Dopisi. Iz Lembaha. (Darilo za 7ini5arje.) Po že dolgoletni na^adi so 8e 27. oktobra t. 1. pošteni 4 7iničarji obdarili. Na prizade^anje nepozablji^ega princa Jo^ana se jc 7stano7il poseben za^od za 7iničarje. Vložili so nekteri gospodje že pred 7eliko leti precej denarja. Naiastel je kapital do blizu 1000 fl., kojih obreati ae 7sako leto 7ini5arjem razdelijo, na^adno 4 7 spodbudo 7sem drugim. Odbor poljedelskega društ^a 7 Mariboru je poslal g. Pfriemerja, kot zaatopnika k razdelit^i. Omenjeni go8pod nago^ori 5. g. župnika, naj ljudst7u namen razdeljenja 7 alo^enskem jeziku razložijo, ker sam ne zna 7 domačem jeziku go^oriti. Zgodilo se je z poaebno oponibo, naj se jih prihodnje leto 7eč oglasi za darila. Na lepib palicah že za to pripravljenih so bili obeaeni 4 avilnati robci, kakor majbne zasta^e ali banderice. Na pr^ib 2 je 7iselo po 10 siebrnih gold. na drugih 2 pa po 5, katere so 4 fanti držali. Po nemskem nagO7oru g. Pf. je naprošena blag-a gospa No7ako7a razdelila 4 banderice sledečim: pi'7o je dobil Simon Pabernik, drngo Matija Diaksler, tretjo Franc Tarkus, četrto Juri Šiker. Nn7zo5ih je bilo 7eliko ljndi in nekteri gospoški posestniki kakor n. pr. Remschmid iz Graca, g. Forstner itd. Namen 7stanovljenega zavoda je bvale 7reden iu bi kazalo, da bi tudi po drugib krajih euaki zavodi viničarje spodbujali k poštenoati, marlj>7osti in z^estemu opraviln. Tukaj je 7e5 7iuiearje7, ki že 20 in še 7eč let enega gospodarja alnžijo. Tukajanji gosp. kaplan se zah^aljuje 7sem častitim posestnikom, gospo8kim kakor tudi kmetskim Lembaške fare in iz 7seh drugib kraje7 za 7inski delež, ki ga je kot kaplansko plačilo dobil; vsaj drugega plačila nima, le Bergentbalakeinu pa^erskemu giofu Loschniggu se nima za kaj zab^aliti, ker ni botel ničesar dati. Nosecu se je po^edalo: 4 akafe amo mislili dati, pa ne damo ni5, ker uas je kaplau 7 cajtunge dal. Ali tega jim ne more nihče dokazati, ker se kaplan za Bergentbalskega grofa ae ni toliko brigal, da bi ga bil 7 ,,cajtunge'' dal, torej so si Loschniggo^i 07i izgovor le izmislili, da bi viuo pridržali! Bog jim ga blauosiovi! Od sv. Ane na Krembergu. (Ogenj — difteritis — letina.) V nedeljo okoli 10. uie po noči nas zbudi žalosten glas Z7ona oznanujo6, da je 7 bližini ogenj. Vae beži iz hiš, ker bila je 7sa okolica razs^etljena. Ne daleč od cerlure je bilo gospodarsko poslopje nekega kr5marja 7 ognji. V biši so se kaj 7eselo sukali — bil je namre5 ples — ko naenkrat 7aem plesalcem noge zastanejo, ker zagledajo nekaj atopinj od hiše stoječe gospodarsko poslopje v ognji. Veliko truda je trebalo, da se tudi hiša ni 7nela. Ži^ino so ko maj oteli. Pomilo^anja 7reden je gospodar, ker je imel 7se pridelke že poapra^ljene in 78e 7 zgorelem poalopju ahranjene. Žalostno je ob 7se pridelke priti in zima trka na vrata. Tudi ni bilo za7aro7ano. Kaj je ognja 7zrok, ni znano. Goto^o je kako7 budoben 51o7ek užgal. Letos je že drugokrat tukaj goielo; tedaj si lehko mislimo strab ljudi, posebno pa ae zarad tega, ker se je 7eat razneala, da mora še celi Kremberg zgoreti. — Tukaj tudi silno razaaja bolezen ,,difteritis". Že 6ez 20 otrok je 7mrlo za to boleznijo. Zavoljo tega se 7sak čudi, da se je sola ra^no takrat za5ela, ko je ta bolezen najbolj razsajala. Da je ta bolezen nalezlji^a, tega ni potrebno dokazovati. Na dalje se je tudi čuditi, da so, akora^no tukaj stanuje praktičen in marlji7 zdra^nik, nekteri drugi ogledniki mrli5e7, kateri gotovo bolezni ,,difteritis" nepoznajo, aicer nebi bilo na mrt^aških liatib brati mesto ,,difteritis": ,,balsschmerzen" ali pa ,,balaentzilung". Izraza za zadnjo bolezen ae goto^o nobeden zdravnik ne pozna. In eden drngi ogleda je zapisal pri nekem odraščenem: ,,ausgelebt". Dajte zdiavniku, kaj je zdra^niko^ega! Letina je tukaj dobra. Sadja in zrnja obilo. V 7inogiadib, kjer ni ra^no ,,pikec" pre7e6 akodo^al, ni bilo slabo. Ljudje opajo, da bo še ugodno 7ino, eamo, da bi cena kaj poskocila in potem bi si mogel inarsikteri kmet rualo odebniti! Iz Podgorce pri Slov. Gradcu. (V pokoj stopil) je tnkajanji naš učitelj g. Anton Hriberaek. Rodil se je 1. 1809 pri Vojniku blizu Celja iz kmetskega stanu. V Celju bil je izšolan in 1. 1829 7 Zibiki nastopil pr^o učiteljsko «lužbo. Iz Zibike se je preselil v Konjice, od oudot 7 št. Ilj pri SI07. Gradcu in zopet nazaj 7 Konjice. K nam 7 Podgorce je prišel 1. 1845 in toraj celih 34 let našo miadino poduče^al pa tudi pia7 po krščanski izreje^al. Podu5eval je tudi rad 7 sv. kršSauskem uauku in tako g. župnike namesto^al, kedar je bilo treba. Tudi 7 sadjereji je S7oje ucence tako uspešno 7adil, da marsikteri kmet pri nae h^aležen pravi: ,,g. Hriberšek so me nau5ili, kako se dre7esa sadijo in gleštajo". Zelimo torej vrlemn u5itelju 7eselo starost z za^eatjo, da ga bodemo faimani ohranje^ali 7 h^aležnem spominu. Bog mu plati pa tudi blagoslo^i jegO7 mnogoletni in mnogovrstni trud pri nas! Od sv. Trojice v Slov. gor. (Jubilej) ali 501etnico s^ojega redovnega življenja obhajal je 1. no7. t. 1. 6. P. Celestin Foaner iz reda S7. Fran6iaka. Rodil ae je 1. jan. 1805 7 Pribovi pri Konjicab, gimnazijalne šole do^rail 7 Gradcu, ler bil ondi 1. 1828 1. no^embra sprejet 7 red 87. Frančiška. 27. jul. 1834 pos^ečen 7 mesnika delal je kot iz^rsten katehet pri Mariji Trost, 7 Giadcu, 7 Maiiboru in na zadnje pri 87. Trojici v Slo^enskih goricah, kjer se je trudil tudi kot farni kaplan blizu 20 let. Še zdaj, kot 731etni starček — je toliko 57rst, duaevno in telesno, da zamore pogosto pridgo^ati doma, in tudi soaednjim 56. gg. duho7nikom pomaga na prižnici in 7 spo7ednici. — Ker 7em, da je 5. P. jubilant skoraj po 7sem slo^enakem Štajerju znan, obja^im to redko slevosnost in ruislim, da bode veliko 55. gg duhovnov in tudi drugih znancev jubilantovih z meno vred iz srca izreklo željo: Bog naj ga še ohrani več let zdravega, veselcga in v milosti božji. Eedar pa bodo dnevi časnega življenja prešteti, in nae 6. P. Celestin zapustil, naj ga Bog vzame k sebi v nebesa, in naj mu da tisto pre!epo plačilo, ktero je naš Gospod Jezus Eristus sam obljubil, rekoč: Vsak, ki je zapustil dom, ali brate, ali sestre, ali očeta ali mater .... in to zavoljo niojega Imena, bode dobil povrneno stoterno, vrh tega pa bo imel ve6no življeuje. (Mat. 19. 29.) P. M.