----- 52 ----- Nekdanje sodništvo isterskšh občin. V srečnih onih časih, kadar ptujstvo se ni zatiravalo slovanske narodnosti po Istri, je vsaka občina (soseska) imela svoj po sebi za svoje okoljščine primerno napravljen zakon (statut), kega je vsak knez nastopivši svoje kne-žestvo, in vsaki vladavec počevši svoje vladanje običajno po-tverdil; in po tem zakonu si je vsaka občina po prostovoljno izmed sebe odbranih možih na pervi stopnji sama sodila, Prizovno sodbo je sojeval knez s svojim kapitanom in njegovim namestnikom valputom; najviša sodnija je bila avstrijskim občinam v Ljubljani, beneškim pa v Benetkah, ke so prijemale glagolitske pisma od isterskih krajev jednako kakor laske. Vsako leto na dan sv. treh kraljev po večernji so se zbrali vsi možje na loži komunski iz cele občine, ter so si volili svoj s vet (consilium), to je, župana, sudce, rotili ke, s ve t iiike in satnika, ki so prisegli, da bojo pravo delaH, in sodili bogatemu in ubogemu, visokemu in nizkemu. Zupan novi, imenovan od leta, kakor tudi drugi, je moral dati vsem možem en špud vina koj po izvoljenju in pa kruha, da je s tem pokazal, da bo od zdaj zanaprej skcrben in dober otec (oče) vsi občini. Svetnikov, keh je bilo po množtvu občinikov v eni občini po več ali po matije potrebno, so se imenovali možje, ki so prisedovali in sodili pravde brez priseg; prisednici pravdam prisežnim so se pa zvali rotnici; njih navadno ime je pa bilo sudci; Cakavci po nutrajni Istri jih pa imenujejo žudihi (judex). Sat n i k je pa bil sluga teh poglavarjev; v nekterih krajih ga imenujejo podžup, in ženo njegovo podžupovica. Te može, kakor one, ki so to službo pošteno doslužili, so častili z naslovi: počtovani muzi, častni s ta rej i alt starci, dobri muzi, vičnici, počtovana pravda itd. Drugi možje so se imenovali polčani (od puk, lj ud). Poglavarji občinski so imeli med ljudstvom veliko oblast in čast; ako je ki samo eno leto za župana ali sudca pošteno služil, so ga potle zmirom zvali: župan ali sudac, njih žene pa županja, sudinja. Na svojo čast in poštenje so mnogo deržali; ako bi bil ki teh mož kaj zakrivil, bi bil očitno pred vsem ljudstvom iz sveta iztiran. za nepoštenega proglašen, in nikoli ni mogel več sedeti s poštovanimi starci v svetu pri pravdnem stolu, ni za svetnika, ni za svedoka. Al gorje mu, ki je okrivil župana ali kega druzega izmed sveta, ako ni mogel posvedočiti in skazati. Našel sem zapisano, da je neka žena morala plačati 50 libar (ena libra 2 naše šestici), ker je rekla županu: „ti si zvit kakor čebula". Ker pa večidel v nekdanjih časih ti možje niso bili pismeni, so imeli navadno duhovnega gospoda za notar a (pisali so no d ar), ki je bil za sve svoje žive dni od najviše oblasti zato potverjeu. in to je bilo lehko, ker so bile po Istri v onih časih po največ krajih tako zvane zborne cirkve (ecclesiae collegiatae), in pri takih cirkvah so bili vsi duhovnici v stalni službi (s ta l a ni), jedan je bil pl o v ati (župnik), drugi pa k a n o n i c i, in izmed tih jedan je bil notar, ki je moral vse očitne pisma pisevati; drugače niso veljale; on je imel svoj pečat in neko posebno znamenje je zriseval ali m početku ali na sveršetku vsakega važnejega pisma; pa je še povedel, da je stavil svoje nodarsko znamenje in svoj pečat. Ta nodar je bil tudi pri vseh sodbah, ter je zapiseval vse odluke ali razsodbe (sententiae) na kratko v neke velike bukve, ke so kvader na imenovali; in na čelu teh bukev je bil pisan njih zakon; te bukve so ležale v občinski hiši vsakemu odperte. Knezi so pa imeli večidel svetovne notare. Neki drug kanonik po takih župah je pa bil kroni kar, kemu je bila dužnost, vsaki dan v neke knjige zapisati vse, kar se je novega posebnega culo iz bliža in iz daleka. Sodniki občine so se shojevali redno vsaki pone-delek; če je ta dan praznik bil, pa v torek, poslušavši ----- 53 ----- pobožno sv. mašo, v loži komunski. Loža je neka lopa, zidan je bil samo kakošen četerti njeni del na zadnji strani do strehe, drugde je stala streha na lepih stebrih, iu med njimi je bil zid, pri ki veči pri ki manji, od zunaj, z rut raj pa je bil nizek vse na okolo, da se je moglo na njem sedeti. V zadnjem kraju lože se najde večkrat prav velika kam en i ta miza (pravde ni stol), okolo ke so sudci sedeli. Na ložah se najde po enojni ali trojni vhod; al vrat se na njih ne najde, za znamenje, da se pravica ne sme zaperati. V nekterih krajih so lože kaj lepo vzidane. Včasi so se poglavarji občinski shajali v komunščici (hiša komunska), ali pa tudi pod strem o m (lopo) kakosne cirkve, posebno pri prisežnih pravdah, za dati prisegi večo svetost. Neprisežne pravde so se sodile od Jurjeve do Miholje (od sv. Jurja do sv. Mihela), prisežne pa od Miholje do Jurjeve, ke so imenovali uročne pravde ali uročna v i ca (Schvvurgericht). To dobo leta so zvali trezno dobo, kakor še zdaj rečejo od jutra do poldne trezna doba dneva, od poldne do noči pa pijano dobo; ne zato, da bi se ti ljudje opijanili, ampak zato, ker je veča prigoda za piti. Postavili so pa uročne pravde zato v zimsko dobo leta, ker so ljudje manje so zemaljskimi trudi zapačani, ker v tem času pridejo večidel skrivnostni prazniki svete vere, ljudje več in zbraneje poslusevajo besedo božjo, hojevajo več na pobožnosti in na primanje sv. svetotajstev, da bi pravdarji bolje promislili, kaj je prisega. S tem je biio na Veprincu to jako modro narejeno to vem manjko (vvenigstens, slovanska beseda) za ta kraj, za drugde neznam za gotovo. Sam knez je včasi pregledal te sodnije po svoji knežii, ali je pa pošiljal svojega kapitana ali njegovega namestnika valputa, ter so z domačimi vicniki (svetovavci) prizovne pravde (appellation), pa tudi manje druge sodili. Ako so imeli kakošno zelo zapleteno reč soditi, so prizvali spoznane modre sudce iz kake sosedne občine; če Je pa bila pravda zamotana z drugim kakim komunom, so klicali v svet svetnike iz tiste občine, s ko je bila zapletena pravda. Imeli so ti poštovani starci velike pravice v rokah, po večin občinah so tudi na smert sodili, samo da je knez to njihovo odluko potverdil; zato se po nekterih občinah še zdaj kažejo kraji, kjer so sohe (Galgen) stale. V progonstvo so sudili brez kneza prašat, in prognanik se ni smel, ali za neke leta, ali nikdar več v občino prikazati; ako se je povernil, ga je slobodno vsaki ubil, ter ako ga je ubil, ga je „dobro ubil", kakor so rekli, brez da je bil pedepsan. Stavljali so tudi zločince (hudodelce) na muku (tortur); imeli so pa tudi neko pripravo iz konopov (vervi), da so krivca v višak potegnili, pa spustili, da se je spet v vervi vjel, poprej ko je na tla padel, in temu so rekli skas (scossare it.) ter so govorili: „dati mu 1,2,3 itd. skase". Stari ljudje pripovedujejo, da je bilo to strašno in mučno. Pak so imeli po dve beri i ni, to je bil neki železen vratnik , eden je bil vzidan v zvonik, drugi pa v ječo pri gradskih vratih običajno, visoko človeku do vrata, pak so vezali v onega cirkvene, v tega svetovne krivce za vrat, da je moral stati ondeka po eno ali več nedelj ali praznikov, ko so ljudje memo hojevali, vsem v izgled. Palica I i so malo, raji so jih kaznovali v dnarjih (mul te val i), in od teh dnarjev se je polovica davala knezu, polovica je pa ostala sudcem. Ponočne krivine so se huje kaznovale, kakor podnevne. Brez dopuščenja poglavarjev in brez cenitbe rotnikov se ni smela nobena mertvina (zemlja ali hiša) na prodaj staviti, in tako stvar kupiti je imel vselej pravico vsaki rodbenik po članu roda; in ko je bila pred svetom pogodba storjena, dnarji svetnikom v roke založeni, je morala biti ta prodaja po satniku tri nedelje ena po drugi, kakor so rekli, stavljena na klic („kantu je laško), ako bi imel ki kaj tej prodaja ji prigovoriti. Ko so kliči stekli, je nodar zapisal v bukve prodajo, prepisa pa je dal prodajavcu in kupovcu. Al pustila se je vselej prodajavcu pravica kakošne tri leta, da si more to reč odkupiti, al, kakor so govorili, da kupovca „s pinezi iz posesa virene" (izžene); ako pa on v tem odlučenem času ni odkupil svoje reči, je bila za mert prodana. (Konec prihodnjič). ----- 60 ----- Nekdanje sodništvo isterskih občin. (Konec). Sodilo se je tudi na mirne sudce ali mimike (Friedeo8richtei); vsaka stran si je odbrala po dva ali več dobrih mož, pravica pa jim je pridjala enega, tako, da jih je bilo vsele lih (dispar); stranke so pa morale pervo priseči, da bojo hvalile to, kar ti dobri možje store. Ti mir-nici 60 šli na stran od drugih svetnikov, ter so se pog-o-varjali, dokler se niso porazumeli, in kar je večina rekla, to je veljalo ter se je zapisalo v bukve, kakor odluka mirnih sudcev. In resnično je, da posten kmet kmeta, in pravičen sosed soseda najbolje sodi, ker pozna vse vse njegove okoliščine; inorodni sudci plačeniki tega nikole nikole ne morejo tako znati in spoznati. Za male, čisto očitne in lehko razumljive reči niso pripuščevali prizova na kneževi sud, da niso davali mesta pravdarijam. Zapisali so pod odluko, ka stran jo hvali, in ka se želi prizvati na visi sud; ako so pa spoznali, da bi prizov bil nepotreben, so postavili onde kazen v dnarji oni stranki, ki bi se oporekla, in od teh dnarjev je zapadla polovica mirni strani, polovica pa častnim starcem, in dokler te kazni ni se plačalo, se ni moglo dalje pravdati, ker zapisana odluka se ni v roke dobila, brez nje se pa ni moglo nikamor. Ako je bila pravda taka, da so morali iti na lice kraja, na lice zemlje razvidit. so to delo imenovali raz v od (Commission), tiste može pa razvodnike, njih odUko pa razvodno odluko. Primerilo se je, da včasi niso bili vsi svetnici in rotnici pri pravdenem stolu, to je, ko ni bit polni stol, takrat je bilo dopuščeno, ako ka stran ni hvalila odluke, prizvati se do polnega stola vseh starejih. Ko se je sodba jednega dneva končala, so vse odluke ta dan storjene pred vsem ljudstvom oklicall, da morejo vsi razumeti in znati kako stvari stoje v občini. Pisali so glagolitsko vse blizo do 1650, potic se že najde sem ter tje slovanska beseda z latinico pisana; od šele se je pa latinsko pismo jačalo in množalo, dokler ni v jednem veku skoraj vso glagolico iz sodišča spodri-nilo; z latinico se je malo po malo, s početka z velikim strahom, jela podkrajevati nemila vlaščina, dokler se ni, posebno ob francozki vojski, ko so občine svoje stare pravice zgubile, tako ojačila in zamogla, da si je na konca te vojske vso oblast posvojila, ter stari, mili, poštovani in častni naši materi slovanščini pri očitnem pismu nikdar ni več mesta pripustila. Ko je vlaška omikanost, ali, praveje reči, za nas prava neomikanost in nevernost, nemilo zavladala in pre-obladala, je našla po komunščicah vse polno glagolitskih spisov; al ta ohola in prevzetna posvojiteljica nam je skoraj vse zaterla. Na Veprincu je bila polna kamera prestarih dragotin; zapalila nam jih je ta ncsrečonosna zati-ravka; tako tudi v Kastvu gradu, da molčim od drugde, zaterla, spalila je ona polne voze naših zakladov jezika in zgodovine, ter svedočastva, da je nekdaj posebno Liburnija in njezin slovanski narod bolj izobražen in olikan bil kakor mnogi drugi. In zdaj nam se ruga: „Schiavoni barbari!'^ To in tako sem jaz bral in razumel v starih spisih isterskih, posebno veprinških. Za primer ena odluka prepisana iz glagolitskega: U dan 22. maja 1649 u kaštelu Veprincu pred sveta Anu, U stolu pravdenom sideči i sadeči pravda počtovani župan toma kora sudac ivan orbanic ordinarij (od leta) i š njimi ostali svetniki ovoga kaštela, pred kih stužujuči se juraj molič suprotiva svomu bratu ivana da u dneh pasanih je mu edan odar pred njega kuču grdo razvergal buduči odar toga jurja i da ga je od pokle sa se razdilili mirno užival a sada da mu ga je njega brat razvergal, razumlvši počtovana pravda tužbu toga jurja i rič satnika, ki reče da ga je pozval po užanci i da mu je pojt na lice zemlje ki ni maril prit tako ti počtovani idoše i vidiše i pismo od njih deli odlučiše da ta ivan imej ta odar pustit stat kako je i poprov stal kladajuč ga u penu najprvo da je rnža razvergal drugo da je kolce njegove znel treto da je svoje kolce na bratovo stavil i da u termen dan 8 da on zid kotca zname tja pod penu libr 25 kako mu je i bilo po-prvo stavleno pena libr 8 ki ni maril i on gnoi da zname sputa pod penu libr 8 u termen dan 8 svakim boljim načinom i razlogom. današni dan razvod libr 2 prež termena, za ružu (ters) drugi razvod i kadi je gnoj. J. V.