janeza Ranta, ki je jahal dotnačeza in po-les tega imel Se Anton Teranovega konja. Naenkrat začuje fant s ceste klic »balt!«. k njemu pristopi obđolženec, kateri sa v hrva škem narečju pozove, naj mu konja iz-roči, češ\ da je isti ukraden, rekel mu j«s da hna kot vojaška patmlja pravico konja odvzetL Ker pa }e videl da Ima Rantov konj izžgano črko »S«t je odnehal in za-hteval nezaznamovane^ra dražega konja. Ker je fant temu ugovarfaf, |e namerfl ob-đolženec z samokresom proti njemu ter ma zagTozil, da ga taVoj ustreli, Se mu ne te-roCi konja. Pretnar je nato odrezal prive-zanega konja, dočim je Rant zdirjal v Pod-nart zadevo naznanit orožnikom, ki so sto-rilca še isti večer izsledili. Obdolženec pri-znava da je res vzel nezaznamovanega konja, misleč da je b!l nkraden, ter *a ml-slii oddati vofa^Td oblasti, taft pa odfočno žaganje z besedo ali samokresom. Ta zagovor je pa ovržen po fzpovedhah prič. kajti že njegova žena je izpovedala, da ji nj ničesar omenil, kje je konla dobil, mar-več Ie iz?avil. da ga bodo zaklali. Pri ar'e-taciji se ie našlo pri njemu le 1 K 44 v, kar opravfčule sum, da je đenar. ki ga je fmel za naknp konfa. na dni5i način potrosil In si nato hotel  silom« oolastitl tujeea konja.
Ignacij Pretner je bil po krivdorekn porotnikov htidodelstva ropa krivim spoznan in obsofen na 5 let težVe ječ«, pooj-strene z I  trdim leZiščem vsakega ^  leta.
Pohpafinsfre In dnevne vest!.
Nevolja    žensk    zaradi    prehrane*
Vsled le počasi ee zboljšajočih aprovi-zacnih razmer in vsled dragi nje so vprizoril© danes đopoldne ženske demonstracije pred vlado in mestnim magistratom. Pri tem je bilo mnogo krika in vika, ćelo trgovine so s© ustrašile in se zapirale, do reenejšib nemirom pa ni prišlo nikjer- Priznamo, da je draginja neznoena in da se le po£asit prav po polževo zboljSavajo aprovizacijske razmere in to le sa one, ki imajo denar, da si lahJco knpijo. zato bi bilo od vlade morda tuđi najbolje, da bi sama stopila na ulico in pomagala demonstrirati in protestirati proti draginji, pravi krivci pa so navijalci cen in pa 5e nenstaljene razmere. V kolikor je iz-boljsanje odvisno od nas, moramo ta pac sodelovati vsi sloji složno*
Prva kasacijska razprava v Ljubljani- Đanes se je vršila pred tukajft-njim višjim sodiščem prva kasacijeka razprava, odkar je proglašena svoboda*
Imgomnd- Včeraj je došlo v Ljubljano okrog 200 orožnikov In policijskih naetavljencev, ki so jih Italijani isgn&H z saseđenega ozerolja* Isgnasce so sačasno namestili t barakah v SiSki-
Velika železniSka đelavnic* v Ivjnbljani- 2elezni5ko minlstrstvo je odredilo, da b% izgradi v Ljubljani velika felesniaka delavnica, v k«t«ri m bodo popravljali Želesniild vosovi* TmkinJh delavnlc bo v oeli državi pet in sleer v Beogradu, Ljubljani, Zagreba, NISu ia Sarajevu-
VftMellfflkm kMilsija Ima svojo XII- redno sejo ▼ soboto 99- t* m. ob 5» popoldaa v deielnl pdtO, BltiwelaoTa maca HafD>                      ■     '
UrUmk list IsfiU je fttovilka 67- o£ 26. t m* % običajno vsebino*
(Mlikovaaje* Beogradski listi Javlja je: Dr- Franc Župane v Ljubljani je odlikovan z redom sv- Save IV* vrste-
Jotm feiie ta pnwtitac0a. O te] temi bo raspravljalo na svojem prtiiodniem se* stanku zdravalSko druitvo. Kakor je znano, je nedavno tesa izdala deželna vUd» naredbo, s katero se odpravljalo vse javne hise oa slovenskem ozeralju. O tej naredbi razpravljajo seda] razni listi. Sarajevski »Slovenski Jug« piše: »Ta naredba dezefae vlade za SlovenUo ima nesporno gotovo socijalno - higijenski pomeo . . . Bilo bi koristilo, da se raztegne na vso đriavo. Toda v zvezi z njim se tako} vsiljuje novo vprašanje: More U država zasiffuratl mlađemu človcku živlienjski minimum, da se more oženiti in prehraniti rodbino bi da nm ni potreba zahtevati plačane Ijubenil? Ta: naredba bo imela svoj uspeh Sefa. kadar se to vprašanie, ki je Ž njim v neraidrul-ljivi zvezi, pozitivno TtšL Inače borno na-mesto javnih hiš dobili privatna ta tajna legla prostitucije, kl bodo se h«|5a razsa-dišča spolnih bolezni, kakor iavoe hise. Dočim so bile javne hiie pod zdravnisko kontrolo, čettidi nezadostno, bodo tajna bludi« HSča prosta tuđi testa.«
Vsem umetnikom in ljubiteljem nmetnosti! CtogKV* bo PflhanBon^a? Kakor emo duli, je neraSko tUnanmH nično društvo v Ljubljani odđalo svoje poslopje nekemu tukajšnjemn Rta,vbeni-£u. ki bajd namerava v njem nastaniti — kinematograf!! Ne zađostuje za navoj slabega okusa že >Kino Ideal<? Nam ni pred kratkim đovolj oneSaetil in onečistil >Kino Central« poelopje našega g^ledaliSča? Ali je treba, da se v morda edini jugoslovanski pravi kon-certni dvoranu ki samo bi mogla poetatf zavetišče naše bođoče komorne glasbev naseli rak-rana kulture? Dosedaf nismo imeli dvorane, ki bi ustresala vsen po-gojem dobrih glasbenih prireditev; po-ve^ini eo namenjene sabavam In nlso zidane po pravi 1 ih akustike- PaS skraf-ni c*as je, da se vlada in »erodajni nmetniSki krogi nalee poMgaJe sa. to pereco rnn>vo, ki lahko postane kuH»-ren Skandal-                                   —*•
Pozor pred slepaifi! Dognalo 9š je, da neka oseba poblra denarne prik spevke pri občinstvu v imenu tukajč-nje Komande mesta (Štacijskega povelj-stva) v nepoštene namene* Ob&nstvo m opozarja, da ni nikdar bila in ni nobe-na oseba pooblaščena pobirati denar it katerikoli svrhe od imenovanega po* veljstva- V slučaju da je Komandi n»-Rta (štac- pov.) vplačati kake svote, naj se iste vplačajo neposredno v nr» đu- Komandant mesta (štac* poveljnikf*
Ja^oslovanskhn fasnikarje«! M nedelio ob 10- đopoldne se vrši v re* stavraciji hotela >Unionc v Ljubljani ustanovni obdni zbor jugoslovandcet časnikarske organizacije- Ker bo to' strogo stanovska organizacija, so va&-Ijeni vsi jugoslovanski časnikarP brea ozira na politično staliseo listov- Pch sebna vabila se ne bodo razpo&iljal*.
VpraSanje. Zakaj pa ae ni saplo^ nil koledar družbe sv. Moborja, ki po-veličuje bivše naše krvnike s ravno istim svetohlinskim petolistvom, kar kor poprej vea štiri leta vojne? Ali js> to >kar tako<?
Slovenski   železatčaiil   sa   proći   Za-«
gneb - Zemun. Uprava državnih železnfC posije v Hrvatsko 200 slovenskih železal-Ćarjev in 50 slovenskih Železniflđh uradnf-kov, da $e omosoči reden želecniski oro-met na prosi Zagreb - Zemnn, Upamo, da bodo potem prenehale kaotične razmere na tej progf.
Švabi «e znalo sloveasklt Dne 23. i m. ob 7.15 nun. predpoldne le adtiral po ptujskem okraju nek aeroplan. Na tlsoča le-takov je irmetal (raztrosO). Seveda to je5 pri nas kakor bob v steno, ker poznamo ie. dobro te Skrice !n njih hlmjenie. — Tovari-5i no konen? gledajte z odprumi ocrni ta poslušajte z odprtfcnl nšesi, le tedaj bo zrnaca naša,
t ProL dr. Anton Maižor. V Mariboru je dne 18. marca umri profesor sa ondotnem tičlteljiSčo dr. Anton M a j f e r, kj je preje dolga leta slnžboval v Pazhn. Bil je bte^a daSa in navdnSen narodnjak. Beda v dijaSlrfh letib ma jo ostavila kaj boleznl, ki mu je sedaj prestrfrla nit življenja. Bodi ma obranjen blas spomtn!
Rovarjenje, U so ne som trpotl! Nedavno tega so priredili sodjalnj demokratld shođ na GomUskom v Savinski đollnt Sicer ni ta nobeneff* socijanetra demokrata, kar pa veffkih duhov, ki mlslija da I© sedaj prišel njih čas, prav nič ne motL Na shodn je ^ovorii Tokan iz Ljubljane. Kaj lo kako Je grovoril, fe treba pribttL »Kralj Pe-ter sror, kralj Pet^r dol, mi ne maramo' kralja«, tako je kriča!, »ml bočemo repub-tiko. Kaj nas bri^ajo razni Id v Đeocrado. mi moramo biti dobri z Nerad, U hnajo vsega dosti. Zemljo je treba razdelltt, v t&* #amah moramo mi postati gosnojlarlt« — ZanpnHri socijalno - demokratske strankei seđe v vladi, provzell so t tem fotove doižnosti in tuđi odgovornost, a nlfhart voditelji — Tokan je v vodstva stranke — pa Sčuvajo na tako nezasKSan n^Stn protf državnemu ustrolu, to je vsekakor nečuveno. TakSno rovaiienle Se nadalje trpeA bi bila zločinska popustljivost!
Rorarji. Slučaj! so se saSeU ponavljati da nekaterl dvomilrvi elementi rovarilo proti naši mladi drzavt njihovun Qni-teljera ter jim sploh ni nlč vieč. kir ta fco-der se ođreja. Obrekujejo va©, opravtja)o in zabavljalo ter strašilo ta razborjalo ljudi z raznfmt čenčaml. Ten ae naj nffcarl ne trpi ta sicer le vsled tesa ne, ker Je pravi Icvor ten aientov - provokattrjev dobro znan, đratte pa rotovo ni v ten ča* slh v mtereso sknone blajrUije, ^spobođo tako rrdo zlorabllatL AH so ti ikodlllvd ta zlobneii f e pottbili, kal !• đelali AvrtrO* fn dntee đrUv« — ta ie deta — e takSmf Uudmt Tuđi pri nas se ne sme Htm traoH In ae mora oreprečitl na vsak fiačta, eetadl * nafostreMfmi odredbami Samo »bav* ljati pa nlč delitl to Je parola aekaterili maloortdnef ev. Konrar ni vieč ta, na] »e_aja
£tran 6L
»8LOVENSKJ NAKUD«, *M 17.. WHC1 t«lt
73- ttev.
»dobroto« ta agitira sanja kollkor boce, čez Jugoslavijo kot tako pa tu zabavljal ne bo. Ce ve kaj pametnega, naj svetuje tam, kod&r ie mesto zato, zabavljanje naj pa opusti!
Avtomobllska dražba Ljubljana - Celje Je imela dne 23- marca na Vranskem svoj občni zbor. Za poslovođi e so bili iz-voUeni gc: Schauer, Ai>at in Plavsak. — Sklenilo se je, zvišati deiniško glavnico in ddovati na to, da se Čim najpreje prične redni avtomobflski promet med Ljubljano In Celjem,
Žrtev, Dne 22. marca je pade! na ko-roško - štajerski fronti v Soboti prapor-ščak Jakob Kaučič, mariborskega pc5-.poika. Vojak in narodnjak telom in dušo. se Je tudl tokrat izkazal na fronti kot vzor v vsaketn oziru. Težko o njem pisati. Njegovi svojci so izgubili — pri mnogih drugih grenkih 'zkuSnjah — ljubega Jakca: ravnotako bridko oa pogrešajo svojega ljubimca njegovi poveljniki, tovariši in vse moStvo mariborskeea pešpolka. Ljubi nam tovariš, v mini počivaj!
Slovenski živlnozdravnlk v Celja. V Celja dosedaj nišo imeli slovenskega ži-▼inozdravnika, dasi ga je preblvalstvo nuj-no potrebovalo. Sedaj se je tam nastanil fivinozdravnik Fran Baš, znan kot oročen narodnjak.
Podirati so začeti zid z ograjo okoli bivših Koširjevih »Marijinih toplic« ter stran proti cesti, ki vodi na Prule, so že skoraj docela demolirali. S tem bod© pre-cej razširjena cesta, z materijalom jo bodo pa lahko posuli in spravili vsa] nekoliko v red; saj je bilo baš na ti senčni cesti, po kateri hodijo v solo vsi otroci :z mesta, skoraj »večno blato«, čemur je bila naiveč vzrok »večna senna«. Ker so v »Marijinih toplicah« za silo nastanjene stranke, hiše same scdaj še ne bodo mogli podreti.
Tuđi »zemljevid Jngf>-lf'je«. Tu-kajšnja nemška tvrdka Klemm&TT & Bamberg je izdala ročni zemljevid kraljevine SHS. S tem je podan zopet dokaz, da se šo vedno nismo resili svoje stare indolence* Mislimo, da bi bilo pač bolje, če bi domaća narodna tvrdka napravila takšen zemJjevid z etnograf -skimi, oro in hidrografskimi podatki. z železnicami in za seđaj s pretcnzij-skimi mejami. To bi bilo potrebno za sole in zasebnike- Vkljtib Kleinmavr-jevi karti obstoji ta potreba še naprej. ker je karta silo nerodno sestavljenn ne v jngoslovanskem marveč v impe-rialističriein duhu in bo laški propagandi prav dobro služila kot dok a z proti nam in za zgago toliko med nami in Grki, kakor tuđi proti nam na pariški konf^renci- Ne samo. da je koridor zarisan sila na Široko, 5e prav ve danes vsakdo. ki čita časopise, da tega koridorja najbrže ne bo, vsaj ne teri-torialno, je povrh tega meja potegnje-na tako, da je vidinsko ozemlje, ki bo na3*brž naše, zarisano Bolgarom, iz-točni Banat od Temešvara in Vršca naprej, ki bo Romuttski. je zarisan nam, ravnotako okolica Štiplja, ki bo Bolgarska. krono neumnosti pa je do-segel zemljevid e tem, da je prisodil nam grško Tesali jo, Makedonijo in Trakijo z Vodeno, Dcjranom, Sere-eom, Kavalo in seveda tuđi Solun s ćelo Halkidiko! Takšen zemljevid je narav -nost nestvor, državi nevaren in bi ga bilo treba ravnotako konfiscirati, ka-kor habsburgovski koledar Mohorjeve družbe- Vrhu tega je mnogo imen še nemških, Bitolj ee še vedno imenuje Fitolija po bolgarsko, Debar je še vedno avBtrijskl Dibra, Prizren, staro slavno mesto naših narodnih pesmi. Še vedno nosi Prohaskovo ime Prizrend. Kriva palanka je še vedno Egri, nadalje pišejo Švabi še Lescovac s c, Je-nikSj itd- Seveda je na tej karti našemu kraljevstvu, priklopljena slovenska BezteČija, pa rudi neslovenska, kakor Htunin- — Res je skrajni cas. da nekaj naših strokovnjakov sestavi dobro karto in da katerokoli naso založništvo takšno potrebno in dobro karto izda mesto ^ftirSTiiVi kšeftarskih tuđinskih izdelkov*
Za    aovf    novi    oricni - ekspress.    V
»rfoovelle revue d' Italie«, ki izhaia v Ri-mn, raspravlja Charles Louissac: o vpra-šanju novih železnlSkih zvez z vzhodom in dokazuje, da je neobhodno potrebno organizirati veliko prometno žilo iz Londona preko Pariza in Itallie na Balkan poslužu-JoČ se prog, ki že ohstoje od Pariza do Milana, od Milana do Benetk in Trsta ter od Trsta preko Ljubljane, Zldanetra mosta In Zagreba do Beograda. Od tam bi šli Tlakl po prosi NIš - Sofija - Carigrad -Dagdad. Pot iz Milana do Beograda bi znašala 1095 km.
Razslas o oddafl tobačne zaloge v RsdconL Tobačna slavna zaloga v Rad-goni, spojena z založno traiiko se s tem razpisuje v oddajo po javnem njtečaju: Natančne'šl podatid o dosedanjih donosih prodaje in o stroških. ki jih je imela prej-Šn)a imejiteljlca prodaje so razvidni iz iz-kazov o doflodkih in bremenih, ki so raz-položenl pri finančnera okr. ravnateljstvu v Mariboru ali pri preglednem okr. vodstvu  finančne    straže  v Radioni.    Invalidi
izza zadnje vojske, takisto vdpve In sirote po vojaMh, padllh ali umrlih v te] vojski in sicer ▼ prvi vrsti častniki, praporščakL kadeti    in istovrstnlki,  isto  tako    vdove  in
sirote po takih voja^kih osebah imajo ob gotovih posojih brezpogojrto prednost pred vsemi dragim! prosilcL Takim prosilcem s* podeli prodaja brex ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti enoodstotnl odpravninl od denarne vrednosti razpečanega tobač-nega materijala. Ostali pohudniki naj ozna-čijo zahtevano letno opravninsko popreč-nino Cpavšal). Ponndniki se v lastno korist svare*, na] ne zahtevaio prenizkih opravntn, ker ni upatl, da bi se zahtevana opravnftia zvlSala. JamSČma znasa 6200 K. Položiti te mora preden se ponudba izroči pri pristol-nem davCnem oradn v ptnMlarnovantfli ne-izžrebnfli vrednostnih paiHriRi, ali trn se mora plafiati v gotovem denarin. Ponnđbe je napraviti na predpisani nradni ttskovinL pravilno Jlh Je bolekovat! bi podpfsovafl, ter naioozneie đne 16. ftjprllt 1919, do-
^^Jjma   JtSb    Ml     MM    W    ^**>"^Wil    IH    ■■ganHBHH^B
nradafli mrttUh woOtl vodU fo4ptaH» prodajne oblastL Pdmdbe, ksftef* ntoo napravljene na nradnem obraaen, m kot ne-sprejemUive ne vpoitevalo, Vsi đmsi no datki so razvidni Iz natočajnesa ra^dana* ki Je nabit na urađn! deslđ pri finanjn—i okrajnem ravnateljstvu ▼ Maribora In pri občinskem nradv v RadconL — Flnaačno okrajno ravnateljstvo Hidbor, dn« 1& marca 1919.
Kino Mami predvala ie danes »pored, ki obsega dva zanimrva fOma. Prvi Je tro-dejanska veselotcra, uprteorjena % nalveC-iim uspeh om po vseh đttnmjskih kfnogleda-HSSin.: »Pept IzvolJeiin ienn Mnhnrndie«, dms:i Je kriminalna Stiridelanska drama »Železna kletim« z Mogens Engerjera v srlavni ulojrl detektiva. — če prlsoe omvo-časno pošUtatev z Dunaja. npiizofi se Intrl senzaciionelna pretreslliva drama »Betoe fo ie poliiibn«. koje delanje ie povzeto iz cirkušicesra žlvljenji. V glavni nlogi znamenita umetnica Leontina Kflhnberi. Opozariamo p. n. občlnstvo že dane« na to atrarf^ko točko vseh kino - podjetij. — Kino Ideal._____________________________
Kultura.
Francuske pesmi« Prof- Meurvill© i«da to đni drobno franrosko knji^iro, ki vsebuje pesmi. toliko njegove originalne kakor rudi ve? prevodov Prefter-novih, Gregorčirevih in Jenkovih. Ko kujica iziđe, borno o nj ej podrobne je poročali-
Repertoar Narođnegra g^leđali^a. Dramsko gleđališče- V četrtek, 27 t- to- ostane gledalište zaprto- V pe-tek. 28- t« m- ob pol 8- zveČer »Špansko muha«, burka v treh dejanjib izven abo-nementa- V soboto, 29. t m- ob pol 3-r>opoldne diiaSka predstava >Tupomer< izven abonementa, ob pol 8- zvečer ^Svete, komedija v štirih dejanjih ob znižanih cenah izven abonementa- V nedeljo, 30- marca ob pol 3* popoldne | >Spanska muha<t veseloigra, izven ibonementa; ob pol 8- zvečer Ibsenova Irama >Straho\i< izven abonementa-Operno gledališče- V četrtek, "27- t- m. ob pol 8- zvečer >Manonc za bonement >B<- V petek, 28- t- m* ostane rledališce laprto- V eoboto, 29« t« m« >Bohenr»e< ob pol 8. zvecer za abone-ment >C«- V nedeljo 30- t- m- ob pol 8-^večer >Prodana nevestac izven abone-nienta-
GOSPOdCRfVO,
LDU. Zagreb, 26   marca. (JDU.)  Sklep-ni kurzi na današnji borzi:
Denar    Blago
Banka   za   tTgovino,   obrt  In                            (
industrijo        ......     465       480    '
lanka   in   hranilnica  za Primorje  na  SuSaka  n.  del.         520       530 Hrvatska   eskomptna   banka   .     —      1460   i f^skomptna   in   menjalna   ban-                           i ka  Brod,  nove deln.      .          385       305   j flipotekar. ban^a  v Zagrebu     440       450   i Hrvatska   kreditna   banka     .    1030      1040 Varodna  banka v Zagrebu    .      —         452 Obrtna   banka      .     .                       245       254 Doliedelska banka, nove dcl-
nice......             112        114
°rva  hrvat.   Štedionica  n.   d.    8400      9000
^ijeČVa   pučka   banka                .      235       240 7er»ialtska   banka,    nove   del-
nlce         ...             .740       7^0
HsTieCka   sladkor.   Ind ^Mla       —       2750
4f/2*/o   založn.      »skomptne   b.       135         —
Društvene vesti in prire^itve.
Slovensko lov*ko društvo ]• imelo ob jako lerti udeležbi svoj leto^njl občni zbor dne 19- t. m- Zborovanje je nočastil tuđi predsednik naše Narodne vlade, dr- Janko Brejc. kateremn ©o j priredili zborovalri opetovano burne j in prisrčne ovacije- Glavni to^ki raz-pravljanja sta bili lov in psorejstvo* Z ozirom na veliki narodno - gospodarpki i>omcn lova in ribolova ter na neke ^oljševiške pojave pri naa se je sklenilo podati Narodni vladi spomenico, da =*e p rep reći jo barbarski poizknsi, za-treti tuđi pri nas vse živalsrvo in tako oropati naše kraje lepih dohodkov In aajlepšega dela njihovega krasa- Ce eo uvidele že vse kulturne države veliki nomen lovstva in ribarstva in ga zažmirile z zakoni, ne gre, da bi bili mi ndar-ieni s elepoto in đa bi lahkomiselno v napačnejn nmevanjn demokratizma uničili z prenagljeno naredbo v trennt-ku to, kar bi prej ali elej zopet pričeli graditi z velikimi stroški- Tuđi ne gre, da bi se pri upravnem izenačenju ravnali naprednejši deli našega kraljevstva po onem, ki je v tem ozirn zaoetal, in ne narobe, kar bi pričakoval razeo-den človek- >Tx>vsko društvo« izdela tuđi nov, moderen lovski zakon in ga predloži vladi- Z volitvijo novega, po-večanega odbora (24 ođbornikov in enako število namestnikov) Je bilo zaključeno zborovanje, ki ga je vodil društveni predseđnik dr. Ivan Lov-renčič-
Sestanek elanov skllevje slovfaA« trgovsko 4mStvo »Merkar« na petek, dne 28- marca ob 8- svecer v društvene prostore- Na sastanku a« bo poioSalo O ukrepih društva s ozirom nm sadnji s»> stanek ter raspravljalo o vainih 0ta* novskih vpradanjih-
Ljabljaaski iaWr4d VUk Ima svoj redni obtei abor v petak, 38- t- m-ob HB- ori svefter v gostUni >Prl RoiU v Židovski ulid m stode&m darabrn redom: 1- PoroSilo odbora ia progtod-nikov do leta 1919- % ĐopotadlBa vntt-tev ođbornikov. 8- fflnjiajBiMtl-
Raftfovvr   vealaeer - aawlewfoT-V soboto, dne   2* taftoa, popoMae   «b l * bwto ▼ ra^Tr*cW >HaxBJ»an do-
drafaer o netanovitvi posebalh apor> Bih kJobov t I4ubljaalt Novem meste in Mariboru, regatnesa. dmitva v Ljubljani in Jugoalovmnske vaslarake «ve-sa, ki bi morebitno pristopila k P- L 8. Jl- (Federmtion Internationale dea ao-eietea d9 aviron) t Parira- Vabijo ae vat kl hofiejo gojiti ta sport-
SeštaaJ. V nedeljo, 30- t- nv ob treh popoldne priredijo SkaJžani v hotela g. Vasle v fiodtanju ljudsko igro a pet-jem v 4 dejanjih >Nafta kri<, episal Finžgar- Vabimo k obilni udeležbi.
Poaiv invalidom Jasne šelezmice in njih vdovaav Poziva se vse imenovane, da gredo takoj po odlok (Be-seheid der Unfallcassa) in ga prinesejo s aeboj, da se sestanemo za par minut v soboto 29- t- m- ob 9- uri dopoldne v Zvezdi- Z odlokom gremo pot em skupno na pristojao meeto, da dobimo ven-dar že enkrat naš denar- Nočemo več beračiti za svojo lastnino, katero smo sami plačevali!
Nainoveiša porobila.
Posebna brzojavna poročUa »Slov. Narodu*.
POTOVANJB   DELEGATA.
Lacern, 26- marca- Nas delegat dr* Lambert Ehrlich, ki potuje v Pariz kot ekspert za Koroško, se je đelj ča§a mu-dil v Bernu, pred nekaj dne^i je pa do-bii visum in odpotoval iz Berna v Pariz- — Dr- Smalc vi suma ni dobil- — Naš dopisnik prof- Fabjančič je dospel v 2enevo, pritožuje se pa nad vrlo slabinu  poštnimi  zvezami-
ODBOR DESETORICE IN 06R8KA Geneve, 26- maroa- Zadnja poročila iz Pariza javljajo, da se >Odbor deseto-rice< že bavi z važnimi sklopi radi položaja na Ograkem- V časopisju se ]e mnenje spremenilo. Francosko časo-pisje smatra od včeraj naprej položaj na Ogrskem za zelo kočljiv- >Petit Pa-risienc. ki ima zveze z ministrstvom zunanjib zadev in Gauvain v >Journal de Debats« zahtevata, da ne srne ogrski incident vplivati na up*-iv^čene zahteve Romunov, Cehov in Juposlovanov.
SVICA TN BIVŠI CESAR-Geneve. 26- marca- Švica na splo§no ni prav zadovoljna radi prihoda bivšega cesarja Karla v Švieo- Socijalistični listi oštro grajajo. da je bil sprejot ce-sar, a delavcem se meja zapira- Tako piše zlasti švicarski >Vorwartsc v član'ru z ironičnim naslovom >Dobro nam došel!< Tuđi meščansko časopis je izraza svoje resne pomisleke- »Inteli-genzblattc povpra?iiie. zakaj se bivši cesar ni raje preselil v Anglijo >Na-tionalzeitun^c pravi, da je izgon mrzek akt. ki jemlje sedanjim avstrijskim mo-gotcem zadnje simpatije in ki kaže svetu, kako so oni brez moči in kako je potrehno za sve tovni mir. da se režim v Avstriji epremeni- >Basler Naehrich-tenc grajajo, da je cesar prišel z velikim spremstvom«
LASKE f3KRBI IN GLASOVI-Lacern. 27. marca' Lahi so z^lo v skrheh radi dofforikov v Egiptu in se boje, đa bodo ti do ero dk i oči vi dno vpli-vali tuđi na Trir>olitr>nijo in Kirenajko. Ogrske dogodke v Italiji komentirajo zelo različno- >Tribunac je razburjena nad nem$ko-oprrf=kim boljševiškim komplotom- >Avanti< je navdušen in dolži Antantine vlade, da po 8 svojo požrefi-nofltjo in pocasnoetjo izzvale vihar->Corrierec in ostalo časopisje pravi, da je ogrpki prevrat naroden. boljševizeni pa samo sredstvo madžarske aristokracije- Ti listi pravijo, da je treba prepre-čiti aneksi oni zjem drugih sosedov, ki žele obdržati doslej madžarsko ozemlje-Pise tuđi proti česko-jugoslovanskemn. koridorju-
LASKI LTSTI O NAS-
Lorern. 27- marca- >Avantic javlja, da je njegov dopisnik dobil ukaz, da mora 6- aprila zapustiti Franci jo. Naše vprašanje je v laškem tisku stopilo v ozadje. »Tribuna« priobčuie članek: >Nemci in Ju^oslovani« in pravi v njem, da nam je obojnim jedno skupno da smo namreč vsi barbari in da ima Italija nalogo očistiti iztoćno obalo Jadrana barbarskih elementov- »Corriere d" Italiac pa prinaša nekakšno silovito konfuzna >odkritja< nekega profeeorja Nikavinovi^a, najbrže kakega plačanca Nikite, ki trdi v članku, da bo bile neke »veze med krfekim paktom, Srbijo, Bo-lopašom in bubebur&ko propagando-Lahi pa res verujejo vaako b*daeto«o-
PARIZ V   SKRBER.   INTERVENCIJA NA OGRSKEM,
Gmev* 27. marci zlutraj. — Do-godki na Ogrskem popolnoma obvladu-jcjo diskusijo t odboru desetorice, ki neprestano zboruje. Izveđeti Je bilo mogoče Ie tolika, da je intervencija Antante na O^rskem toliko kakor gotova in da se je udelefi v prvi vrsti Francija s svojiml sflamL
MTOHTI SE JIM JE PKfCELO.
Qmmw% Zi. marca ijutraj. fac w£ mbmSk kromov Ikvmmi i«, da to dosođ-
Ifl hi CHenhMi ta prto*<nrarf   ***£
nlnfaj, tedal ImMo mi ItaWo xope< gm*, «aj •• drH boii priJealliTO m* apvotf iml fN> drad strani pa ie rtSk l#v tadrasskeo vpnftania zopet stopila t oeadie radi tmau ker se peča svet četvorice odao—o desetorJce z onimJ »botTperečiai« TpraianiU kl mu delalo Ire—tm aatreč skrbi, to ie notes fran-oosbe ta Usko - iusoelovaitske mele še povrfai avstriisko ta poljsko vprašanje ter rudeča nevarnost
LASKI GLASOVI. Lticent 27. marca zjutraj. Laško časopisje nadaljuje s svojim — mol-kom o jugoslovanskem vprašanjn. Ta molk je toliko pomembnejši, ker so po-prej preveč regljali. »Idea nazionale« od 22. t. m. piše navdušen bolgarofilski članek. Od laske strani se razširja po Švici vest, da je srbska vlada založila, da se zveže z Moskvo in Ojjrsko, Če se njene zahteve ne uresniČijo.
(Naša đanašnfa porodila z DnnafaJ
SPLOŠNI ŠTRAJK V NEMŠKI
AVSTRIJI.
Nocoj je v ćeli Nemški Avstriji iz-bruhnil splošni štrajk na železnicah, v tovarnah in zasebnih obratih. Domne-va se, da jra nišo Dovzrnčile mezdne prilike ali prehrana, marveč politična propaganda in da je štrajk organiziran proti Antanti odnosno v sporazumu z Ogri. Treba je vse ukreniti, da se tak-šno gibanje ne prenese tuđi k nam in nas spravi v takšen položaj, v kakrš-nem so Ogri danes. To bi nomenilo za sedaj definitivno izarobo polovice našega narodnega ozemlia,
Danes so izostali vsi vlaki. ki vo-zijo iz Gradca. Promet med Spilfami in Ljubljano ie n^rmalen, ker se vlaki ranžirajo v Mariboru. Ustavlien je tuđi eksnresTii vlak Pariz - Bukarešta, ki bi moral danes voziti tod mimo. Člani 7veze Jucrosiovanskih ŽelezniČarjev in člani sociialno dem^kra^ke železničar-^ce organizacije v Mnrihoru so izjavili, da se ne bodo pridružili event stavki žeTezničariev nemške «^^1-d em okratke orcranizaciie v Mariboru. Knati pa je, da hidi mariborski želez-ničarii, M ?o nrist^ši nemške sociialno H^moVra^ke stranke, ne bodo DriČeM «:t^vV^ti. ker ie všz vlada neodila v*f>m 7*htev3m t>o izbolišaniu emotne-«ra stanja. — Znatno ie. da se ie nem-^Va so<*. dem. v Nemoći Avstriii fzra-^»fa solidRmo z ^baniem na Oorrskem, ^**Vor noro^a »Arbeft^rs 7eifitnc:<r, ven-dar na ne more nastonatf taVo od1o5-na ke* *o nre^raniev^He ra7mere zefo ^l^be. To i>iavo v »Arb. Ztg.« je Dod--*«*} dr. Fric Adler.
Nn*a nosebna telefonična noročila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda.
POIITICNI POIOŽA.I. IZ SEJE NA-ROD/VFGA PREDSTAVNIŠTVA.
Beograd, 27. marca. Minister Korač ie od stopi 1.
Demokratski klub je hnel včeraj zvečer šesturno sejo, v kateri se je sklenilo, zahtevati, da mora parlament pr*-vzeri inicijativo v pogledu važne soci-nfne in agrarne zakonodaje. Demokratski klub smatra, da je neobhodno potrebno izvršiti te zakone na parlamenta rnf način stvarno čim prefe in da se vsled tega parlament ne srne odgoditi.
Včeraišnjo seio Narodnega Predstavništva je otvoril predseđnik točno ob po? 5. popoldne. Zapisnik prejšnje šefe je sprejet. Bfvši minister Miloje Jova-nović se brani proti očitkom radikalnega poslanca Petrovića, da ni kot minister nrehmne ničesar storil. če§. da ni imel na razpolago nobenega kredita, brez katerega Je bilo upeSno delovanje nemogoče. Minister pošte dr. Lukinić se ravnotako brani proti neosnovanim očitkom. češ, da pošta tako dobro ne more funkcionirati, dokler se ne uredi promet, kar pa zopet ne gre čez noč. — Na to preide zbornica na dnevni red: Debata o kreditu. Hrvatski socialni demokrat BukSeg protestira proti zabrani iavnih skupščin in govori proti svobod-ni trgovini ter bo srlasoval proti kreditu. Tugoslovanski demokrat dr. Svetozar Popović pravi, da so potrebni davki na razne dobičke in da se mora najnoprej nomagat! onim. ki so naiveč trpeli, t j. kmetu, delavcu, invalidom, preganjan-cem in uradn'štvu. Pretrr»cti borno morali še mnogo težkoč. Mi smo v sredi med imnenalizmom in boljševizmom in se moramo braniti na obe strani. (Neka-♦cri socialni demokrati — protestiralo 1) Finančna vpraSanja se morajo najprej resiti. Ako katera grupa ne bo hotela sodelovath mora?o nač ^r«! ostali državi in narodu zvesti elementi prevzeti vso delo na sebe. če žele, da se narod utrdi in se po tolikih letih razkroia zopet po-vrneio normalne Pril'ke. Demokratski klub bo glasoval za kredit. Za njim govori Starčevifanec cjr. Laginja, ki pravi, da so sicer Radić in frankovci mno.2ro grešili, ćjl pa je proti njihovi aretaciji, ker je treba SčiHti imuniteto poslancev. (Aretirani veleizdajalci nišo nikakršni poslane! razven v srlavah prvaSev, ki vzđržuicfo Se vedno fikcijo, da obstoji bivSi Hrvmtski sabor, čegar postanci so aretirani veleizdajnik! bili. Sicer pa tuđi noslanec ne srne rovati proti državi, kakor Je to delal Radić. Natc §e govore Pribičevtć, Popadić \n Protić. Pri glasovanju Je proračun sprejet z vsemi glasovi proti socfalističnim. Konec seje ob pol 10. zvečer. Prihodnja seja bo 1. aprila z dnevnim redom: Indemniteta In verifneadiski odbor.
(Poročtta Ifubljan. dopis, nrađaj
OfBTNISKA RAZ8TAVA« LDU- Zagreb, 96» narca listi po-rofiajois Pariza, đa priprave sa Jogoslo-vaiiako mnetnlSko rasstavo dobro na-predugo- Priprave vodljo poleg dragih hrvatski nmetnfri Bukovac, Kril-Maa. Haitrović t dr, Prir^ditelil iipajo,
da bodo pridobili predsednika Wil8ona,
da prevzame protektorat nad razstavo>
BIANKINI   N^  STARCEVIĆANEC.
LDU- Beograd, 26. marca* (JDU-) Narodni sastopnik iz Dalmaeiie doa Jara] Biankini izjavlja, da ni član Starčevičanskega narodnega kluba-
INTERVENCIJA*
LDU- 2eneva, 26- marca* (CTUJ Pariško časopis jo poroča: Zborni čni odsek je sprojel s vsemi glasovi izjavo zonanjega ministra Pichona, ki napo-veduje vojažko intervencijo aliirancev na Ogrskem- Za ta predlog so glasovali tuđi socialisti-
NA SEVERNI  MEJL
Ljubljanski dopisni nrad poroča z dne 27* marca iz uradnega vira: Dne 26-t. m- ob desetih zvečer so Nemci stre-Ijali z artiljerijo na Velikoveo in okolico ter na Lušnik in Orlioo ves, nadalje na Hrenovice in proti Mrzli vodi- Naše topništvo je kratko odgovorilo- Do res-nega napada e strani Nemoev ni prišlo.
AproviiaciJa.
-{- Zadruga mesarjev   v   Ljubljani
na znan j a slavnomu občinstvu, da je sklenila na svojem sestankn, dne 25- t-m., đa se bo goveje meso prodajalo Ie v sredo in soboto- Vse mesnice, brez izjeme, ostanejo druge dneve zaprte-Zadruga je prepričana, da se da s tem živina prihraniti-
+ Cebula za V- okraj. Stranke V« okraja dobe čebulo v petek, dne 28- t-m- pri Muhleisnu* Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: dopoldne od 8- do 9- štev. 1 do 230, od 9- do 10- Stev 231 do 460, od 10-do 11. štev- 461 do 690, od 2- do 3- stev-691 do 920, od 3- do 4. štev- 921 do 1150, od 4- do 5- štev- 1151 do konca-Stranka dobi za vsako osebo 3 kg cebu-le, kar stane 2 K-
+ Cebula za VI- okraj* Stranke VI- okraja dobe cebulo v soboto, dne 29- t. nv pri Miihleisnu, Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: od S- do 9- štev- 1 do 220. od 9-do 10- štev- 221 do 440, od 10- do 11-stev- 441 do 660, od 2. do 3- štev. 661 do 880, od 3- do 4- štev. 881 do 1100, od 4- do 5- štev- 1101 do konca* Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 K-
Poizvedbe.
Najdeno- V pisarni vojaške inten-dance za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za nakazovanje pokojnin na BViškovcu je pozabila vojaška vdova dežnik- Na] priđe dotična ob priloznosti po nj.
Izsabila se Ie od glav. kolodvora v mesto ali v gorenjskem vlalcn železniSka legitimacija s sliko. Prosi se, naj se poJlie na naslov; Frant Porenta, žcl. čuvaj, Škofja Loka, kolodvor, ali na) se odda na železniškem ravnateljstvu v mestnem de-kliškem liceju.
Izgubili te fe v torek zvečer v Ho-HJanskJ ulld boa (čma lisica). Proti na^ sradl naj se odda v trsovinl I. C. M&ver.
Dotični kosdoiL M Ie v sobota dne ZZ. marca zvečer v kavani! »Zvczda« (Kasino) pomotora zamenjal klobak, se napro-5a. da prinese klobuk v gori označeno ka-varno. k)er dobi svojega nazal.             3450
Našla se je srednja svota denarja. Izcnibltelj naj se zglasi pri preglednlku nžitn.  zaktipa  Mlhacl  Occpckn,
Poslano."
Iz 2lrov. V 65. Itev. »Slovenca« so poslali tri je gospodje \z Zlrov »Poslano«, kjer imajo med drugim največ posla z mo-jo osebo, Gospodje, poznam vas, da ste »pošteni akl« od pete do vrha, kakor vas pozna ogromna većina Qb&noy. 0 tem ste se prepričali, ko smo poapisovali vašo »za-npnico«, kojo so povsem neprisiljeno ta brez vseh »vplivov« od na£e strani podpl-sali skoro vsi občani. Da bi število oodpi-sov moralo biti Identično s š te vi lom hiš, ne more biti, ker je v vsaki hlši več oseb. Da bi bil kdo zapeljan, je tudl izključeno, ker je bilo na Ćelu vsake pole povsem jasno označena za kaj gre. Da ste pošteni in nesebični, o tem Še nikdar nisem dvomil. da pa ste storili toliko dobreca v korist In pro-cvit občine in občanov. pa vendar nlsem vedel že radi teza ne, ker me ni bilo med vojno doma. Ker pa smo jaz kakor dru*! grešni Ijudje malo sitni in radovednl, £iđ»-tega prosimo, da nam naštejete one reve-že, med koje ste razdelili 40.000 kron? Ker dosedaj pri vsem oovpraievanju nismo mogli zaslediti, kje ti vaši reveži tlčijo. Da ste moko in živila izven občine ponujali in tuđi daj ali, o tem nam je bilo že popre) znano. Prosimo pa, da nam navedete imena onih preobjestnežev, kateri nišo hoteli v vojnem času od aprovizadje kupovati dobrih žlvil, mesa, klobas, koruze, zdroba in krompirja. Jaz sem že parkrat na večiih sestankih povprašal, Ce kdo izmed navzo-Cih ni maral od aprovUaciJe živil kupovati. Pa so vsi ogorčeno odvrnilf, da te^a sploh ni bilo, pač pa so se ćele ure pehall hi Sakati, da so dobili za ćelo družino po 1 ali 2 kilograma moke ali ka) drugega. Koliko pa jih je, ki so zaman prosili, da bi kaj dobili, dasiravno so bili skrajno potrebni. Dalje nam Izvolite pojasniti, k]e Je onih 150 kilogramov koruznegr zdroba, ko]e*a so koncem oktobra 1918 vldell pri va$ej apro-vi zaci i i od vas omea jetri »oboroieni Ijudje«?
V  zadevi va§e«a lzpiacevan)a podpor Imajo Se sedaj    opraviti   sodnlja   m    od-vetniki.
V  zađev! rekvizic!) sem fovorfl s kme-fl, kl so da fali žito; vsak mi Je potrdli, đa bf prostovoljno ne bil dal ničesar, kar Je kdo dal, je bil Ie prisiljen.   Ker sam! priznate, đa niste poSilfon žita Iz občfne, nam vsa!  pojasnite, med ka ter e posestnlke   ste ga doma razdelili? Ml smo ie povprale-
Za vsebino tesa airtta Je uiedulltv^ odcovonio» kollkor določa mirn^
73. Štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 27. muca 1919.
Stran 7.
vali, kdo je to žito prejemal, p* si vedel i ihče povedati, pač pa so nekateii prosili ' m ničesar dobili. Trdite tuđi, da v JDS si > kmetov; v tem se selu mottte. Imamo 300 j vpsanili    članov  io  se-  već  somiiljeoikov, i večinoma    kmetov,    poJeg njih so seveda :udi obrtnik! Mogoče pa, da vi kmeta, ki >j k nam vpiše, splob niraate već sa kme-: i, tem već le za liberalca.
Kar se tiče revizij, posebno zadnje, s-no vsi na ja&nem, kako tftar stoji. Pri :adnji reviziji, kat era se ie vršila dva dni
;e bilo ves čas dosti strank, ki so prihajale
s pritožbami proti žuĐanu, imeli ste prilike  !
dovolj, slišati  iz ust  prizadetUi,   kako ste  i
poslovali, kako se ie nasilno trgalo od pod-  !
par za vojpo zavarovanje, brez da bi se ; strankam omenllo, za kaj da gre*. Ali ne ! veste slučaj  Đrenceta iz Korit    kateremu |
upan ćele mesece ni hotel izplačati pod-pore 924 kron, Id jo if za njega prejel. Kaj <o povedali kmet je z Ledince glede rekvizicije sena? AH ne veste, da se Je na žu-pana vplivalo s klobaso in šnopsom? Ali vene, da je od treh tuJsajšnjih mesariev pobija] in klal vsled vaše naklonjenosti le eden, dasi so bili postavno vsl upcavičeni? v«e to in še mnogo več ste siišali pri reviziji in še več pritožb bi bilo, da se te revizija dalje časa vršila. Da je onih par ^ievilk v kniigah prav vpisano in sešteto. ? n smo znali Že poprej. Mi vzamemo dej-=rva taka. kakršna so. ne pa tako. kakor jih
d nravate  vi  ali   kak  revizor.   M   so  mu ■ -aSe  razmere  deseta   briga.   Vsekakor  vam
e  +a   revizija    prinesla  vse    preL    kakor ivalo.
Da je samo Petrič dal več sena za ■■•^aSke namene. kakor vsi naši pristat, je
. precej predebela samohvala, k*r mo* vse- i
sa seaa skupoj ne pridela toliko, kolfltor i ga pridalajo posamczal posestafld. ki pri-} padalo naii stranki U to ca posamezni | naši prštali tuđi vo£ dali.
Hvalite se tuđi. da ste oprostili neka-tere  občane vojaškega službovanja,  resnK ca je, da so bili dotični postavao oprošteni, ker za vojno službovanje nišo bili sposobni. Zakaj pa ne omenite onih, ki so se na  dan  revizije  prišli  pritožit,  ker  so bili PO krivdi zupanstva oddani za vojaške de-| iavce,  ker so bili pohabUeni, slepi in  nad [ 60 let stari, od ten sta dva umrla, ostali pa prišli domov bolni in pohabljeni.
Pravfte  tuđi,  da  niste  ni koca r  denun-; ci rali, toda kdor je sam videl vašo plsavo | in  vaš podpis na pismu,    s kojim    ste    ga • skušali zavdati, takemu pač tc^a. ne morete utajiti. Ali ste siišali Govekarja iz Račeve, kako se je v tem oziru prjioževal proti re-vizorju?
Slednjič še, kar se zadeva mojega kompromisa iz leta 1913. Župnik me je te-daj     nagovarjal,     da   naj   ne   nasprotujem
i Kradbi nekega poslopji. ki se je imelo graditi na obeinske stroške in služi sedaj de-loma za Solo, deloma v druge svrhe; ako to storim, mi je obljubi!, da ne bo naspro-toval   podjetjem,   pri   kojih   sem   jaz   udele-
\ žen. večinoma so pripadala »Oos. z. v 2i-reh<-, pri koji sem bil načelnik. To sva tuđi zapisala in se podpisala. Jaz sem to, kar je pogodba meni nalacala, popolnoma vest-no in natartčno spolnil, dasiravno mi to ni bilo prijetno, gospod  župnik je že vsaj  na-
| videzno nekai pomagat za našo stvar, pozi-
j rivne^a uspeha pa sploh ni dosecel nika-kejra.   dasi   bi   ca  bil   v   tedanjih     razmerah
laako. V voini dobi pa se Ja pričel naimv-aott zaleUvatl ter posredno m neposredno napadati našo »Hraitilnico in posojilnico«, in to se ćelo rat lećo.
Tuđi pri podjejjih G. X. je več Ikodo-val, kakor koristi*. Tuđi aje&avo električno centralo, kolo ima projektirano, ni pri-čel snovati, najmanj iz tepa .vzroka, da bi
l oskodoval ali uničil našo ie obstoječo. Ako se torej konec najine pogodbe glasi: »Da i* ja vi jata oba podpUana,    da se v gospo-
\ darskih stvareh ne delajo dni£ drusemu ovire, tem več naj se gre kolikor mosoce na roko. Gospodarsko smo pač na cni ali drusi slabi preslabi, da W mogli drug drn-gemu nasprotovati.« Je to popolnoma nra-viino, le škoda, da se niste tega držali. Očitek, da zatajujejn dete, pri kojega spo-četju sem sam sodeloval, pada na vas nazaj.
Vedno sem bil za to, da bi se stran-karski boji kolikor mogoče ublažili, kar pa se gospodarstva tiče. pa popolnoma odstranili. Na tem sem tuđi še danes. Tuđi nimain ničesar proti temu, ako se zgradi kaka popolnejša električna centrala, kakor je naša, samo da bo rentabilna, kar je Dri fakih podjetjih vsekakor glavna stvar. Kar se nas tiče, smo vedno pripravljeni, se pošteno pogoditi. Da pa za vašo nameravano centralo pri previđnih ljudeh ni navduše-nja, je vzrok ta, da je preveč lokalne??a značaja in bi bfla uje zgraditev za naše razmere mno^o predraga, ter ie uparje. da bi se izplačala vsaj za dogledno dobo popolnoma   izključeno.
Kar pa se tiče sedanjesa našega boja, je izšcl iz ljudstva tn njejia sploSne neza-d'-ivnlinnsti.   ta   immilz   Ihidske   volie   je   za-
■teval in potegnfl seboi tuđ mene, to ni bfl straakirtld, ie mani m gospodarski boi, to |e M pravi boi aa isčUtenJe, dokaz temu !• to, da ca le sahtevala splo*-nost, in so ga vodile m politične stranke, brez izjeme.
Glede mojega zadrianja napram dr. Susteršiću, bodi omenjeno, da sem pri neki občinski seji v predvojni dobi, ko ie bila na dnevnem redu neka zaupnica dr. Suster-šiču, edini jaz in če se ne motlm, tydi Ma. Novak, Klasova! proti. Eđino molfi blifanje Susterčijancem je torej omenjeni kompromis z vanU od kojega pa nimam drugega. kakor da se me skuša sedaj radi njega blatiti. O tem. da smo ml prijavili, da je v 2ireh le 800 oseb potrebnih, ne vemo mi ničesar.
POLJANŠEK   VALENTIN, posestnik   na   Dobračevi   šL   15.   Žiri.
Poslane.«
Jaz Viljem Klenha — in ne Oton — si radi dopisa v Jugoslaviji št 12 prav niČ no bcliin glave, saj vem, da izhajajo taki napad? in obrekovanja od    ljudi, ki me ho-
i čejo iz škodoželjnosti in zavisti vreči na cesto. Dotičniki zahtevajo demokratično državo, a sami nečejo biti demokratični, gospodarili bi radi sami ter odločevali o drugih. Nisem se spušćal v javnost niti pod ranjko Avstrijo, niti se sedaj, kaj sele, da bi javno obrekoval in natolceval. Mir in v interesu železnice vestna službu sta mi nad
! vse.    Kot postaj evodja  sem dolžan izvrše-
• Za vsebino te<ra spi3a ie uredništvo   odsrovorno.   kolikor  Holoča   zakon.
vati ukaze svojih predstojnikov, a ne nfia-zov meni podrejenega postajnega delavc^ PetefloL Le-ta se mi le pred mesecem dni protivit da ne bo delal po mojih zapov-dlh, nego kakor sam hoče. Napade! bi se bil, da mu nisem tega zabrani!. Tako pol-mule on svobodo tn demokratizem. Nisem ga psoval s »svinjo«, temveč sem dejal da ie rako njegovo postopanje svinjarija.
Vrhutega povdarja dopis v »Jugoslaviji«, da Je dotični delavec Slovenec kar bi bilo razumeti, dsk se Čuti pri tem ie botf prizadetega. Na to pripomnlm, da se Je pisal Se pred nekaj meseci Petschnig ter |e tuđi z rodbino na Koroškem dopisovml Ie nemško, sele po avstrtlskem polomu se je prele vi I v PeCnflca
To dotičnim kričačem in opravljivcem v vednost!
VUjeai ITjealBa, postajevodja v Straži.
IzdaJateO Hi odsovonil nredolk:
Valentfn Kopitar. Lasrnlna In rJsk »Narodne Hitinii
Obrtnlhll
Danes, v četrtelu ob 7. zrečer se vrli v verandi    hotela »Union« važen sestanek
obrtni kov.
Pridite mnogoStevilno!
Za »Slovensko obrtniško drnStvo ▼ Ljubljani:
^"                           enc* ■ raBekecu
3512_________                         predsednlk.
f$tia Haje mitraKcije f ^<s?
■i v.pr.  Slov    Nar. pod   .PoinflClMS".
liliOlIall!«, 2eis<;, se proda. Kje, ro-i-: ii"?rav. Slov. Naoda.                  3457
i^R Krojač BflPftllj mm
i'Ati\ Josip lojliia, Frasea Joiefa c?sta tt« 3.                                  33^6
?'!?2r)2? H3i!72fS3t!0SiS-L8jSk0!!
rr-m. — Ivan Sennig, Ljabljua, Stari r«; 1.                                                   3375
W»f3 stara ^ !ett 2cli ^0* u^e.n^a j'.'itiiiu,  v kakšno trgovino, najraje v
e-rj, a ere tuđi na deželo. Naslov pve upr. S!. Nar.                            3237
Vi* želim kupiti v Liubljan? ali oko-l!;J lici,   če   mogo'e   nekoliko    vrta aven.   Pismene  posudbe  na   uprav. !ov. Naroda pod .Okolica 3497'.
Biiuo ali rsstavracilo, ^"mt
:l:t  mu v  ^aem   v mestu   ali blizo ■»=>- a. Frtnc SenfcaT trgovee Motaik. 3444
iiS=r elekiričĐi motor Vcl^r.T
im  tokom   (Gielchitromm), se kapi.
on.dbe prosi se poslati na upr.   St
Nareda.                                          *    3460
11 "b ilifa v or'£inalni*n zabojih a iitlsi {Ujid 1440 komadov proda po ! vinarjev 1 komad pri osebnem '.'•zemanjuali plaČHo naprej Em. Sop-v  Rogatec S». Štajerska.              3411
-lila MVll in 200 k£ govejc^a su-sega mesa. Ceni po do zov oru, JrVaac iuns?, metar, Oomilako, Saviof-ka đoUaa.                                  3477
10 do 15 vagooov kroipirja
-rodaj po nizkJ ceni takoj. Brzoiav-;\ naročita   tuđi   za  nabavo   raznega ; ta in moke spiejema trgovec   Marije t-!ifr ft Konffc  Stajenko, stdij Belo zr, hotel Toma.                          3448
Pjujliii se sn»pjmc«o rroti ^obn r>}a?-MH!" rri A. Sinoer, LJubl-»B?» flradlieo št T.                            346?
*m\M Hgdl, i5Ce za takoj Na«'ce pove uprav. Slov. Naroda.             3413
Dnitfcnnn ▼šake vT^te po zmernih c?-OUH JUnE nah đolnvlia redno tvrdka Fr. Medfca. Ljtbllana. Tržaska c. 4. Postrežbi točna in solidna.                           23 A |
» 2elezoikl(i. Ooreijsko. Hrana in stanovanje istotam.                               34^1
»luiCjifl LCilaaa tnlco za ćeli dan aii samo dopoldne, tuai s hrano. Vrho»če-Si ni   12. dvoriiče.                          3446
M aftomomiĐib M® 935135
se knpl. ^ismene ponudbe na uprav Slov. Naroda pod .Novi 35iO\       3510
H;ađ trgovi sfliia^rr;';;1;::^
špecerijskim ali me5anim   blagom bo-
disi v mestu ali na deželi. Naslov pg*
! ve uprava Slov.  Nar.                      33 7
Vinfl v zalo8' P? ueodnlh cenah od VI11U 50 1 naprej Dostavlja se tuđi brezplačno na dom. — Istctam so na razpolago fina buteljska vina. J. Jclenič, Stara pot 1.                                        3114
k iidfik oslariov z£S«A£
potrebni« oskrbaištfO JirkloSter pri Laske m trga, kamor naj se interesenti pismeno obrnejo.                             3487
Mwm !ta.0K3iii8, %ffi??%,
v Ljubljani se išče za takoj. Plača se tuđi z živfli. Ponudbe se prosi na poštn! predal 129.                             3473
ftirrii« ^cbro !zve5ban ^ekOTS^! alGlejSL pomoćnik t&U dobro idd-ćo pekarijo  v naj em ah na ia un
pod   ugodnim' pogjj'.   Najraje v ka <-
Snem   trgu ali bli2ini m.sta m  "pod
Štajcrskem.   Naslov  nri   upr   Si.   M*ir
3488
Zapustila nas je vrla učiteljica gospodična
Anka Kajina
v nedeljo, dne 23. raarca ob 4. uri popoldne po dolgi mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv vere v cve-toči dobi Življenja.
Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 25. t. m. ob 4. ari popoldne.
TRBOVLJE, dne 23. marca 1919.
Krajni Solski svet Trbovlje,
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sr>čutja povodom bolezni in smrti našega srčnoijubljenega soproga in dobre-ga oCeta, gospoda
Ivana Maeherja
ravaafelia mttt dekllik««« Uctfa
izreka mo vsem našo najsrčnejso zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo profesorskemn zboru mestnega deki. liceja, slov. planinskemu društvu, go-jenkam dekliškega liceja, zastopnikom deželne vlade, občinskega sveta in mestnega magistrata ztt tnogoSte-viino časteče sprerastvo pri pogrebu in preč. gospodu katehetu J. Mlakarju za nagrobni govor.
Vsem tisočera zahvala!
V LJUBUANI, dne 27. marca 1919.
PjtaiI« ag.   dobro oh'anien povr5ni«< in lilUO dB.   obifka. V-»raSati med 1! tn > 2 uro. Krakovskl usi? 4. L nađstr.   3453
J   Kongresni trg 14 1.                              343»
"   1Hf3rl ffrni   najboUe-: šest.»va. sasma
.   r!5al! SIIU1,  nov ili   malo  rab' en   **>-
»   limo    kuditi.    Ponuda    tvrtci Scf»w»reil
[   drvg. Tafreb. PreradevfćeTa 1.           3347
; TeimiiiKia apravilgi'a £?Jr„
-    Hrvatsko   primorje.   —    Ponudb?   n« I   .poštamkf preiuac >7mt Zagreb.       3454
; Srnidniik saiiik šrjirSššššš
-   3—4 letnih, cdd.T eno graščiBska  mra-5   rt pri St. Ani nad Tržićcm.              3455
i RntvMiifli i iRte. Siš^r
?n nemSke  'tenngidfije,   sprejme tvrdka D   Ant  Krisper v Ljubljani.   Reflektira se
-    Ic na prvovrstna moč.                    3513
i razpošilja točno proti predplačPu tr-i govina Otaritn Scmer, Socjlce. i                                 106S
! PlenJrjšT ksrazo"iilsi
nudi po najpovoljnejših cenah    3410
■ Čedo Pajič, (Sisak)
rrpofina ztBafJskifi  proizvoda  (Hrvatska).
i RežiSGSSB tenar
se zamenta z žigosanim pri Sr>lo$nf ' ttvsroTaf?!? posrcdovalnci v Gfcđ«!Bk{ cl • 7/IIL 'Ulica pri slov. jr'edal'Sču). Urad-1   ne uie od 9. do 11.  dop. in od 3.  do
■   6. popMuć-e                                    3242
Mlađ Rnj^oiijai
(zasasr?o pod*a^tnik) z mailrn premo-ženiem in orik<pij ve ^unan >^ti se želi v svrho pozruj^e ?enitve se/na-niti z istotako in vc elo gospodično. Event. odgovor. Če mogoče s sliko, na uprav. Slov Nar. pod Tiha sreča/3363. Tajnost zajamčena.                         3363
Preklic.
Podpisani preklicujem žaljive besedc, katere sem izrekel včeraj proti Mariji Utmberšakovi ir RcŽne doline in prosim odptiščenja.                                        3479
Rožna dolina, 26. marca 1919.
Jerael 6rtaa«€.
Trte nupriHfej, ^i^
c*p!jene na Rip porta I Is, različmh ka-kovosti, prve in druee vrste. — Cena do dogovoru. — Zgiisiti s™ je osebno
ali pismeno,   dokler  je Se kaj   zaloge, pri poscstn'kti (trtnarju)
Franc Horvatp
Mo«tje, pošta Jnriins1f  PJaf.
Išče se posesiuo
od 100 - 300 oralov proti takojfinji iz-piači. Bilo Mj bi na Sp. Štajerskem ali Kranjske na- Po moZnosti bliza 2c-ieznihke postaje in to med Brežicami in Mariborom. — Cente** eonuđbe prosim poslati na Vinko Asgnftla. larl^vska «Uea kroj 2, ImvrmU. 3475
Sapi 10 lasaal  la reual
(neikaatiloih traraor ter deske in plohi) v vafotttldh moofinah.  Ponvdbe pod
tifitfa w inm ^011 dobrem r'^iu
muhi Qd BORI, in hrani !5?e Helena Bfrthold. Sodu ■!.  11 I ladttr.       3416
Iffjjf Že rabljen, t oljnatiml osmi, se UlblU proda. Istotam se kupi vrtna lopa. VpraSa te: L«sil vat 1.                  34^5
ZiMSoiKiisoTm^^;
krompir in mast. Štefaa«?ić Daruvar. Slavoniji.                                             3285
flHta m hišna, deklica ta vse in domači 151" uC sluga za graščino. Pismene ponudbe na unr. .Slovcnskega Naroda* pod „C C/34i7'\                                3467
Več sto patentiranih zlo*- c#AiA0 ljivih železnih novih »W1UW se radi selitve ceno proda. Kolodvorska ■lica št 31 (Gostilna Laapert).         3484
Izoliraoa bakrenažita "š^SŠ
ugodni ceni proda, Ponudbe pod „žica** ni I. jarotlavaiisti atottil It iBt#n»acal zavod Beseljak ft Rožatc, Ljnbljaia, Frai-tevo aabrežje st 5.                            3483
a sprejH takoi mu irM mm
Ponudbe pod t.S»retsa Bodistiaja/3371** na upr Slov. Nar.                      3371
Krumpira
imam 30, graha 2 pšenice 2 vagona za prodati H. MilaaovU, VeL Ori|evao, kraj B]«Uvara.
Ište« za L aTfnst t. 1.
stanovanje
2 sob in pripadkf. Mirna stranka 2 oseb   Valentin   £»o?lUrf   upravnik
Slovenskega Naroda.
Ivan HovlKeK,
doslužni SHS brzojavni moj ste r se prfporota si. občinstvu za napeljavo in popravila domaćih telefonov, elektr. ivoncev in za vsa v to stoko spada-joča dela. Gre tuđi na deželo. Dopi snlcm zadostuje. Sesljava aasla 22,
3332
PredllBica   la   tkaiale« v Trilćn raM nmetno
Ponudbe na zguraj omenjeno podjetje. 3893
Vedno velika zaloga
4O%  ruma,  4O%  slivov-
Ice namiznega olja9 msn*
de^jnov, rozia,   riža ter
kave pri tvrdki      2881
CERNAK *  ¥AL,  Ljubljani, Vodnikov tre, 2.
Prirezača
(le prvovrstno moč) sprofmo Ismao Bofli, kraja* sa faape
in gos3»oie v Maribora, To-gattbellova oasta 34« V pismenih ponudbah se naj navede za-bteva plače.                           3509
r drva 1
I Uda in lat HtEta 1 api I
I   se oddajajo   I
I t MNnRU rid fin. 31.1
Tiako množino \w&\ trn *Š
M. lihelič, $eleoborgova ulica.         33S7
RfUV ^e ma'° rat>Ijen, se proda. Poizve 01 Kp* se v pirovaral t Menfia.        3195
HmHim deinice Jadranske banke. Po-PlUDaH!   nudbe pod   , Delaloe   444«
na kavarno „Zvezda" Ljubljana,     3481
Vila ne vel'kat *K botj majhna hiša 1110, z vrtom blizu Uubljane ■• trn-ho| kvpl, Prfia^ne ponudbe na upr SI. Nar. pod .Miren dom/3417'.      3417
Drabtlkant Slovenec) so sprejmo v riunimulli večjo drogerijo. Ponudbe nod  .Praktikait  100 S47f na  upr.  SI
Naroda.                                             3476
laf (Hira sprejema za ortopedi čno me-Tujbiilc mehaniko in bandaže proteina đeKivnlca BrczofofH I Pošeijat, Prii-ca Ergena ni. 9, Zagreb.                  346^
im mm 535135 K;*no~
oaprddaj. Trdka A. Otrec Marije Tereilje cesta 14.                                              3438
Kompletno urari za iualH ah,
dobro ohranjeno, kupim. Cenj. ponudbe pod „Oprava*4 na upr. ,S1. Naroda* 3411
Dnnma ataara dobro io m^n<> bia-BUIUTa Brati go se kupi vsaka množina. Ponudbe na tvrdkc Ivan rerdan, ▼ LjabliamL                  3504
lite a tsm m '"^t:^
dela. Stanovanje in hrana v hiii. Ponudbe 3od "Vrnu deU 34«* na uprav Slov. Naroda.                                   3466
HdjUk 15 let atar, želi vstopiH kot inSUIt učenec pri mesarski ali kaki drugi obrti, zna opravljati hiSna in poliska dela. Naslov pove uprav. SI Naroda.                                             3463
Men sieto! te, -t^-T^
si okrogel ali rezan. Cene zn les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana.                         2048
Pruda se lipa aloulra opran
obstojeća iz 10 kosov, vlo2ena s ko* vinskimi okraski (empir slog) za S ti-soč kron. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda.                                             34C0
Tr&onki mm Ki:1^:
ke. veš€ slovenskega in nemškega je* zika, ištm flMSta v kakSni većji trgovini. Cem ponudbe na upr. Slov. Nar. pod „3429*.                               3489
Slifilja (itepsrita) slamnikoT oa stroj
se sprejme takoj proti dobri plači s hrano in stanovanjem. Ponudbe na: Ljuba KokalJ, modni saloa, Zagreb. Ilica stev. 16.                                              3470
Bhr9ftflV?h ^ist0 nov!n ^e nerabljenih U!0alUliU popolnoma izdelanih ste-brov za kozolec dvojnik, naprodaj pri Andreja Sloktr, DoKfile, Ravnotam je naprodaj nov nerabijen voziček zaprav-Ijivček in 3 hrastove vezi.             3511
Rđe Bii pesođi takoj ^Z^^LZ
stajejo in so popolnoma krile z blagom.
Ccnj. dopisi pod „Pošttni doSi!"  požUio
leieće,   Ljubljana.    Oderani   isključeni.
3501
ja) traži dobru sobarica (djevojku za sobe). Opskrba f hrana izvrstna. Nastup odmah. Ponude neka se šalju zajedno s pomogućnostl sa fotografi* iom i sa uvjetima plaćanja na upr. Slov. Nar._____________________3342
Za grm oa Mi n Steja:
1 kuharica in 1 soba. ica >'a gosposki dvor. I neoženjeni gozdni čuvaj, kate-ri bi event o:ravn ka (Safarja) nađo-mestova!, več neoženjenih hlapcev k konjem in volom. Pismene ponudbe z zahtevo place je poslati r a naslov: rrsnlo Orokoi iek, oakrbrlk WU*.
Wf51 frflJini ^obrosi€ne narare, »-BUil IIUiLfl, mottomo gotpico ail vduvo a primerni« imetjem. Sem 32. let star, sre4oie veJikostl, viiii uradoik (prejSnji voj. računovođi a) dobrosrčne narave, lepe prihodaosti ¥ Zagrebu. Resne ponudbe ako mogo^e opremite-•e s sliko (diskretnost zajamčena naj se vp iiiejo pod .JMa* Ml Vmtmm jJEjapiMii Martfcar. SHMamtui ava^^L                                                    mšat
DM rinfeirnnB Pr|stne raame, samec, m DBRliiai, dalje 100 kg koren* se proda. Reber 11. LjiHjama.        3452
Rana olilBu tn ftTlil;; ^«^
Ste?. 75/1.                     ^                     3491
"npnima tu "»laJSa oseba, ve5ča neko-iplISJIDC li liko k! jača vrtlarstva ili elektrike, takoj v JKšmm I4*al»".      3485
llnlh« Manlicher-ScbOnauer, cal. 6/SL rHll s« wro4m. Pojasnila date r\ K Kaiser, pnlkar, Seleatarg»vi «Uet f. LJibljana.                                            338S
lira ta AiMs za V5*ki P°*** Y ***l° ISU U KU3 družino.    Ponudbe   na
naslov artf Ifercigoaja, Zagrett PioU?-Ukjl___________________3465
fitonj mb „Pnr. «r^
proda za ceno 1300 K. Ogledi se pri Alolmlj Sorto, WrŠk*.                3420
Hff9 f ffrtm ln dvoriKan m proda DiU £ I lili po ugodni ceni t prod-mestju v Ljubljani. Pismene oonudbei na upr. SI. Nar, pod .Saajafejec/S4M*.
Vuni M s^r * dobro obranjen polnl HDPI SE arem (Vollntter) za 60 cm debele hlode. Ponudbe aa Praac tat pom. mlina in iage, Sv. BeiMdikt v Slov. gor. pri Maribora.                 3480
tatilnrtf amrat ^Z^
ven spadajoče cevi v svrho aapeliave
luči m afli.  Praa Staaa,  frMka.
3502
Pnstoni leUmn nta U^
po moZnosti ločenim vhodom, lite državni uradoik. Ponudbe pod •Salcaa tega/34M" na upr. SI. Nar.           3438
Jamflua kntarica ^T^S 'n
poštena, katera opravlja tud! drag« hiSne posle, se tafetj tprejse. Pooodoe na M. Kraker  trgovec Sisak. Iivatsk*.
Hrtiflifllb] < večletno prakso, totl PlIHjilH aiMte v Ipecerljski ali meSani stroki. Sorejme tud! raesto kot samostojna voditeljica podružnice. — Cenj. oonudbe pod .Patttatat/1421' nar upr. SL Nar.                              3421
PrMia lema ?Jz%^Jztt
hinji, želi mesta v kaki trgovini v nesta ali na deleli kot trgovska vafeaka. Po-nudbe pod šifro ,M*a* tl«kllM/t41t<
na upravniStvo »Slov. Naroda*.
Upa iHiietia opran ^"ZZ
se zaradi preselitve       po zelo ugodni ceni proda«     Redka prilika za novoDoroCeoce.    Naslov pove uprav. Slov. Naroda.                     3492
mmm mm m™«r
vesč slovenskega, nemSken ter nekoliko hrvatskega Jezika, lito timšhm. — Ponudbe z navedbo pogojev ood ,JHad/144r na upr. SI Nar.        3441
Itrarfiitri samostojna knjigovodkinla, UldUlilLfl, korespondentka, veSCa bia-gajniikega poslovanja, bila 4 leta TO* diteljica večjega podjetja, 2eli mesto v slov. kraju. Ponudbe DOd »St—ft§> ot 100/1498" na uprav. Slov. Nar.
Vdntl srcdnJf!l l€t» brc* otrok, i»urj#-IlUII na v kuhanju In gospodfnjttvv. tiče slulba kot taka h kakemu ata-rtjsemu gospodo brcx otrok; W It v kakem mestu ali trgu Kranjske ali Štajerske. Cenjene ponudbe blagovo-iijo naj se poslati na uprav. Siov. Naroda P°d ■OtaaHhJttft/agat",____
Bftftffvfl v Rodinah pri ćrnoniju. rNDirl obstojrte li bife U 15, vinske kieti s posodo, čez 300 im vinograda in okolo 40.000 ma a travo zaia&enega sveta, ki se da ve£taoma spremenitT v njive ali vinograde se proda. Prodaja se vrti na li« mašta dne 30. t m. ob pol 2. popoludne. ________________3506
tosti od 4>—jo let bi imela veselje do soustvarjesia zakonske »reče ta sfeer z mladertlCem obrtnikom z veCjo svoto denar|af neomadeievave pfetektesti zelo tolidnlm in Ijubeznjlvim v starosti 30 let Reflektantinja naj bi Itfls lastnica malega posestva. Ni posesevu naj bi bila vedna moč alt pa fe obsto* ječi silili, faga ali kovatnka. Prosi se le im resne ponudbe s sliko, katera se vrne, tainost strogo aajamCeoa« pod .ObrtaikTSSftS* na uprav. Sioveo-aicsjB| MVD^L                                 Jpjaa)^
stran 8«
„SLOVENSKI  NAROD- dne 27. matca 1919.
73. Hor.
Avtomobil
tovomi, nerabljen ozir. malo rabljen od 3—-4 ton ter po mogo-čnosti s priklopnim vozom se kupi. Ponudbe na F. Malezat Samobor pri Zagrebu.   3352
1000 grosov, iz martinjskega jtkla in počinjene, 1000 tucatov jedilnega oro-
dja (jedal) brez kon'rurence. Izvoz do-voljen,   nudi Emil   Oberatk,   Donat
(Wltn) DL, Hegergasta 11.     3162
Wolfov ali Lanzov fabrikat, 15—30 HP., se kupi. Ponudbe pod Lokomobila
]!• L Jngosloranski aaončai in informaCni zavod Beseljsk ft Rožaoc, Fraučevo oabr Itef. 5.                                                 361
■£ Krumpir,
suho meso, mast, kiselog  seljat  keo  i druge robe
dobavlja svaka količinu     3403
He Novak, Zagreb,
Ma«»Hmr»fca €mmtm UU a«.
Gospodarska pisama
D'- IVAN ČERHE
Ljubljana,
Niklgiičm teta (. (Visa-a-rit letd Biiai}
Bančna komlsi a. posojila, tnka-o, trpov. informacije, financiranja,saniranja trg. poravnave. promet z ne-pierručnln^mi »n nodleM, uprava  prem- fen i,  vterja-
vanje dolgov, izvedenica mnenja,   bilance    cenitve.
Tri. 228. Op Bio E-'M. 3-5. Mto'tfti prnvH
BBk                 trn                     rad'   druim^k-h  razmsr    2  h 5    v srrd     trga ; v
B^d^SR dPJS PgtiA   eni je gostilna  in  trgovina,   diuga je   sposobna
aLB Hrfll B» «E ■» 3 za Kakega obunika /.is\en so g: »seoska po* HpT ■ SSBSMSSBS s'°PJa *n vrt za zc'enjid in catc. V kraju j? ^T^ 1 Md§|J|1Si leda pnhodnost, kjer je t ld prem >g in se bode *■* ^** ^^ ^*i *«5 »uB gotovo kmalu gradila žtrleznica. Pojasnila dve Iran Senica, trgove c, Moimk Gorenfsk •>                                        344
Upcfpon f3fiif?kpon nnlirin
li£em za takojšnji ali poznejši nastop.   Plača po dogovo.a.
[..., n-umibfiv    mestnt tesarskl moiiter. 110111 KaVlUKOlt   Unhartova ulica 25, Uubllana
hrojaškl mofster v Spod. SISU St 22,
prlporoča  svojo   đela^ico   za  napravo  oblek   po merl si g osi ode proti tcćcl pos'režbi tn znernim c<*n«m-               24-0
Kupisjem marvu, telice svinje, mast itd.
po dnevnima cijenama. Preuzimuiem takodier na komisiju nrodaju gore m-veđenega blajja za č'**vu S'ovenlju. Cijenjene oonudb? S-lu se na Jaako Popovićf veletrgovina livom i zaklanom mnrvom   L|nbl1ana.       29t1
Kupim vsako množino suhih in polsuhih trdih,
uAi Siv tt>r kostanlsvega lesa. ~
Ponndbc za naložene vagone je poslati na
FRANC OSST, Vransko pri Celja.    3440
Ponudimo isrezobvezno:
1 TagoĐ bossnske slive S 3*60 kilo 9  Ia balo anno vagon
E L9001 porti2nd cement v vrećah, vagon S 2-700, Halo-
ftansko vino po cenl od K 7 do K 8-50.          3439
BREZBB1K m DRUG, Celje,
5l\w |JrUvdll|CllvC
kupuje in prodaje! po zmernih cenah na veliko tvrdka Pettič, Miiller in dr.9 Zagreb, —— Frankopanska ulica štev. 12. ^^^
talmlma lavna Mm
fepega posestva v Košnici pri Celju bode v nedollo, 30- mare« t> !■ Ob 2. ori popoldan na licu mesta. Posestvo obstoji iz približno 10 oralov gozda, 2 oralov vrla, njiv in travnikov, skoro novozidanega mlina na 3 pare kamnov, lepega stanovanja, žage, nove stiskalnice za olje, novega kozolca ter novih hlevov za pra-šice in govedo.
Izklicna cena je 30.000 kron. Prodajalec si pridrži pravico, v teku 3 dni ali kupčijo potrditi ali pa razveljaviti. Več pove lastnik Bndol! Dergan« irgovec, Laiki trg,                               3427
I Trgovina vini u veliki
I !£ Andrija Golubić 3
I                Zagreb, Mriiiteva «Hca 10.
I                 PRODAJE:
I   Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino.   I
I   Rum najboljše vrste do 40% jakosti,  fini aroma,  Slivovko   I
I   lansko   in  dveletno,   enkrat in dvakrat   žgano,   do 409/§   I
I   jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na   I
I   vagone in manjših  količinah,  hitro in točno odpremljanje!   I
I   Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-   I
■      izvodov itd. — Zaatopnlk u Mskljuo te otelio«)      I
I    Ivan Kolelit Trlaika cesta itv* 27.    I
Franc Lipovšek    • Ivica Đuttiner
•—«^^i^sJ zaročciia |sa^Ba^«>
Zidani most        24. marca 1919         Ljubljana.
P             Viktor Troha             '
trgovec, gosti'niČar In posestnik
Radka Troha roj, Vebrova
poročena v februarju.
DĐabno polje                              Babno polje, r
1 SUETLB !
taterlfa  ftataftat, tUtorrotehalčal predmeti, (izdelek svetovne slovanske tvornice). Gcncnilna reprzenetanca za en groš v kralicstvu SHS
JANKO POGACAR, ZAGREB,  1882
Vi časno Lj«atljai»»v                                              Ilirika ulica *t. 29 I.
FZ^ Srbečico, hraste, lišaie CZTfil
H     idstrnni prav na^lo dr Ple<;ch-a Izvir oosrav varova i o „S24BA-     D H    fOFnr*- BiarllO.  Popolnoma   brez  duha  in  ne  maže   Poskusni     BB
■             lonfek K3-   vetki K ^ —. porcija zi rodbino K 12- — .            B
■    = 0r. E. FlesdTs Kronen-Oporheke iSvfin, ffaab Ogrsko. =   H I    Zaloga sa Ljubiiano in ^koii^   Lakar^j „pri   Uateam |al»«ttMv    H
■                                        L|«bl|aiUL Marijm trg.                      5958    ■
H^        fjajj" Pozor na varstveno znnniki t9%*AMAWQ9V*  ^aBS        ^J
B   8 jB ^»aV «^%m ^a^    za ien$ko kroiaštuo
wC6rlKG sprejmetakoi
ROZA MEDVED, Mestni trg 24/111, Ljubljana.
B0T    Poačalo todl   kro]ao   rlsanfo In vrexovaB|o.
■■(■■■B    ■■     prosta za irror y Nemško Avstrijo,
7I1III II se kupuieio
■  I aB ■■    II          Prosim oonudeb.
f.llll.ll   FR-   <3RUBWIESER,
U! P |U||    Danai (Wan) VHL, Rort«U5a$se Sttv. 31
(10 zi pila! nove tike
ako te s prefcamajea starik li keaičaln čišćenje« uaauiik dosele iste,
Naimodernejše barve. prihranek denarja.
------------                 Bltra in totoa txtrr*HeT.   =====:
Pm h ninru nnl. trom a tanasii. kmiEu fistuli omii ii sirito-filaii turila
.^-»^     lmf%C      BBlaTU      Tovarnat Pollanaltl naalp It. 4. aw^    JVvi   KElVffli   Podrululea: Sotanburajova ul. 4.
-~-^—^   Poitna naročita se točno Izvraujejo«        ■
■    Kupujem    ■
jelave i biiive daske i tnipte
^^   IVAN HARTL,   ^^
Zagreb. Djordiiteva  »lica tor. Sa.
Gonilni jermeni
Pasovl za Uvijala. - Transportni trakovi
impregiranot iz čistih platnenih niti.
Podietie za Indstr. potrebšeine
KATTH6R&eO.,Qrvlec(Qroz)Z3.
DobavOamo vse tehniCm predmete. Izvoznice preskrbimo mi-
^^^^^^^■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^
I          ievlji tovarne          I
I   P©ter KOzfna « Ko.   I
I   li aa^avollaaa aovvo. Doka la aiiMwe«a aaafa i faafaaai   I
■                   poeTplatl at aaao ao iaarla naea                    ■
I trpttai BlaMkl li ftot taMtot z laaiiilhal M-Jtil at J
LesDi strokoTBiak
izurjen v vseh gozdnlh, tovarnl-ftkih in kontomlh poshh, posebno v ntkupu in prodaji vsakovrstne-ga lesa ter zmoien slovenščine, hrvaščine ia nemSćine
lift primerne službe.
Cenjene   ponudbe  na apravniSt/o Stovenskega   Naroda   pod   .Parna
iag«/Xi7\               3367
ffrvićiBikl  ■praTiteU), Ceh 35 let
star, oženie, z diž iz^itom, meSćansko *olot do(go!:jtno vsestransko prakso, češčtne In neti'čine ve5! v govoia in msavi, slovenščine v govoru, z nai-oohšimi i7ku5njamf revir^ke uorave in risaini^ke^a dela navadnega in vi-Siega lova, k netijstva, sadjarstva itd ore ii, opira e  se  na   dolgoletna   izpri-
Cc.ala m reference, za rnmerno me-s i. Zmcrnc zahteve, želi se dobro sta-
n»>^anj«-. deputat in žimžncst redit^e divine Pon.jdne cod .Z«neslj'va mftf 3456* na upiav. Slov. Nar.            3456
MAST
Gospodar, ki mi da stanovanje 2 sob in pripadki, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na npr. Slov. Naroda pod „Muf .
Kuruze
u kljipovi i rabljene, pšenice, brašna, zobi i suhe šljive na vagone i na manje prodajem a kupujem šiške u svakoj količini. Ivan Palć. Sisah,           3246
Josip Jug
slavbnl In pottlitveni :::   plaskar In llCar   :n
timska cesta št. 16
naznanja,  da §e vedno dela s pristnim
blagom Iiriltev tofina.         Zmeroo cene.
Wm se dobro Mm proflajia
sa speceriiako stt-oko a hreno !n stanovanjem v blSi pri Ivan Pardann
v Limbliani.                                            3503
Soruzo. Sižol9 krompfr in drago
žito dobavlja
FRANJO   PAULIH,   Sisak,
Naznanilo.
Slavno ob??nitvo se obveSča, da iz vršu je dimnikarsko obrt umrle ga g. Stricelja nemoteno naprej njegova vdova Marica Stricelj s poslovodjcm. Dela se bodo iz-vršeiala točno in temeljito. Prosi se za nadaljno naklonjenost                        3499
Marica  Stricelj« dimnikarska vdova.
KUPUJEM 'uo^e-^eJ"
aaa.                 _^         #                        niw galai  kot Ipec   blago. li?r-
m0 W0 f\ fm S^ I «& afaVal     5tD0 1etoinfo lo Ulsko ViWO ^ W      W   ^aa^ %Bw TapI # W • • •      razna domaća žgaaja, nnn,sUTovko itd
== M. RANT, Kranj. ==
I. Jugosl. tvornica štapova
Sunja, Hrvatska.
Preporuća sve vrste Izradjenih štapova (izprehajalnfh paHc) na malo in veliko uz najjeftinije dnevne cene; uzorak Šalje «e pouzećem.                 1616
Kupujem posestvo
50—500 oralov veliko v Sloventfl. — Kupnino plačam r kronab ali   pa v taji  valuti.   —   Ponudbe   pod   •Slovenija/3275*   na
upravništvo Slovenskega  Naroda.
THE REX C°
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7,1. nadstr
(nasproti glavne pošte.)
Trgovina s plsalnfml, razmnoževalniml in računsklmi stroj!, pisarniSkim poblStvom amerišnskega sistema ter vse mi pisarniškiml potre bš čina mi,          304)
ittV»   Spre)ema]o se tuđi vsa   *^m *^     tovrstna popravila.     ^^*
Dibra ilmi ta ia konji
i druge životinje
„MOHO" sadržaje 50/o posija, 5O7o suhog vinskog koma (surovog proteina 14-43«/o, masti 846° o), cijena K 80 — po 100 kg. „MAX" potpuno čiste samljevene koStice vinskog koma pomjetane sa 503 0 posija (surovog proteina 10 91*/0, masti 10 280/0) cijena K 100— po 100 kg Vreče K 8«— po komadu. Uzorci SaJju se uz gotov novac unaprijed. Cijene naručbe umoljava slati na           3507
Zagrebački paromlin u Zagrebu.
Cement beton cement beton cement
[ Coment beton cement beton
JOSIP CIHLAR
betonska tvornica .'. Ljubljana
■asproll topaičanU vojeialel
prevzema vsa v to stroko spadajoča đela i. s. železo-beton, stropove, tlakovanje čest, hođnikov, kanalizacije, fundamente, ograje itd. Izdeluje vsa kamnoseška dela v umetnem kamnu i. s. stopnice, balustrade, pio-šče za veže, korita itd.   Priporoča zaloge beton, cevi,
plošč za tlak itd.                          2730
aar Prodaja portland cementa. ~aaj
0«Ment bvton o«mont iMton erarant