GLASILO SLfrrJM««JttGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENS^ PODP. DR. SV. STEV. (No.) 70._CHICAGO, ILL., ČETRTEK. 1. MAJA — THURSDAY, MAY, 1, 1924.
BTORJA V CHICAGO.
LETO (Vol.) X.
Smrt pobrala dve sestri na en dan.
PRVA MISS MARY GREGORICH UMRLA OB POL 4. URI ZJUTRAJ. — NJENA SESTRA MRS. CATHRINE BRINC (ROJ. GREGORICH) UMRLA OB 3. URI POPOLDNE. — OBE STI BILI ZAVEDNI SLOVENKI IN CHICAŠKA NASELBINA JIH BO POGREŠALA.
Chicago, 111.
f Rano v jutru v torek dne 29. aprila ob pol 4. uri je posegla neizprosna smrt s svojo koščeno roko po življenju, ki je začelo šele brsteti in cve-teti. Miss Mary Gregorich je umrla in ni jo več med nami. Sele 23-ta spomlad ji je zasijala letos — a bila je njena zadnja spomlad, odpovedala ji je zemeljsko sodelovanje in presadila jo je v večnost.
Ranjka Mary je bila boleh-na že par zadnjih let. Bolezen je prenašala potrpežljivo in ni se ji klonila rada. Pred dvema letoma je odšla po nasvetu zdravnika na za-pad v solnčno Kalifornijo si iskati ljubega zdravja. In ko se je vrnila nazaj je prišla pomlajena, videti je bilo, da se ji je zdravje vrnilo, in da ji je podnebje zlate Kalifornije vrnilo ljubo zdravje, po katerem je njeno mlado srce koprnelo. Toda, kakor cvetlica, ako jo preneseš iz čistega solnčnega zraka ne vspeva, marveč usahuje, tako je začelo zopet njeno zdravje usah-\ati. Pred par meseci je odšla v bolnišnico, kjer se zdravijo ljudje s sličnimi boleznimi. Vsi smo upali, da se ji zdravje vrne in da jo bomo zopet videli veselo med nami. Toda — božja volja je odločila drugače in jo je v torek jutro, še predno je jutranje solnce posijalo na zemljo poklicala k sebi v večnost. S tem je končano njeno zemeljsko trpljenje.
Pokojna Mary je bila pred štirimi leti zaposljena precej časa kot upravnica v upravni-štvu našega lista, kjer je svojo službo j ako vestno opravljala. Dasi rojena v Ameriki in ni obiskovala slovenskih sol, je govorila in pisala sko-
ro perfektno slovenščino.
* # *
Komaj smo vrjeli prvi novici, ko pride druga — da je kruta neizprosna smrt posegla se po njeni sestri Catherine in ji pretrgala isti dan dne 29. aprila ob 3. uri popoldne nit življenja. Zdelo se je nam neverojetno, a ponovno poroko je potrdilo to žalostno yest kot resnično.
Mrs. Catherine Brine (roj. Gregor i ch) je bila omožena lanskega poletja. Stanova-2 sta s svojim soprogom Mr. Michael Brincom na 2309 — Commonwealth avenue. Caprine je bila vedno zdrava dekle do zadnjega. V nedelo sta šla s svojim soprogom poiskati v bolnišnico njeno se-Jro Mary. Ko sta se vračala aomov je zadel v avtomobil Brinca neki drugi avtomobil in pri tem kolidiranju * Je ranjka Cathrine zelo ašila. Ker je bila v bla-ovljenem stanju, je to na zelo slabo vplivalo in od-ti so jo morali takoj v Posledica vsega je bi-morala dati svetu 3. uri popol-
dne.
Obe sestri sti bili zelo delavne. V življenju, dokler se ni Catherine poročila sti bili vedno skupaj in se neizrecno ljubile. Bili sti v resnici prave sestre v pravem pomenu besede. Skupaj sti živeli in skupaj sti umrle. Koliko dobrega sti storili za Marijino družbo fare sv. Štefana. Bile sti večkratne odbornice Marijine družbe. Kadar se je šlo za kako prireditev za župnijo je bilo videti te dve blagi sestri vedno v prvih vrstah. Kolek-tale in nabirale sti za cerkev kakor marljive čebelice. Nisti se bale ne žrtve ne dela, njima je bilo glavno, da se je dosegel vspeh. Zato žaluje za njima ne samo domača družina, katera seveda najbolj čuti to težko izgubo, ampak tudi vsa naselbina v Chicagi.
Pogreb obeh - sester se bo vršil skupaj v petek dopoldne ob 9. uri s sv. mašo iz cerkve sv. Štefana. Rajnkima se-stroma Mary in Catherine bodi ohranjen časten spomin med nami in spominjajmo se jih v molitvah !
Starišem kot vsem sorodnikom izrekamo v teh žalostnih trenutkih naše globoko iskreno sožalje! Ve obe, Mary in Cathrine pa spavajte v miru, dokler se ne vidimo nad zvezdami!
POLITIČNA ZMEŠNJAVA V DRŽAVI INDIJANA.
RAZNE YESTI.
Guverner McCray v zaporu v Marion County jetnišnici.
Indianapolis. — Voditelji republikanske stranke hite skupaj k posvetovanju, kaj naj ukrenejo. Upanje do zmage so izgubili. Izjava sodnika Andersona je presenetila glavno mesto države, v kateri pravi, da je imel že veliko kriminalnih slučajev, ta pa je največji med vsemi.
Domneva se, da dobi McCray dosmrtno ječo, ker se lahko računa na vsak pregre-šek 5 let, obtežilnih obtožb je pa trinajst. McCrayevi prijatelji so mnenja, da bo resigni-ral sam, da na ta način obvaruje stranko večjih neprilik.
V	temu slučaju prevzame njegovo mesto Emmet Branch iz Martinsville, kateri je že dalje časa aktiven politikar republikanske stranke v državi.
Guverner McCray je zelo potrt, ko so mu nekateri prijatelji segali v roko, si je brisal solze.
. -o-
V	ognju se zadušilo 32 konj.
Iz Bj-ooklyna poročajo o velikem požaru, pri kateremu se je zadušilo 32 konj. 500 ljudi je bilo primorano zapustiti svoja stanovanja. Ogenj je o-grožal tudi skladišče, v kateremu je bilo več milijonov ga-lonov gasolina Standart Oil družbe. Škodo cenijo na pet tisoč dolarjev.
—	Kansas, City. — Nepoznani človek je bil raztrgan na kosce. Kakor se domneva je nesel neko eksplozivno snov, katera mu je najbrže padla iz rok ter eksplodirala. Detonacijo je bilo slišati tri bloke daleč, kosce ponesrečenega so pa pobirali en blok od mesta nesreče.
—	Waukegan, 111. — William James Tretheway star 44 let, je s svojo sestro spremljal mrtvo truplo svojega očeta iz Chicage proti Ironwood, Mich., na Chicago North Western vlaku. Bolehal je pa že dalje časa na srčni napaki, kar je bilo vzrok, da je v vlaku ga napadla slabost, nakar se je mrtev zgrudil na tla. Sestra je nadaljevala svojo žalostno pot.
—	New York. — Za $150.-000 vrednosti v dijamantih so banditi pobrali New Yorske-mu draguljarju Charles Kres-neyu, katerega so zvezali in s silo odprli tri blagajne, lastnika pa mučili, da je moral iskati pomoči v bolnišnici.
—	Chicago, 111. — Na State in 25. cesti se je zgrudila neka okrog 25 let stara ženska. Drugega sledu ni, kakor da ima na spodnjemu perilu začetno črko "M."
—	Denver, Colo. — Nelli Waters 29-letna banditka in njeni soprog istega poklica, sta napadla nekega šoferja. Nelli pa gotovo ni bila zelo vešča v vporabi samokresa, tako, da je namesto šoferja, streljala na svojega soproga ter ga na roki ranila. Oba sta sedaj na varnem v ječi v Littleton.
DELAVSKI VODITELJ U-STRELJEN, OSEM RA-! NJENIH.
Sodi se da ni bil strel namenjen njemu. Eden ranjenih se bojuje s smrtjo.
Sovraštvo med delavstvom je prikipelo do vrhunca na seji voznikov sladodela, da so pričeli streljati na mostovžu Electrical Workers hale v Chicagi; pri kateri priliki je bil vodja voznikov sladoleda ustreljen, med tem ko se je pogovarjal s svojimi prijatelji. Par ur pred dogodkom je določil stavko 300 voznikov sladoleda. Robert Devere elektri-kar je tudi dobil štiri strele, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer nimajo upanja, da okreva.
Radi nesporazuma je prišlo do sovraštva in prepira, kar se je končalo s smrtjo.
-o-
Male tatove obešajo velike pa spuščajo.
Fort Wayne, Ind. — Edward Smith, kateri je bil spoznan krivim, da je udri v neko trgovino, iz katere je odnesel tri škatlje rib, je bil pri tamošnjemu sodišču obsojen na 14 let ječe.
-o-
Žalni glas iz Dolenjske metropole.
PODROBNO POROČILO O SMRTI NOVOMEŠKEGA ..-PROŠTA DR. SEBASTIJ/ NA ELBERTA. — ROPARJI ODKOPALI UMRLEGA KOŠIČKA IN OROPALI NJEGOVO TRUPLO.
(Izvirno poročilo za Edinost.)
/
Dne 25. sušca je v Novem sko osnažiti na Dunaju in u-
Vprašanje o izključitvi Japoncev dela veliko preglavico pTezidentu.
Washington. — Prezident Coolidge in državni tajnik Hughes si belita glave, radi prizadevanja, da bi stvar kar najbolj mogoče z lepim izpeljala.
Več sestankov je že bilo, a Bellefont, Pa. — Albert ;'do sedaj še niso prišli do se-Platt, obdolžen umora 18-let-jstave načrta, za izpeljavo iz nega dečka in Wylie Morgan, težkoč. Vsak predlog, kateri kateri je umoril šest-letno de- pride od strani Hughesa, ali klico, sta bila dne 28. aprila j pa kateregakoli, ki so zop'er zjutraj usmrčena na električ- j izključitev Japoncev, naleti nem stolu.	na velik odpor.
—	Arthur Bieglow 6834 | Največjo pozornost se daje Merrill ave. v Chicagi je bil predlogu, da se dovoli ista aretiran radi obdolžitve, da kvota, kakor ostalim naro-je prodal eno in isto loto trem dom, kar bi dovolilo 146-tim različnim osebam.	Japoncem vstop v Ameriko
—	Washington. — Posreči- letno. Ta načrt bi bil edina re-lo se jim je aparat za premi- šitev iz te zagate.
kajoče slike tako zboljšati, da	_o_
so v stanu vzeti sliko, leteče Sekaj drva in žveči tobak pri-
topovske kroglje.
William Randolf Hearst, ponuja občinstvu za $12,000.-000 bondov po 6 odstotkov in pol obresti. Bondi so popolnoma varni, ker so kriti z vele-posestvi Hearsta.
—	Boston. — The Ford Motor Co. je napravila lansko leto $82,263.483 dobička.
—	Washington. — Nova a-merikanska križarka Cincina-ti je zadela ob skalo blizo Guago otoka. Poškodovano so prepeljali v Corkorabo pristanišče, kjer jo bodo popravili.
—	Za mesto v Palestini, katero bo imelo ime "Chicago" je nabranih $100.000, katere je prejel v ta namen Dr. Cha-im Weitzmann, predsednik organizacije Zionistov.
—	Peking. — Amerikanski parnik Robert Dollar 11. se je potopil v reki Yangtze blizu Chang Chow, ko je zadel v neko skalo. Potniki in moštvo so se rešili, kakor tudi večji del tovora.
poroča 95-Ietni starec
David Leeka iz Shenandoa ha, kateri je star 95 let, a še popolnoma pri moči je rekel, ko so ga vprašali, na kakšen način se je obdržal tako čilega do take starosti, da mu največ pomaga sekati drva to, ko žveči tobak.
Mr. Leeka je prišel v letu 1839. v Iowa zajedno z Rev. Henry De Long, kateri-je tudi dočakal starost 90 let. Od tam se je preselil v Fremont County, kjer je kupil 160 a-krov sveta po $1.25 za aker, kateri velja danes $250. Poleg farme ima tudi mlin.
-o-
$19.000 letno, ako se ne poroči.
Žena bivšega bankirja Ly-mon Waltona iz Chicage je v svoji oporoki napravila, da dobi njeni soprog od zapuščine v znesku $235.000 vsako leto $10,000, dokler se ne poroči, ako se pa poroči, pa dobi omenjeno svoto njen sorod-
mestu za vedno zatisnil svoje oči prošt dr. Sebastijan Elbert. Od lanskega poletja je bolehal, a letos se mu je notranja bolezen shujšala, dok jej je istega dne končno podlegel. Pogreb se je vršil 28. marca dopoldne. K tej žalni funkciji je prišel sam knezoškof dr. Jeglič z dvema stolnima ka-nonikama in je blagopokojni-ku govoril v zadnje slovo, pel pontifikalni rekvium ter vodil žalni sprevod Čez veliki trg na pokopališče, kjer so ranjkega prošta položili v materin grob. Pogreba so se vdeležili vsi u-radi — od ljubljanske vlade je bil zastopnik dvorni svetnik Kremenšek — občinski odbor z županom dr. Reže-kom, ravnateljstva srednjih in ljudskih šol z vso mladež-jo, meščanstvo, ki je razobesilo črne -z«sfc«tve, razne kor-poracije in mnogo okoličanov. A vse je vstrajalo vkljub
silnemu dežju, ki je padal še moško bolnico v Kandiji čez poldan.
Pokojni prošt je bil rodom Nemec iz bavarske Pfalze. V njegovi mladosti se je rodbina Elbert preselila v Ljubljano, kjer je bila zaposlena v Cinkelnovi tovarni. Mladi "Bastelj" je obiskoval ljubljanske šole, najprej dovršil Mahr-ovo trgovsko šolo, a potem prestopil na gimnazij, šel v bogoslovje ter pel novo sv. mašo. Kapelanoval je v Škof j i Loki in Podbrezju ter med tem napravil bogoslovni doktorat. Nato ga je poklical tedanji knezoškof — pozneje, kardinal dr. Missia za svojega tajnika, potem je bil prefekt v bogoslovnem semenišču teJ je večkrat supliral obolele profesorje. Dobil je kanonikat pri stolnici in je med tem časom položil še izpite iz pravoznan-stva ter bil v Gradcu promo-viran za doktorja obojnega prava.
A s temi akademičnimi stopinjami dr. Elberta se je še le njegovo pravo delo začelo. L. 1898. je po smrti prošta Urha v Gorici odhajajoči škof dr. Missia imenoval za njegovega naslednika v Novo mesto stolnega kanonika dr. Elberta. Kot tak je on obenem tudi mestni župnik. Mladi prošt je v kapiteljski cerkvi opazil nekatere praznote. Sklenil je prenoviti v prvi vrsti presbite-rij. Omislil je krasen marmornat gotičen tabernakelj z lepo menzo, pod kateri je shranjeno truplo sv. mučenca Feliksa. Preslikan je bil ves presbiterij, kateremu so poseben kras slikana okna iz ka-tedralnega stekla svetovno-znane tvrdke Neuhauser v Innsbrucku. Slike predstavljajo delno zgodovino kolegi-jatnega kapiteljna kot sosta-nove- Habsburžanov — nek danjih rimsko-nemških, pozneje avstrijskih cesarjev. Glavna slika velikega altarja kaže župnega patrona sv. Ni-
metno konservirati, da bi je čas ne uničil. Delo je namreč iz 16. stoletja od slavnega i-talijanskega slikarja Tintoretto. Ta umotvor opisuje program novomeške gimnazije 1. 1901. Na pevski kor je prošt Elbert postavil nove orgije, ki so izborno uglašene. Ob vojski jih je rešil, da niso pobrali piščal. Istotako se mu je posrečilo obdržati dva velika zvonova, ki sta se po vsej o-kolici razlegala kot glasilca Gospodovih dni, ko so po drugih cerkvah mijavkali le majhni zvonovi. Prošt Elbert je pod prejšnjo avstrijsko vlado imel velik ugled, kakor je o-menjal sam Presvetli v svojem žalnem govoru. — Pa tudi za napredek mesta je bil vnet. S svojim vplivom je podpiral akcijo za napeljavo zdrave vode iz Stopič. Če je bilo treba intervenirati pri vladi, je bil v prvi vrsti prošt Elbert. Za
in
žensko poleg kapiteljna je storil mnogo korakov in zastavil svoje pero. Med vojno se je napeljala električna razsvetljava ne le na kapiteljnu, ampak tudi po vsem mestu — tudi na njegovo spodbudo. Da se je zidalo novo gimnazijsko poslopje, je on pospešil s svojo tehtno besedo na Dunaju in v Ljubljani. O pro-štu dr. Elbertu pač veljajo tudi besede Horacijeve: "Nen omnis moriar."
Temu žalnemu glasu pride-nimo še enega, ki tužno doni cvetni teden tu v mestu in po okolici. Poročali ste že o smrti miljonarja Košička, ki je pokopan v Šmihelu. Te dni poči glas, da je njegov grob odkopan in da so baje tatovi
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvez« s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve M dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih ia lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........$ 13.45 j
2,500 — Din.........$ 33.50 I
5,000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir..................$ 5.2p
200 — Lir..................$10.05
500 — Lir. ................$24.25
1,000 — Lir..................$47.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ia nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se cena denarja častokr* menjar .dostikrat docela nepričakoja no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, k« mi sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TU-DI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. s
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
\
EDINOST
(UNITY)
Uhaja vsaki torek, sredo. Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
,	— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chic&ro, DL
__ Telephone: Canal 0098.
_Cene oglasom na sahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ,..$4.75
Chicago, Kanado in Evropo za poi leta......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year..................$4.00
For United States per half year..............$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 ___For Chicago. Canada and Europe per half yean $2.50
Dopisi važnega Domena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti prejeti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd t87Q.
Katero sredstvo je boljše?
V	Angliji ni upostavljena prohibicija in vendar kljub temu izjavljajo statistikarji, se pije v Angliji danes mnogo manj kot pred tridesetimi leti, ko je bil angleški narod proglašen za narod pijancev. Vprašanje pride, s kakimi sredstvi je Anglija omejila pijančevanje. Poročilo pravi, da so k temu največ pripomogli pridigarji, ki so prenovili človeška srca. Za temi časopisje, ki je vestno pisalo za abstinenco. Izdatki za to so tako neznatni, da jih sploh omenjati ni treba pravi poročilo.
V	Združenih državah pa stane davkoplačevalce prohibicija celih 38 milijonov dolarjev letno. Ta svota se porabi, da bi se forsirala prohibicija. In ali vse to doseže kak vspeh? — Seveda ga doseže, tak vspeh, da milijone nagrabijo vsako leto razni graftarji, da se pije več kof preje, ko je bilo pijačo dovoljeno prodajati. Danes vse producira žganje in koliko strupenega, radi katerega jih mnogo pomrje. In kljub vsemu temu pravijo, da je Amerika dežela prohibicije. Kdor pa to pro-hibicijo pozna, se smeje v pest.
Kdor hoče vzgojiti trezen narod in istega pripeljati na pot treznosti, ta mora najprvo reformirati človeško srce. Ko srce reformiraš, tedaj reformiraš celega človeka. Mase, ki so navajene na pijačo ne bodo krenile na pot treznosti, kakor četa vojakov, ko jim poveljnik zapove v drugo smer. V to je treba ljudi pripraviti, kot zadosten dokaz služi prohibicija pri nas v Ameriki. Suhači lahko Volsteadov zakon tako poostre, da bo za vsako osebo v Ameriki stal s kolom policaj, pa še ne bodo dosegli vspeha, kakoršnega si želijo. Saj danes še tisti, ki to postavo čuvajo ne izpolnujejo iste. Kako naj to pričakujejo od drugih? — če hočete narod resnično privesti na pot treznosti, tedaj narod na drcfg način vzgajajte. Vzgojite in reformirajte najprvo na lep način njegovo srce, in ko boste pridobili za stvar njegovo srce, tedaj boste pridobili narod za pro-hibicijo.
Sila se ni še nikdar dobro obnesla. Zlasti ne v takem oziru, kakor je forsiranje prohibicije. Ljudstvu ne gre v glavo, da bi mu imel kdo pravico braniti to, kar je človeški rod užival svobodno tisočletja, žganje je resnično uničilo že nekatero človeško življenje. Toda do kraja nespametno pa je prepovedavati ljudem pijačo kot lahka vina in piva za potrebo.
In če že hočejo imeti prohibicijo naj učijo narod spolnjevati jo na lep način, ne pa s silo. Sredstva, ka-koršnih se sedaj poslužujejo rodijo le korupcijo, ode-ruštvo, ljudem pa uničujejo v srcih spoštovanje do postav.
Kansas City, Kans.
Cenjeno uredništvo: — Tukaj Vam pošiljam svoto $4.00 za Vaš list Edinost. Komaj pol leta bo odkar sem naročnik, pa moram priznati, da mi E-dinost najbolj ugaja med vsemi slovenskimi listi v Ameriki. Ako bi ne imeli tega lista katoliški Slovenci v Ameriki, bi z njimi delali naši protiver-ski fanatiki, kakor bi hoteli. Sem naročnik še par drugih slovenskih listov in zato vem, kaj tudi drugi pišejo. Toda odločil sem se pustite druge in imel bom samo Vašega, ker Vaš list je v resnici na pravi poti.
Nekateri naši rojaki ne razumejo položaja katoliških Slovencev v Ameriki. Ti mislijo, da katoliški list bi moral samo lepo pobožno pisati in nasprotnikom nastavljati lica, bi moral nastaviti še desnega ako bi ga ti po leverp udarili, in tako nadaljevati svojo ka-rijero. .Ta krščanski izrek ne velja tukaj. Ta izrek pomeni in znači potrpežljivost v drugih ozirih, ne pa v takih, kjer to sovražnik nastavlja nož na srce. Naša katoliška vera je preveč dragocena in prezviše-na, da bi katoličani morali molčati, kadar jo sovražniki tako kruto napadajo, kakor je baš naše slovensko časopisje v Ameriki. Ko sem prečital Vaš uvodni članek zadnji teden : "Vedno hujše . . Sem vprašal svojega soseda, ki dobiva umazani list Prokleto in bral sem notri grdi dopis iz Barbertona. Rečem Vam čita-telji, da kaj tako umazanega še nisem čital v kakem časniku. In potem se še nekateri izjavijo, kaj bi se bojeval, pusti jih naj v miru. Ravno zato pa je tako med nami, da so tisti ,ki se štejejo za katoličane vedno tako kimali, češ: pustimo jih v miru. Oni so neprestano narod zapeljavali na napačno pot. Možakarji le kar poglejte okrog s?be, tudi Vaša krivda je to!
Katoličani imamo edino odločen in v resnici za katoliška načela bojujoč list v Edinosti. Še ta naj utihne potem bomo prepuščeni nemili usodi naših sovražnikov in delali bodo z nami kar bodo hoteli. Katoliški slovenski možje le pomislite malo to! Jaz sem premišljeval in ko vidim, kaj delajo nasprotniki dan za dnem, pa rečem, da Edinost jih še premalo, še bolj bi jih mogla, ker taki lopovi, kakor so slovenski rdečkarji, ki pišejo Prokleto ne zaslužijo nobenega usmiljenja. Pomislite koliko ljudi so že pogubili, ki so bili nekoč zvesti naši veri in takim naj bi se prizanašalo? Poglejte,
kako oni katoličanom prizanašajo. Le mi smo tako kratkovidni, da radi prizanašamo.
Pozdravljam vse katoliške Slovence v sirom Ameriki, kakor tudi v stari domovini!
Zvesti naročnik Edinosti.
narodila brhka hčerka, ki so jo krstili za Julijo Marijo. Kumovala sta Peter Čemažar in Marija Kavčič. —- Družini Mr. in Mrs. Anton W. Kuči-ver se je narodil čvrst sinček, ki so mu dali ime William Fri-derick. Botra sta bila Frank in P. Kučiver. — Družini Mr. in Mrs. Louis Majcen se je narodil tudi sinček, ki so ga krstili za Frank Anton. Kumovala sta Anton in Josephine Farkas. — Vsem družinam čestitamo !
RAZNO.
Aurora, Minn.
Sprejmite še nekoliko vrstic iz te naselbine. Nekateri so že .navajeni. Zato naj omenim sedaj le nekoliko pohvale. Ustavil sem se kakor navadno pri Mrs. Verant ter bil postrežen, kakor ponavadi. Mrs. Verantova hiša je že znana po svoji gostoljubnosti. O-stal sem tukaj dva dni. Mrs. Smolich mi je tudi pomagala do novih naročnikov ter mi kazala hiše tukajšnjih rojakov, zakar se ji najlepše zahvaljujem. Obema Bog plačaj !
Z delom gre tukaj bolj slabo. Posebno po zimi je bilo slabo. Sedaj se delo nekaj odpira in je upati na kaj boljšega tudi v tej naselbini.
Protiversko Časopisje je tudi tukaj naredilo mnogo škode. Priporočal bi tistim kriča-čem okoli Glas Svobode, Pro-letarca in Prosvete, da naj grejo gledat, kake elemente so vzgojili s svojo umazano pisavo. Naletel sem na žene, ki se za glavo držijo in kričijo kako so nesrečne, ako želite i-mena jih objavim prihodnjič. To je sad Vašega satanskega dela. Kdor meni ne veruje, naj gre od hiše do hiše, pa bo videl da je istina ali ne kar pišem. Zares žalostne posledice in slabo življenje. Nasprotno pa najdete v katoliških hišah, če tudi so priprosti in revni vsaj mir in lepo Človeku dostojno življenje. In še pravijo, da širijo izobrazbo. Ako je to izobrazba, potem bi rad vedel, kaj sploh se naj svetu še imenuje izobrazba ? !
Vsem dobrim rojakom v naselbini kolikor jih je še pa kličem le krepko naprej, saj Vas je še veliko. Držite se svojih pravih naukov in Vašega duhovnika in napredek bo Vam zasiguran. Vsem hvala za prijaznost in Bog plačaj!
Leo Mladich pot. zastopnik.
-o-
Chicago, 111.
—	Naša šolska sestra Deco-Iata Zel je te dni nevarno o-bolela in je odšla zdraviti se v bolnico v Springfield, 111. Blagi sestri želimo, da se zdrava vrne med nas čimprej !
—	Mr. Frank Avguštin st. se nahaja jako kritično bolan. Te dni je bil previden in prejel sv. zakramente. Dal Bog mu ljubo zdravje!
—	Krsti zadnjih dni v slovenski cerkvi: — Družini Mr. in Mrs. Andrew Kavčič se je
Tvornica za izdelovanje nemških potnih listov.
Berolinska policija je po dolgem trudu izsledila v petek veliko ponarejevalnico potnih listov. Na Poljski meji se je že dolgo opažalo, da so številni inozemci z nemškimi potnimi listi prekoračili mejo. Pri neki aretaciji pa so ugotovili, da potni list ni bil pravilno sestavljen. Nadaljna preiskava je dognala, da obstoji v Berlinu velika centrala za ponarejanje potnih listov, katero sta vodila Fritz Feldman iz Rumunije in Maks Tennbaum iz Poljske. Potni listi so se potvarjali kar na debelo. Dosedaj je bilo aretiranih šest uradnikov, med njimi dva ruska državljana in dva Poljaka. Feldman in Tennbaum sta še pravočasno pobegnila čez mejo.
o-
Velikodušna bandita.
John A. Ross živeči na 3700 N. Harding ave. v Chicagi je bil napaden od dveh roparjev, ko se je vozil v svojem avtomobilu. Roparja sta ga olajšala za $20 in se tu&i posluži-la Rossovega avtomobila. Bila sta pa tako dobrosrčna, da sta dala okradenemu 7 centov za karo, radi avtomobila sta mu svetovala, da je najbolje, če si kupi novega.
-o-
Iz šale se storila nesreča.
St. Louis. — Sam Davis 55 let star, nočni čuvaj, je prišel v pool room, katerega lastnik je Bruce Moyer. V šali zagrabi Davis Moyerja in se začneta metati. Ko sta se par minut metala, sune Moyer z nogo Davisa, ravno na žep, kjer je imel Davis samokres, kateri se sproži in smrtno nevarno rani, Davisa. Prepeljali so ga v kritičnem stanju v bolnišnico.
-o-
Benetke se pripravljajo na veliki katoliški kongres.
V Benetkah se žurijo s pripravami za četrti katoliški kongres, kateri bo meseca avgusta in se pričakuje, da bo eden najvažnejših kar jih je še bilo do sedaj. Ivongresa najvišji cilj je, prinesti mir narodom s sodelovanjem celega katoliškega sveta. Veliko oči je obrnjenih na ta kongres z upanjem, da na podlagi krščanskih principov, pride do resničnega zaželjenega miru.
Kolumbovi vitezi iz Color; se sestanejo v Denverju.
Denver. — Konvencija lumbovih Vitezov države lorado bo 4. in 5. maja. V kandidatov bo sprejetih v vi razred reda, po končane* obredu bo na čast zunanjim delegatom napravljen bi ket.
Vsi skupno se udeleže svete maše v pondeljek 5. maja ob 8. uri zjutraj.
-o-
DROBNE VESTI.
—	Lowell, Mass. — Ogenj je vpepelil sedem poslopij in eden gasilcev je zgubil življenje več pa je ranjenih, ko so se trudili omejiti požar, kateri je ogrožal del mesta. Škoda se ceni nad en milijon dolarjev.
j — Iz Japonske poročajo, da se je vlada odločila, da pos^ Ije Japonce, kateri so vsled potresa prišli ob domovja v Brazilijo, kjer bodo delali na bombaževih plantažah.
—	Portland, Ore. — Veliki požar je napravil Portland Lumber Comp. škode za $400,-000, zgorelo je četrt milijona čevljev lesa v sušilnici. Ogenj je tudi povzročil, da je 200 delavcev omenjene družbe, sedaj ob delo.
—	New York. — V letn 1923. je bilo na križiščih različnih prog usmrtenih 2,268, ranjenih pa 5,314. Sklicana je konferenca merodajnih oseb za 1. in 2. maja v Chicagi, na kateri se bo razpravljalo na kakšen način bi bilo mogoče nesreče omejiti.
—	Schenectady, N. Y. — Eksplodirala je turbina, katero so preizskuševali. Uhajajoča para je do smrti ožgala e-nega, medtem, ko so trije smrtno ranjeni, več pa lahko.
—	Bremerhaven. — Te dni so v Nemčiji 'iz pristanišča, Bremerhaven spustili v morje novi trgovski parni k severo-nemškega Lloyda, Cohimbus.
—	New York. — Josef Burke, kateri je skočil iz Brook-linskega mostu, v samomorilnem namenu radi brezdelno-sti, bo okreval.
—	New York. — Trije izletniški parniki so pogoreli v New Yorskem pristanišču, ko je eksplodiral gasolinski tank. Več oseb je bilo ožganih, mrtev ni bil nihče. Škodo cenijo nad en milijon dolarjev.
—	Tokio. — Japonska baje ne bo podpirala preziden-ta Coolidga v nameravani svetovni konferenci. Sumi se, da bo Francija, Italija, kakor tudi Japonska proti nameravani akciji razorožavanja. (Vsaka teh držav ima svoj posebni vzrok, da podpira militarizem.)
Fraze in besede imajo v zakupu politikarji, kadar kandidirajo pred volitvami. * * *
Bolj kot kdo rad govori, toliko manj rad posluša druge kadar govorijo.
Dr. W. M. MacGovern.
Preoblečen v prepovedani Tibet.
(Dalje.)
Prvi da nje deževalo. Sli smo navzdol in sicer večkrat hitreje, kakor smo pa hoteli. Satan je nosil zaboj s kino-aparatom, je padel, in je bil dragoceni tovor že v veliki nevarnosti. Mejo med angleško Indijo in Sikkimom smo prekoračili po mostu. Prišli so sik-kimski obmejni stražniki in so nas vprašali, kam in kako. Naredil sem se popolnoma nevednega in nisem razumel ne sikkimščine in nobenega drugega podobnega narečja. Vsi obupani so slednjič odnehali in so nas pustili naprej; saj so bile potne listine v redu, in to je zadostovalo. Prenočili smo na prostem, pol milje za obmejno vasjo, in smo si skuhali obed. Imeli smo meso,
| riž, jajca in čaj. Red je bil ' zmeraj isti, jedel in pil sem isto, kar moji služabniki, iz iste posode, samo da sem po orientalskem običaju kot gospod vzel svoj delež zmeraj prej, preden so oni začeli. Po jedi smo kramljali vselej še po par ur, ker zahteva po tamošnji navadi vsaka malenkost dolgotrajno obravnavanje. Tako sem obenem svojo sikkimščino zmeraj bolj spopolnjeval.
Takoj v začetku potovanja sem videl dogodek, ki mi je pokazal vse otroško mišljenje Sikkimezov. V neki vasi smo nakupovali živila, in Satan je naletel na moža, s katerim je bil imel prej neko. konjsko kupčijo. Takoj sta začela vpiti drug na drugega in sta se tako drla, da je bila naenkrat
vsa vas po koncu. Besede so se spremenile v udarce, in dirjala sta po vsej vasi ter se obkladala s pestmi in najbujnej-šimi orientalskimi priimki. Krvi pa ni bilo niti kapljice, si ni upal .nobeden preveč u-dariti. Dirke sem se udeležil nazadnje tudi jaz, sem Satana zagrabil in se po svoje "pogovoril" z njim. Povedali so mi potem, da se konjska zadeva vleče že tri leta in da je vselej isti ropot, kadar se junaka srečata.
O sledečih dneh ne vem povedati nič posebnega. Mule so imele le pičlo krmo in so začele omagovati; njih strežaj jim je hotel pomagati in je dal vsaki kotel zelo močnega čaja, ki so ga seveda željno srebale. In uspeh? Najstarejša mula, glaseča se na lepo ime "Paris", je postala tako ohola in prešerna, da je začela skakati in da je pometala ves svoj tovor po tleh. Koliko truda smo imeli, da smo spravili vse spet v red. Dežela, po ka-
teri smo potovali, je bila le redko poseljena, malo smo videli vasi in revne so bile. Včasih smo naleteli na prav majhna, prav skrito ležeča selišča; v njih živijo Lephi, prvi prebivalci Sikkima. Današnji Sikkimi so — kakor smo omenili — le tibetski priseljenci. Lephi so otroški in boječi, njih kultura stopnja je najnižja. Govoriti z njimi ne moreš, njih jezik ni sikkimščini prav nič soroden.
V neki vasi sem videl nekaj posebnega: vodnjak, pokrit s kamnitim nadzidkom, na njem pa marmornata plošča z angleškim napisom. Napis mi je povedal, da je ta in ta gospod v svoji neizmerni dobroti dal vodnjak zgraditi. Niti on niti kdo drugi v vsej okolici ni znal napisa brati, a to je bilo vseeno. Ploščo so bili napravili v Kalkuti in so jo bili z velikanskimi stroški spravili sem. Take stvari so značilne za tibet-ske razmere. Dežela je splošno neizreČno siromašna in
revna, par aristokratskih ro-dovin pa je zelo bogatih. A svojega bogatstva ne znajo dobro uporabiti. Tako razpadajo na primer celo svetišča in samostani, a v svetiščih, da je olje zelo drago.
Postajam kuli.
Satan je bil že spet staknil nekega prijatelja in se je bil v njegovi družbi strahovito napil. Ko smo šli drugi dan naprej, je neprestano padal s konja in je slednjič obležal, popolnoma brez zavesti. Moral sem odrediti en dan počitka. Tedaj sem začel misliti, da bo treba počasi Evropca sleči in obleči domačina.
V tej deželi je Evropec tako redka prikazen, da je gotovo že vsak vedel zame. Oblekel sem torej sikkimsko obleko in sem si pobarval lase; če me kdo natančno ne preišče, me bo gotovo imel za Sikkimeza. Ta polovična sprememba se mojim spremljevalcem ni zdela prav nič Čudna; menda so že davno mislili, da
nisem čisto pri zdravi pameti. Pripovedoval sem jim, da hočem obiskati tudi .tibetsko mesto Lahen in da hočem i-meti s tamojšnjim znamenitim lamo velik teologičen razgovor. -
Živil je začelo polagoma primanjkovati, zlasti jajec in svežega mesa. Kupili smo pa od karavane, ki je prišla s ti-betskega gorovja dol, malo zmrznjenega mesa. Tibetski kmeti jedo meso surovo, Sik-kimezi ga pa sesekajo in skuhajo s praprotjo. Pečenega mesa domačini nikdar ne uživajo in pravijo, da jim del težko sapo, če gredo na goi Ponoči smo se vsi naenkr zbudili, in strašno nas je p: kalo in bodlo. Ulegli smo bili na kup gnijočega listja smo bili kar posejani s pij-kami. Natrosili smo nanje li, in so takoj odpadle, a s; nismo več.
(Dalje sledi.) _____ o
e^* Širite list
J. M. Trunk:
PODOBE IZ NARAVE.



Naši zemlji je voda skrbna mati. Kakor so otroci oskrbljeni z vsem, ako skrbi za nje neutrudljivo materino srce, tako vspevajo tudi stvari, če jih napaja voda, kakor mati svojo deco.
Kako hitro dvigne cvetlica glavico, ako ji priliješ vode. Kako oživi utrujena žival, če se napije iz bistrega studenca. In človek? Ali more za dalj tiasa pogrešati te naj zdrave j-še in najcenejše pijače? Kako ga oživi ob poletni vročini, ^ako okrepča na utrudljivem potu? V mrzlici dviga bolnik roke in prosi požirka vode. Umirajoči izražajo mnogokrat v zadnjem trenutku le to edino željo, da se jim nudi nekaj vode. Zato pa prišteva Spasitelj "napajiti žejne" med telesna dela usmiljenja in ob-ljubuje nebeško plačilo vsem, ki ponujajo bližnjemu iz prave ljubezni požirek vode.
4. Voda koristna.
Mnogi vrelci hranijo v sebi zdravilno moč. Brezštevilni bolniki najdejo v vodi takih vrelcev olajšavo in zdravje. Kako bi izgledalo glede tako potrebne snage, ako bi ne bilo vode? Manjkala bi prva podlaga zdravja in blagostanja.
In koliko skrivnih moči spa-va v vodi, na koliko načinov jo človek izrablja! Velike obrtniške stroke bi bile brez vode docela nemogoče, in nemogoč tudi marsikateri promet. Voda veže deželo z deželo, ker nosi brhke ladje v daljne kraje. Bistri gorski potok goni mlinska kolesa in nam pomaga do kruha. Reke so ceste, ki segajo globoko v osrčje dežele. V novejših časih se vodne sile izrabljajo posebno v proizvajanje toli potrebne e-lektrike. Kot sopar goni parne stroje, z eno besedo, voda nam je potrebna kakor zrak. Zato je v tesni zvezi s človekom in nravo, ki ga obdaja. Ali si moremo misliti žalost-nejšega kraja od pokrajine brez vode? Kar je človek brez oči, to je pokrajina brez vode. Jutrovec zato pravi: Voda je duša, je oko zemlje. Prav ima, ker voda razvedru-je in oživlja tudi v tem oziru. Kdo ni občutil v duši te skrivnostne, oživljajoče moči, to se je vozil po kakem jezeru ? Nehote se vzbudi tudi pripro-stemu človeku v srcu blažilni čut. ki sili po izrazu v pesmi. Kje se lesketa jezero, kje šumi reka ali potok, katerih bi še ne bil opeval noben pesnik? Kdor se vozi po divnem Blejskem jezeru, mora ob tem veličastnem prizoru zaoriti: "... čujte gore in bregovi,
da sinovi Slave smo."
Ure, ki jih preživljamo ob takih utisih, se nam neizbris-ljivo uglobijo v spomin. Veličastna narava nam se kaže v h dvojni krasoti, ako se zrcali v gladkem površju sanjajočega jezera.
5. Višji pomen vode.
Tudi višji pomen vode se more tolmačiti na različen način. Voda ne igra samo pri pa-ganskih narodih važne vloge, temveč tudi v krščanstvu. Se dandanes velja voda mnogim paganom za nekaj svetega, za izvor božanske moči. Mnogi stari narodi so si domnevali, da je iz vode prišlo vse, kar obstaja. Zato so vodi žrtvovali, zidali ob vrelcih in rekah svetišča ter tam opravljali svoja bogoslužja. V vodi se zrcali nebo, zato so iz vode tudi skušali prorokovati.
Kakor muslinu, je bilo nekoč tudi izraelskemu ljudstvu zapovedano, da se mora vsak pred molitvijo očistiti z vodo, kar naj bi znaČilo, da se mora človek pred Bogom prikazati z očiščenim srcem, s čisto vestjo. Ta običaj je prešel tudi v krščanstvo, pred vsem, ker je posvetil vodo s svojim krstom v Jordanu Krist sam in jo odločil za vidno znamenje pri sv. krstu." Kdor ni prerojen iz vode in duha svetega, ne more v kraljestvo božje (Jan. 3, 5 ."
Naravna voda, ki oživlja, krepča, čisti, vse prešine, vse premaga in ne miruje, je na-lavna podoba bistva in delovanja milosti božje. Zato je značilna tudi njena uporaba pri sv. krstu. Tu zaznamuje najbolj moč tega zakramenta, ki nas očisti in okrepča obenem.
Ta ociščujoča in krepčajo-ča lastnost vode je pa obenem tudi lepa podoba one očišču-joče moči, ki izhaja iz Boga in se razodeva v človeku. Že pri ustvarjenju se omenja ta pomen. Sv. pismo govori: "Duh božji se je razprostiral nad vodami (1, Mojz. 1, 2)." Pisatelj Lorinser pravi: "Preden je zasijalo solnce, in se prikazal lunin bledi svit, preden so zalesketale zvezde, ko je bil svet, prišedši iz roko Najvišjega, še v obliki nevidne tvari-ne neizmernih prepadov in brezobličnih tmin, se je že razprostiral duh Božji nad vodami in je ustvarjal novi svet pod podobo sv. krsta." -o-
10.000 m visoko v letalu.
Francoski letalec Monton-nier je dosegel s poletom čez 10.000 m nov svetovni rekord. Termometer njegovega aparata je kazal v tej višini 52 stopinj C pod ničlo.
ZTr^ il Še *°VOrt P°Zab'l ka *a morm rešL To sm vam SO ate zraven«	1 htev puvedat, de ne boste p£
Pavle, veš kaj t bom pra-šu, pa tu brez vsaceh hecu. De m dobod kakšn pozišn kje, jest b s najraj mufu s tega Najjorka, ker m že vse smrdi od najboljšga pa do ta slab-ga."
"Dondons je pa že tku na svet, d b človk skorej žihr djav, de je na najtaboljšm konc za eno figo. Za takele, k ste vi mistr editar je že še,
tra tku slab sudil, kukr st ga. Pa tud to, d boste vedi kakšne križe in težave mora vedn prenašat.
VAS PAVLE.
-o
Nov mikroskop.
Iz Jene, kjer se nahajajo svetovnoznane optične delavnice tvrdke Zeiss, poročajo,
25 tisočkratno povečavo
Tko vidte m je potožu muj brat Petr v Najjork. Mrha se m smil, k j v takm žalostnm položaj. Jest ga bom prporo-ču za vačmana direktorjm milj onskega fonda. Bo me v revž dobr pozišn. Tist fondk bo že vaču. Lawndalskm rdečm pu-litkarjem se pa tud gepira, da mu dajo nekolk bel mastn pozišn, sej se je Petr dost true a v in gnav za miljonsk fond.
Sej Petrčk na vse zadn b ne biv tku slab človk, sam k b mu biv Boh mal večjo mer-, co pamet dav. Tko mu pa mal fali in to ga pa vedn nadlegu- NAZNANILO IN PRIPORO-je in po mužganeh šraufa.	ČILO.
Vse to pa tud na njegov ka- Cenjenim naročnikom in rakter upliva, kokr lunine vsem rojakom po državi Ohio
JAYNA ZAHVALA
Podpisani se javno zahvaljujemo vsem, ki so izkazali zadnjo čast mojemu pokojnemu bratu Franku Robida.
Zahvaljujem se č. g. Jakob Cernetu za prekrasne cerkvene in pogrebne obrede. Zahvaljujem se šolskim otrokom, ki so prvič v naši naselbini pe-
ri* i*	o-' j ;----13 sv- maši zadušnici za po-
stavi ST Sle1d.ent°Pf se_ Ikojnim. Lepa hvala vsem i fFČJSE^**™^ ki so darovali prekrasne
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada % prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
spremembe na vreme. Revž včas prov tist drug dan pobija. kokr dan prej zaguvarja.
ampak za takele Idi k sm pa Ajstn, vzemimo n. pr. miljon-jaz je pa ze tku žautov, de ski fond. Tko ga je revž za-
guvarju, de sva s bla zarad tga večkrat hdu skregana in se gledala k pes in mačka. Potm ga j htu pa pubijat. Veste mužaka v njem ni dost. Pavle ni še nkol suje besede snu. Petr jeh pa usak dan tku požira, de je nevarnost, de s nam še zadau. Prov s tga vzro-
ze
b se človk včash kar fentu.
Z mujm bratm Petrm tam v Najjork je že spet velk trubl. Spet ga po kanclijah gonja in sprašujejo. Kokr že navdn, de vselej v takm slučaj mene na pomuč pokliče, me je tud to pot. Revčk m je razložu suje težave k v resnic niso majhne. Je djav: "Jest sm že tku nesrečno minuto rojn, de me vse dol deva. Prej m je Ska-za, skazo delav, zdej m jo pa bruklinsk gspud. Ta je še bel hud kot prejšn. Skaza me je samu okrcu, de sm včas res zacvilu, a ta m pa kar torbeo natakne na usta, de še govort ne morm, kakor b rad in kokr b se gepiral. Tku m še ni noben krvi piv ku ta. Saj so bli še tud kak drug ldje, pa smo žihr govori kar smo htel.
V zadnč sm tud "prov gotov prčakvov, d me bodo pu-vabl na katolšk shod, de b jm kakšno kranjsku puvedu — pa m še nebeden bsede ni peku. Scer na eno vižo je še bolš d me niso povabi, ker najjorške slamnkarce b me ofreale d kej, če b m v roke doble. Veš Pavle, kdr b mev ktero srečat se jo vognem, ker so m obljubile, d m bojo enkrat v roke dobile in prov pošten ofreale.
Pa še vse b blo, k b človk imev doma vse v red. Še v domač hiš nejmamo miru. Naš ata Zeksar so tko hdi zadnje čase, de sam kikajo pa zabavljajo čez nas. Če se j m kter če kej zgovort, ga nažene jo pa z lblansko srajco, figo, itd. Tga pa ata ne pomis-ljo, de so enkrat sam Iblanske srajce nosil in tud bli ena lb-lanska figa. Tga našga Benedikta, k j ravn drgač poštena duša, včas ata tud tku auf-mišajo, d j revčk že tku ner-
in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mi*. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. |
Uprava Edinosti in Ave Maria.
vence in šopke.
Zahvaljujem se pevskemu zboru "Slovenija" ki je svojemu članu kot zadnji pozdrav pel žalostinke v cerkvi in na pokopališču. Zahvaljujem se vsem tistim, kateri so ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Se zahvaljujem v imenu matere in očeta živeča v Jugoslaviji in popolu bratov Rudolfa in Viktorja Turk živeča v Sheboyganu in v imenu vseh drugih sorodnikov.
Anton Robida, žalujoči brat.
Sheboygan, Wis., dne 25. aprila, 1924.
— Ko pridobiš novega na-ročnika na katoliški list, položiš s tem kamen na obrani« beni zid svoje vere.
Zakaj židovska vera prepove-duje jesti prašičje meso.
! BLAGODEJNA MOČ i HRANJENJA
življenje in
Svetovno rnano je. d« je Židom strogo predpovedttno jesti prašičje meso na nkoli način: za kar pa vxroki ie nUo dovolj znani. Vie Mojzesov« postave so bile na podlagi hijeničnesa zakona in razlog j« prmiid naj umazanejftih živali je morala biti glavni vzrok za prepoved. Poles tega. ao pa ie drugi vat-1 nejfti vzroki, na katere je1 Mojzes p repo veda ljudem jestli svinjsko meso. Jajca ali zalega trakulje so večkrat zaleže na v svinjskem mesu. Svinja poje vse kar dobi in pri tem poje tudi to zalego, ki je pozneje razvije v svinjskem mesu v "cyst" ki se počasi preide v meso. V ti obliki zamore ostati več let. dokler ji človeiki želodec n« da dovolj sorkote potom _ katere se razvije v novo teh zale«; pride t rak ulja. ki povzroča mnogo gorja ljudstvu. To vzrok vsled katerejra bi se morali vedno svinjsko meso dobro prekuhati p red no se ga zavžije.
Veliko mož, žen in otrok trpi in se zdravijo za razne bolezni med tem ko je njih prava bolezen trakulja. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja so: omotica, slab tek, zguba teže. smrdljiv duh, rumena koža. bolečine ▼ delih telesa, hrbtu in nogah, parenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih vzdiguje ▼ jrrlo. Bolnik nima volje do dela in ne za življenje, nobene ambicijo in je malenko-ličen. Želodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po prrlu. Omedlevični napad se tu In tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je celo, da je trakulja zlezla ▼ sapnik in zadavila bolnika. - Režite se tega pareai-ta predno vse umori. Naročite si dovolj Laxatan zdravila r.a $10.48 pri Laxal Med. Co.. 362 Laxal Bldtr.. Box 963. Pittsburgh. Pa.. &e dane« ker jutri je lahko že prepozno. Za zavarovanje zavoja po&ljite 26« več.	(S-28.-4-25.-S-k. .)
KAKO NAPREDUJEMO.
1
Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mno- ^ ga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MIUONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave, vogal 19. ceste
CHICAGO,
ILLINOIS
Varna banka za vlaganje vašega denarja.
v,	, •	.-	L- ■
Nas INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno naj-boljše postreže pri pošiljanju denarja« s prevoznimi parobrodskimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge potrebne listine.
tj a

Mogočne električne lokomotive, ki operirajo v Ricky Mountains, vlečejo vlake po strminah kontinentalnega razvodja. Kedar vlak vozi navzdol tedaj taka lokomotiva s pomočjo električnih naprav zavira vlak in obenem gene-rira elektriko, ki se po žicah zopet vrača nazaj v elektrarno, s katerim procesom pomagajo znižati stroške za gonilno silo, ki jo porabijo, kedar vozijo v hrib. Elektrifikacija odstrani nesnago in dim, podvoji obrat proge, prospeši pro met prihrani na premogu in je v vsakem oziru koristono-sna. Trinerjevo zdravilno grenko vino vas postavi na noge, kedar se ne počutite dobro, če trpite vsled slabega teka, slabe prebave, zaprtja, če imate glavobole, imate slab spanec ali trpite vsled kakih drugih žalodčnih neredov, ker isto izžene iz sistema vso strupeno tvarino, ki se tam nabere vsled naravnega procesa kisanja, izčisti vaša čreva pomaga do večje aktivnosti prebavnih delov, podvoji vašo e-neržijo in vas obvaruje pred mnogimi boleznimi, proti katerim se ne more ustavljati telo, ki ni v dobrem stanu. Če ne morete dobiti Trinerjevo zdra vilno grenko vino pri domačem lekarnarju ali trge^cu, pišite na Joseph Trinei Company, Chicago, 111.
NA POČITNICE
kdor se hoče po trudapolnem delu na svežem zraku odpo-čiti. naj pride za nekaj dni na farmo:
JOHN MOHARJA v Pau Pau Lake, Mich.
• Stanovanje in hrana v hiši. Cene solidne. Pojasnila daje i-menovani lastnik.
Tja pridete ako vzamete iz Chicage parnik do Benton Harbor, Mich. Od tam Water-welive karo do River View tam izstopite pet minut North in ste na mestu. — Z želez-iiico pridete tja z Marquette vlakom. Izstopite v Konome, Mich, od tam vzemite River View karo in vas pripelje na mesto.
(4-23. 5-6. 8-13.)
J.K0SMACH
x8o4 W. 22nd St. Chicago. IH»
Roiakom se priporočam ni
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELKZ TA. KJLJUCAVNIC IN STEKLA.
Naibolj&e delo. najnižje oene. Prevzamem barvarne hiš z una! ia rnotrai. t>okladaan stenski oaeir.
SLOVENSKA KUHARICA
je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gospodinje, ki jo želijo naročiti, naj to store takoj, dokler ne poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana z številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane samo $4.00. Pišite po njo takoj!
Knjigarna Edinost
1849 — West 22nd St,
CHICAGO, ILL.
Smarnice.
Vsem onim, ki si žele nabaviti smarnice za mesec majnik, nudimo sledeče knjige:
Tisti, ki hoče v družbi svoje dobre nebeške Matere srečpo romati proti nebeški domovini, kakor je nekdaj s svojo telesno mamico romal na Brezje ali kam drugam, naj si izbere Ludovik Skufca: Smarnice ali romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu. Cena 95c.
To so nedvomno ene najlepših slovenskih Smar-nic. Po par letih presledka jih človek zopet želi slišati in z istim zanimanjem posluša. Jaz mislim, da se po naših domačih cerkvah in ob naših vaških znamenjih nobene tolikrat ne bero, kakor ravno te. To so prave ljudske Smarnice.
Devica Verna v spodbudo in potrjenje vere, je za naše dni in brezverstva zelo prikladna knjiga. Te šmarnice je spisal Rev. J. Godec. Cena 95c.
Smarnice arskega župnika so tudi lepe in priljubljene. Cena 95c.
One, ki bi hoteli kaj novega, bi pa opozoril na:
Dr. Josip Jerse: Znamenje na nebu. Cena........95c
Ime Jtrše, je najboljša reklama za njegove Smarnice. To se že četrte. Kadar se je reklo, da Jerše pripravlja Smarnice, za tisto leto so vsi drugi šmarni-čarji odložili pero, ker so vedeli, da tak specijalist v tem ni nihče, kot on. To je splošna sodba ljudstva, ki je njegove Smarnice kar požiralo, kakor razpo-kana zemlja rahel dež. Ob njegovih Smarnicah Čutiš, da te obdaja majska narava, polna cvetja in opojnega vonja. Lani so nam te najnovejše Smarnice prepozno došle, zato smo prepričani, da bodo rojaki letos hitro segli po njih. A moramo naprej povedati, da jih nimamo veliko na razpolago. Kdor jih hoče dobiti, naj se kmalu oglasi.
Vsakovrstni kipi Matere božje, razne velikosti in kakovosti od $1.00 naprej. Pri naročilu označite, kako visok in kakšen kip želite. Rdeče lučice s stojalom ali viseče na verižici tudi lahko dobite pri nas.
Knjigarna Edinost
1849 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL
=
ZVONARJEVA HČI.
POVEST.
SpUala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj. \
11. Prj delu.
V zvonarni se je pričelo skrivnostno delovanje. Stari Rudnik je razodel sinu in zetu račune rajnega učenika in začeli so vsi trije mešati in oblikovati. Za poskušnjo hočejo vliti mali zvonec. Mojster Rudnik, čegar vpdstvu sta oba prepustila livarno, je dejal:
"Če bo iz zvona kaj, ga o priliki prodamo, ali pa ga za reklamo obesimo nad glavnim vhodom v livarno; — če pa ne bo nič, bomo potrpeli škodo, kakor je navadno pri prvih poizkusih, ko si človek misli, da bo kaj, pa ni nič."
"Poguma ne bomo takoj zgubili," — je pripomnil sin, "saj smo pri prejšnjih mojstrih, kjer sem se učil, delali prav tako in mojster Gert de Won v Amsterdamu, kjer sem bil nazadnje, je s tem postal najslavnejši livar."
Henrik pa je oblikoval v jami za vlivanje. Zamislil se je na novo obliko pri takoimenovanem zvonoveem zrnu. Po učenikovem mnenju bi to zrno ne smelo biti tako topo, ampak lahkotno vpognjeno od vrha do roba. To bo koristi-stilo zvoku, je omenjala pripomba na modrem zvezku z računi.
Več kot stokrat se je začul med njimi vzklik :
"To je bil mož. Kako je prišel na to misel? Zakaj nismo sami prišli do tega?"
In na to je sledil odgovor sivolasega mojstra:
"Temu je bilo ravno dano."
Vsi trije so govorili med zanimivim delom z velikim spoštovanjem o učenem in vendar tako skromnem možu, ki mu neizprosna smrt ni dovolila, da bi bil videl in užival svoje življensko delo.
Mojster Rudnik je zahteval od obeh:
"Ce bi sam ne dočakal, da bi bilo delo dovršeno, potem je vajina stroga dolžnost, postaviti skromnemu učenjaku nagrobni spomenik, kakor ga nima nihče daleč na Okoli in vklesati na njem: "Iznašel je čudovito zvonečo zmes zvonovine in dal zvonu obliko, ki daleč presega vse sedanje po lepoti in glasu; imenovali pa so ga "čudaškega učenika." Tako naj bo napisano."
In zraven je še pripomnil:
"Ta napis sem tudi zapisal v modri zvezek, da ga nihče ne pozabi."
Sin in zet sta ugovarjala besedi "čudaški učenik " toda stari mojster je dejal:
"Vedno je bilo tako, da ljudje velike duhove, ki hodijo svoja pota, zaničujejo in se norčujejo iz njih. Ta napis bodi v pouk poznejšim rodovom."
Medtem, ko je to govoril, je nesel čisto kepo rdečega bakra v peč in Jože je odtehtal potrebno množino očiščenega, srebrnobelega cina zraven. Za delo so prijeli vsi trije s svojimi krepkimi, zdravimi rokami; skupno so se osrče-vali v boju z zemeujskimi zakladi. Molk je vladal med delom v zvonanarni, le tupatam potrebno vprašanje, vzklik, nakar je sledila medsebojna pomoč. Drug drugemu so pomagali pri delu na skrivnosti novega, lepega namena. Stari Rudnik je oblikoval lepe gotske črke iz voska za napis in jih pritrdil na ilovnato zvonovo obliko.
"Kaj pa pisarite?" ga je vprašal sin in pogledal radovedno v jamo.	v
m	^
"Saj boš bral, ko bo gotovo," mu je odgovoril oče na
kratko.
Cela dva dni je trpelo to skrivnostno delo. Niti novi pomočnik in ne učenec nista smela ta čas vstopiti v livarno.
Delala sta v sosednjem prostoru na novi brizgalnici. Prav dobro sta vedela, da obstoji delo onih treh v skrivnostih, ki so bile znane samo mojstrovim sorodnikom. Bila je pa tudi stroga cehovska prepoved in huda kazen, če se je kdo hotel uriniti v te skrivnosti. Zato se jima ta ločitev od onih treh ni zdela nič nenavadnega ter sta se prizadevala do večera iznenaditi mojstra z dovršeno brizgalnico.
Med tem, ko so vsi trije mojstri z vso vnemo modrovali in se trudili ob svojem lepem, težkem delu, je pa imel sejo luterski cerkveni odbor pri luterskem mestnem župniku. V zgornjem nadstropju župnišča — nekdanjega samostana — je bila posvetovalna soba. Na sredi je stala ozka, podolgovata, hrastova miza, na obeh straneh pa umetno izrezljane klopi. Na zgornjem koncu je slonel v naslonjaču pastor (luterski župnik). Roki v dolgih in širokih rokavih uradne obleke, sta počivali na mizi. Prijazno je gledal, ko je prepričevalno govoril svojim štirim prisednikom:
"V Timotejevemu pismu, prvo poglavje, osma vrsta, beremo: Če kdo svojih, posebno domačih ne preskrbi, je zatajil vero in je hujši od pogana."
Pastor se je ozrl po možeh. Četvero resnih obrazov se je istočasno sklonilo nad temne suknje in nihče ni zinil besedice. Oni je nadaljeval: "Zvonar Henrik Dodona je naše vere, podpirati ga moramo, čeravno se je oženil s katoličanko. Ako bomo mi družini na roko, se bo on sam lahko bolj pokazal gospodarja, ko se mu narodi otrok. Obljubil mi je, da bodo vsi sinovi krščeni in vzgojeni v naši veri."
"Prav zato bi svetoval, gospod pastor," se oglasi prvi starejšina, "da počakajmo prvega otroka. Če bo deček in ga prineso v našo srenjo, potem naj se mu da v delo novi zvon na mestni hiši. Če ga pa da katoliško krstiti, bo pa mestni svet oddal delo luterskemu mojstru drugam."
Pogladil si je temno brado in zavestno pogledal po o-stalih treh, ki so mu odobravaje prikimali.
Toda pastor je premišljeno nadaljeval:
"Če se mu pa rodi hči in ne bo dobil dela od naše strani, je čisto mogoče, da ga katoliška žena pripravi do tega da bo dal še dečka katoliško krstiti. Meni se zdi boljše če smo mu na roko."	'
In skoro pridigovaje je nadaljeval:
"Kje pa imate ljubezen božjo? Ne ljubimo samo z besedami in z jezikom, marveč v dejanju in resnici. Ne daj se premagati hudemu, ampak premagaj hudo z dobrim."
Besedičenje možakov se je nadaljevalo. Pastor je hotel pridobiti srca s preračunjeno ljubeznijo tako, da bi Henrik vsled njegove prijaznosti in zaupljivosti sploh ne mogel svojega otroka dati katoliško krstiti.
Svetovalci pa, prebrisani trgovci, niso računali z duševnimi občutki ljubezni in zaupanja:
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
okradli truplo. Ljudje so si ob njegovi smrti pripovedovali razne izmišljotine, kakor da je z njim pokopano veliko denarja, zlata ura in dragocenosti. A niso pomislili, da se mrtvec ni sam preoblačil. Sicer bo sodna komisija na licu mesta dognala, kaj je na celi stvari. Ali je bila krsta odprta, se še ne ve. Povojna psihoza rodi žalostne sadove, da niti mrtvih ne puste v miru po-vati.
Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
MEGLICH & AN DOLE K
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO.
Denar davkoplačevalcev za Smallovo izvolitev.
Sodni odlok zabranjuje za-kladničarju Oskar Olsonu, izplačilo iz državne blagajne stroške primarne kampanje guvernerja Smalla. To povelje je bilo izdano v Springfieldu po okrožnemu sodniku Smi-thu. Do tega koraka je prive-del davkoplačevalec Edward McDonnel iz Chicage. Nasprotniki guvernerja Smalla zatrjujejo, da je bila Smallo-va kampanja plačana iz denarjem državne blagajne, ali bolje rečeno, iz žepov davkoplačevalcev.
-o-
Sneg in dež v severni Dakoti.
Fargo, N. D. — V zapad-nem delu Dakote sneženi zameti ovirajo brzojavni promet, medtem ko poročajo z vzhodne strani, močno deževje.
Vihar je bil tako močan, da je podrl 200 brzojavnih drogov od Dakote Central kom-panije.
-o-
Ogromno takso za potovanje v inozemstvo
bodo plačali poslej v Nemčiji. Nemška vlada je odredila, da mora vsak, kdor hoče zapustiti Nemčijo za daljši ali krajši čas, plačati takso v znesku 500 mark. Tikse prosti so samo bolniki, časnikarji in otroci izpod 14 let.
Se je zmotil.
Gospod pride domov, žena ga jezna sprejme: "Danes si zopet napravil nekaj lepega. Tako si se po telefonu drl nad kuharico, da mi je takoj odpovedala službo."
"Vraga, jaz sem pa mislil, da govorim s teboj !"
— Berlin. — Poroča se, da je Tirpitz v Nemčiji prevzel nominacijo kandidata za nemško ljudsko stranko.
-o-
Veliko ljudi je takih, ki vidijo slabo samo na drugih, na sebi pa ne.
* * *
Zmotiti se je človeško, odpustiti zmoti je pa krščansko.
* * *
Resnica je vedno toliko močena, da rani tistega, kateremu jo poveš.
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svoj* roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. V ar-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam v naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
NEKAJ POTREBNEGA
je za vsakega, da ve, da imam in vodim sedaj na
„ 1832 W. 22nd Street ČEVLJARSKO OBRT. Popravljam in na zahteva izdelujem nove čevlje po meri naročene. Delo najbolje. Se uljudno priporočam
ANTON ZUPANČIČ 1832 West 22nd Street. CHICAGO, ILL.
(4—18.)

Dve kvalitete so, ki določajo vrednost!

AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v ▼ašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, saradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE VASO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč\ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!
Yv

Pošiljanje denaija.
• •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in nase pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti i« brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
Zakiajsek & Cesark
Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do cene je malo razlike med ceno dobre obleke in obleko nižje kvalitete — a velika razlika pa je v modi, izdelavanju, blagu, in vrednosti.
Vzorec dveh kvalitet in dveh vrednostij se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD
Z DVOJNIMI HLAČAMI
ki jih prodajamo po
$35.00
s
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec

SLOVENSKI
MESAR
1912 W. 22nd STR. OHT CHICAGO, ILL. Phone: Canal 6319.
i
DRUGE OBLEKE VSE Z DVOJNIMI HLAČAMI PO:
$25, $30, $40, $45 IN VlSJE.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE!
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
vwvvvwwww
ELY, MINNESOTA
GRAMOFONI
9th AVE.,
NEW YORK. N. Y.
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 2800—1808 Blue Island Ave., Cot. iGtfc Street.
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Alflo ;ga se nimate t Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovtstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke.	_
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam.
Pridite in prepričajte se!
Slogar Bros.
ELY, MINNESOTA,
Phone: 104