NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsaeega meseca. — Roaopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. februvarja 1911. C. kr. poštne hran.-št. 64.846 Kr. oprske „ „ „ 15.648 Vsebina : Kreditna organizacija avstrijskega kmetijstva Gnojenje travnikov Kokošja plemena za jajca in meso Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Kreditna zadružna organizacija avstrijskega kmetijstva. Koncem 1. 1909 je obstajalo v Avstriji po poročilih c. kr. statistične komisije 15160 pridobitnih in gospodarskih zadrug, med katerimi je bilo 7116 rajfajzenskih posojilnic in 2607 ostalih kmetijskih zadrug. Zadružno gibanje med avstrijskim kmetijstvom je še dokaj mlado, kajti začelo se je šele pred dobrimi 20 leti, v nekaterih deželah še celo mnogo. pozneje. Vsled tega je treba priznati, da se je kmečka zadružna organizacija v primeroma kratkem času močno razvila, vsaj po številu zadrug. Število zadrug samo pa ne odločuje, treba je tudi vedeti, kako je napredovalo zadružništvo tudi po svoji notranji moči. Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju se je zato lotila hvalevredne naloge, podati kolikor mogoče točno statistiko o avstrijskem kmetijskem zadružništvu. Pred kratkim je izšel prvi snopič tega dela, ki se nanaša na 1. 1907 in obsega podatke o rajfajzenskih posojilnicah ter mlekarskih in skladiščnih zadrugah. Delo ni popolno, kajti pri znanih špe-cijelno avstrijskih razmerah je silno težko podati dobro statistiko; vendar nam nudi možnost, da si ustvarimo vsaj približno sliko o nekaterih vrstah kmetijskega zadružništva v naši državi. Naslednja tabela pojasnjuje, koliko je bilo koncem 1. 1907 v posameznih krono-vinah rajfajzenskih posojilnic, koliko so imele vse skupaj članov in koliko članov pride v vsaki deželi povprečno na eno posojilnico. Članov Število posojilnic Nižja Avstrija 531 Gornja Avstrija 288 Salcburško 44 Štajersko 353 Koroško 158 Kranjsko 146 Tirolsko 428 Predarelsko 74 Primorsko 139 Dalmacija 95 Češko 1738 Moravsko 689 Šlezija 216 Bukovina 331 Galicija__________700 Skupaj 5880 skupaj povprečno na eno 56.501 106 25.514 107 4.803 109 42.626 121 14.664 92 39.119 267 40.183 93 11.411 154 22.856 164 15.332 161 160.664 92 84.142 122 24.184 112 43.262 131 140 405 200 725.666 123 Ta tabela nara kaže, da je bilo v vseh rajfajzenskih posojilnicah združenih tri četrt milijona kmetovalcev, kar jasno »pričuje, da je zadružništvo pognalo že globoke korenine med kmetiškim prebivalstvom. Še bolj postane to vidno, ako pogledamo, kakšne poslovne uspehe so dosegle hranilnice in posojilnice rajlajznovega ustroja, zlasti kar se tiče hranilnih vlog in posojil. Po statističnih podatkih je znašalo 1. 1907 stanje hranilnih vlog in stanje posojil v posameznih deželah. Stanje Stanje hran. vlog posojil Nižja Avstrija 63,770.221 29,861.865 Gornja Avstrija 34,376.756 20.015.801 Salcburško 8,465.573 7,493.363 Štajersko 29,768.230 22,521.993 Koroško 18,147.590 13,322.065 Kranjsko 36,319.628 29.162.552 Tirolsko 66,121.508 64,167.272 Predarelsko 16,138.979 12,451.915 Primorsko 11,340.757 8,939.536 Dalmacija 4,913.763 5,682.991 Češko 132.274841 101,882.784 Moravsko 81,861.418 57,363.141 Slezija 20,788.046 17,788.438 Bukovina 5,751.805 10,661.961 Galicija 26.280.223 25 926.578 Skupaj 556,319.345 428,242.262 Na eno posojilnico, oziroma na enega člana pride povprečno hranilnih vlog: Nižja Avstrija 120.094 1128 Gornja Avstrija 144.440 1347 Salcburško 192.399 1762 Štajersko 84.329 698 Koroško 114.858 1237 Kranjsko 248.764 928 Tirolsko 154.489 1645 Predarelsko 218.094 1414 Primorsko 81.587 496 Dalmacija 51.724 320 Češko 76.108 823 Moravsko 118.812 973 Šlezija 96.241 860 Bukovina 17.377 133 Galicija 37.543 187 Največ hranilnih vlog pride torej eno posojilnico na Kranjskem, najmanj v Bukovini in Galiciji. Posojil pa pride povprečno na eno posojilnico, oziroma na enega člana: Nižja Avstrija 56.237 528 Gornja Avstrija 84.100 783 Salcburško 193.030 1768 Štajersko 63.801 529 Koroško 84.317 908 Kranjsko 199.743 745 Tirolsko 149.923 1596 Predarelsko 16.826 1091 Primorsko 64 313 391 Dalmacija 59.820 370 češko 58.620 634 Moravsko 83.255 681 Šlezija 82.353 735 Bukovina 32.211 246 Galicija 37.037 184 Lastno premoženje kmečkih posojilnic, t. j. deleži in rezervni zakladi, je znašalo koncem 1. 1907 v posameznih deželah : Deleži Rez. zakladi Nižja Avstrija 819.783 1,273.459 Gornja Avstrija 569.039 1,023.551 Salcburško 96.790 133.513 Štajersko 642.961 672.580 Koroško 280.224 368 950 Kranjsko 336.037 841.443 Tirolsko 423.105 1,131.983 Predarelsko 124.644 300 863 Primorsko 123.108 263.580 Dalmacija 186.089 176.641 Češko 2,184698 1,379.056 Moravsko 1,074.072 1,387.248 Šlezija 339.264 341.085 Bukovina 715.039 158.607 Galicija 1,181.888 929 429 Skupaj 9,096.743 10,391.992 Povprečno pride torej na eno posojil- nico v vsej Avstriji po 1547 K deležev in 1767 K rezervnih zakladov. Po posameznih deželah pa je povprečno stanje deležev in ] rezervnih zakladov z ozi- rom na eno posojilnico sledeče : Deleži Rez. zakladi Nižja Avstrija 1544 2398 Gornja Avstrij a 2390 4300 Salcburško 2199 3034 Štajersko 1821 1905 Koroško 1773 2335 Deleži Rez. zakladi Kranjsko 2301 5763 Tirolsko 988 2644 Predarelsko 1G84 4065 Primorsko 885 1896 Dalmacija 1958 1859 Češko 1257 793 Moravsko 1559 2013 Šlezija 1570 1579 Bukovina ' 2160 479 Galicija 1688 1327 Nasproti lastnemu premoženju posojilnic stoje njih iz posojila, ki se porazdele po poedinih deželah tako-le: * Skupna Povprečno na izposojila eno posojilnico Nižja Avstrija 728.807 1474 Gornja Avstrija 1,284.389 5396 Salcburško 200.173 4549 Štajersko 2,820.433 7989 Koroško 402.483 2547 Kranjsko 1,836.751 12580 Tirolsko 799.897 1868 Predarelsko 453.232 6124 Primorsko 1,514.481 10895 Dalmacija 3,256.452 34278 Češko 10.908.799 6276 Moravsko 5,012.499 7280 Šlezija 1,227.014 5680 Bukovina 5,928.803 17911 Galicija 3,507.818 5011 Upravni stroški vseh rajfajzenskih po- sojilnic v celi državi so 1. 1907 znašali 2,128.137 in odpade od te vsote na posa- mezno deželo, oziroma na eno posojilnico znesek: Nižja Avstrija 227.561 428 Gornja Avstrija 87.548 367 Salcburško 26 757 608 Štajersko 242.688 687 Koroško 123.655 782 Kranjsko 109.827 752 Tirolsko 240.242 561 Predarelsko 33.211 448 Primorsko 69.366 498 Dalmacija 45.229 47G Češko 267.419 153 Moravsko ? ? Šlezija 47.721 220 Bukovina 164.263 496 Galicija 211.157 301 Čistega dobička so 1. 1907 imele vse rajfajznovke v celi državi 1,842.092 K. Od te vsote pride na vsako deželo in povprečno na eno zadrugo znesek: Nižja Avstrija 146.830 276 Gornja Avstrija ? ? Salcburško 23 609 536 Štajersko 115.238 326 Koroško 74.931 474 Kranjsko 170 697 1169 Tirolsko 178.471 416 Predarelsko 43.298 585 Primorsko 72.475 521 Dalmacija 64.121 674 Češko 342.619 197 Moravsko ? ? Šlezija 74.604 345 Bukovina 89.235 269 Galicija 246.601 352 Prometa je 1. 1907 imelo vseh 5880 rajfajzenskih posojilnic K 1.019,405.129 in jo od te vsote na posamezne dežele zneski: Nižja Avstrija 89,065.124 Gornja Avstrija 53.920.199 Salcburško 17,496.035 Štajersko 53,833.626 Koroško 36,250.478 Kranjsko 58,273.766 Tirolsko 112,849.607 Predarelsko 37,888.093 Primorsko 25,183.276 Dalmacija 28,574.752 Češko 256,015.560 Moravsko 127,012.478 Šlezija 34,308.274 Bukovina 20,896.268 Galicija 67 837.586 Skupaj 1.019,405.129 Povprečno pride v vsaki deželi prometa na eno posojilnico, oziroma na enega člana: Nižja Avstrija 167 730 1576 Gornja Avstrija 226.555 2113 Salcburško 397.637 3642 Štajersko 152.503 1262 Koroško 229.433 2472 Kranjsko 399.135 1489 Tirolsko 263.667 2808 Predarelsko 512.001 3320 Primorsko 181.174 1101 Dalmacija 300.786 1863 Češko 147.304 1593 Moravsko 184.343 1509 Šlezija 158.834 1418 Bukovina G3.130 483 Galicija 96.910 483 Gnojenje travnikov. Lansko leto se je bilo pridelalo nenavadno mnogo krme. Le bi vreme ne bilo nagajalo, bi bili kmetovalci lahko popolnoma zadovoljni s svojim pridelkom. Kako bo pa letos? Ali bo tudi letos trava tako gosta in visoka, kakor je bila lani ? Izkušeni možje trdijo, da gotovo ne, vsaj tedaj ne, če bi travnikom ne pomagali z gnojenjem. Trava je bila namreč lansko leto, kakor smo omenili, prav gosta; zaradi tega je zemlji odvzela mnogo redilnih snovi, katere so se vsled obilnega deževja v tleh lahko hitrejše razkrajale in zato so jih rastline tudi hitrejše porabile. Redilne snovi se pa v zemlji ne morejo zopet tako hitro nabrati. Te se nekoliko pobrigamo, da svoje travnike pravilno oskrbujemo in gnojimo, bo trava leto za letom ugodno uspevala in potem nam bo mogoče, ne samo prerediti več živine, ampak jo bomo lahko preredili tudi cenejše in boljše. Kaj se more na ta način vse doseči, nam kažejo nekatere alpske pokrajine, kjer skrbno goje in gnojijo travnike. Dočim so travniki po drugih krajih v pozni jeseni ali po skopnelem snegu rjavi in mršavi, so alpski travniki v teh pokrajinah lepo zeleni. Res je sicer, da v teh krajih mnogo dežuje, ali dež sam ne upliva toliko na rast trave, ampak je to večji del pripisati umnemu oskrbovanju in gnojenju travnikov, ki je ondi v navadi. Kako pa naj gnojimo travnikom? Nemški učenjak Justus Liebig je že v prejšnjem stoletju po temeljitem raziskavanju prišel do sledečega zaključka: če od deset različnih redilnih snovij, katere rastline ne-obhodno potrebujejo za svoje življenje, samo ene ni na razpolago v zadostni množini, potem rastlini nič ne koristi, če je ostalih devet redilnih snovi na razpolago v še tako veliki meri. Raste le tako dolgo, dokler je še kaj one redilne snovi, ki je je bilo najmanj na razpolago. Tista redilna snov, katere zemlji najbolj manjka, je pa fosforna kislina. Zato pa gnojnica, ki ima v sebi le malo fosforne kisline, ne upliva posebno ugodno na rast trave, če se sama brez drugih gnojil uporablja za gnojenje travnikov. Mnogo bolj ugodno učinkuje hlevski gnoj. Kar se hlevskega gnoja ne porabi za njive, naj se spelje na travnike in tam raztrosi. Seveda zmore le malokateri gospodar toliko hlevskega gnoja, da bi mogel z njim pognojiti travnike in jih v zadostni meri oskrbeti z vsemi redilnimi snovmi, tako da bi smel pričako- v vati kar največji pridelek. Se celo v tistih krajih Švice, kjer porabijo prav ves gnoj svoje mnogoštevilne živine samo za travnike, pravijo, da jim to ne zadostuje. Zato se poleg tega poslužujejo še umetnih gnojil, da zvišajo in spopolnijo učinek hlevskega gnoja in vlečejo iz travnikov več dobička. Priporočati moramo torej kmetovalcem, da skrbe v prvi vrsti za to, da ne bo njihovim travnikom manjkalo fosforne kisline. Da bo uspeh bolj gotov, naj se skraja dene na en hektar travnikove površine dve leti zaporedoma obakrat po f» stotov Tomaževe žlindre, ki ima v sebi IG do 17 odstotkov v citronski kislini raztopljive fosforne kisline. Ako pa se travniku vsako drugo leto pognoji s hlevskim gnojem, naj v tem letu odpade močno gnojenje s Tomaževo žlindro in se ponovi šele tretje leto. Tako močno gnojenje s Tomaževo žlindro je potrebno zato, da se v zemlji nabere' neka zaloga fosforne kisline. Sele ko se je tako pognojilo, bo to gnojilo popolnoma učinkovalo; nato pa se sme gnojenje z ozirom na pridelek [nekoliko omejiti. Vendar naj bi se vsako leto dajalo travnikom in pašnikom nekaj gnojilnih snovij, bodisi v obliki hlevskega gnoja, ali v obliki komposta, ki izvanredno dobro učinkuje, ali pa tudi v obliki umetnih gnojil. Najboljše je še, če se te vrste gnoja vsako leto menjajo, če je to mogoče izvesti. Ce se s Tomaževo žlindro pognoji samo enkrat, si torej še ni mogoče ustvariti pravilne sodbe o njenem uspehu ali neuspehu. Tisti pa, ki jo stalno uporablja, bo gotovo na dobičku. Ko smo travnik zadosti pognojili s Tomaževo žlindro, potem se lahko gnojenje izvrstno spopolni z gnojnico, ki ima v sebi mnogo dušika in kalija. Tisto redilno snov, ki pravimo kalij, je sicer v nekaterih zemljah dobiti v mnogo večji meri nego fosforno kislino. Toda če smo že obilno pognojili s Tomaževo žlindro, potem ne pozabimo pridodati še nekoliko kalijevih gnojil, ker mogoče tista množina kalija, ki je že v zemlji, ne zadostuje, da bi se popolnoma izrabile vse redilne snovi. Zlasti lahko to storimo tudi zaradi tega, ker so dobiti kalijeva gnojila poceni. Priporočljivo je torej, da travnik poleg Tomaževe žlindre pognojimo še s kaj-nitom. Obe gnojili se lahko raztrosita obenem, razun morda na močvirnih travnikih, ki potrebujejo mnogo več kalija, ali pa če se je bilo že poprej napeljalo dosti dobre gnojnice in zadostuje vsled tega manj kalija. Da se z gotovostjo prepričamo, če rastline kajnit tudi res uporabljajo, lahko raztrosimo na majhnem delu travnika samo Tomaževo žlindro in potem opazujemo, kako raste trava na enem in drugem kosu. Omeniti moramo še gnojenje z apnom. Je-li travniku treba apna, se najlažje prepričamo, če napravimo poskus. Pripomniti pa je, da vsebuje Tomaževa žlindra dokajšno množino apna. Kakor znano zgubi apno sčasoma svojo vrednost, vendar pa naj se ga v krajih, kjer se dozdeva, da ga je premalo, potrosi pred pričetkom zime zraven dosedaj imenovanih gnojil na hektar po Ü do 7 stotov, kar naj se ponovi vsakih 4 do 5 let. Za gnojenje s Tomaževo žlinro in kaj-nitom, ki se jih lahko zmeša, če se gnojilo takoj razstrosi, je zadnji čas v mesecu februarju ali pričetkom marca. Kokošja plemena za jajca in meso. Plymouth-Rocks. Pravilno izgovarjamo plimesroks, navadno se sliši okrajšano ime „plimec“, naše gospodinje pa jih imenujejo kratko „graha-ste“. Izmed vseh amerikanskih plemen so se kokoši Plymouth-Rocks pri nas na Kranjskem najbolj razširile, dasiravno ne zaslužijo onega mesta, ki ga v gospodinjstvu zavzemajo. „Ni vse zlato, kar se sveti“; ta pregovor je uresničen tukaj do cela. Lepo perje, težke živali in krasna postava je zapeljala naše gospodinje, da so se zagledale v to pleme. Poglejmo, kaj je na njem! Potom križanja se začasno plodovitost silno povzdigne. A ta lastnost jim ni privzgojena, tem več je le začasna. Ameri-kanski špekulantje so ustvarili potom križanja tudi to pleme, ki so je v očeh lajika povzdignili še z lepim grahastim perjem. To le napol poplemenjeno, lepo kokoš so poslali v Nemčijo. Križana kokoš je bila v začetku res zelo plodovita, kot je vsaka taka v prvem času, poleg tega si je s postavo in perjem osvojila naenkrat vso Nemčijo, odkoder se je širila k nam z mrzlično naglostjo. Perutninarji so pisali cele slavospeve o njej, niso jo mogli prehvaliti misleč, da so našli kokoš, ki zadovoljuje na vse strani v polni meri. Toda, taka napol poplemenjena žival je pričela izgubljati svojo plodovitost in je ščasoma padla na ono stopnjo^ kjer so vse kokoši večjega plemena; da, postala jc še slabejša jajčarica. Vsi slavospevi so minuli: Perutninarji, ki se pečajo le z dobičkanosnimi plemeni, so jo popolnoma opustili, gojili so jo le se sportmani kot luksus-kokos in so obračali vso svojo umno kokošjerejo le na vzrejo krepke živali z lepim perjem. Kakor hitro pa ima pleme le šport v rokah, ni to pleme več sposobno za gospodinjstvo, kajti šport ne gleda dosti na dobičkanosnost, ampak le na postavo in perje. Plymouth-Rocks ima zelo jednake lastnosti kot langshan. Ker je pleme veliko, rasto mladiči zelo počasi, razvijajo se polagoma in so navadno pozno zreli za plojenje in nesenje. Kokoši neso še precej debela in rmena jajca, a ta jajca so v naših razmerah zelo draga, ker je tudi to pleme precej leno za iskanje hrane in se preživljajo same le bore malo. Mesnate so pa zelo; a to meso ni tako izborne kakovosti, kakor je ono od langshan ali viandotke. Tuintam so seveda izjeme in so med njimi tudi boljše jajčarice. Z skrbnim odbiranjem se tedaj tudi to pleme lahko nekaj izboljša, a za naše razmere niso. Edino vrednost imajo le za križanje, za kar jih zelo priporočajo. Pleme se pozna po sledečih znakih: Život je poln in čokat; glava je precej debela; greben navaden, pri samcu in samici stoječ, precej majhen in narezan; v glavo in ušesa je rdeča; podbradka precej velika; lepo ukrivljen vrat nosi pokonci; v lepi ločni črti izpeljan hrbet, ki je širok ; srednje velik rep; samec ima široka zakrivljena peresa v repu; k životu stisnjeni peruti ste srednje veliki; prsa široka; noge visoke, rmene in gole; perje je svitlosivo s temnejšo obrobo. Plymouth-Rocks je težko ločiti od Me-helnerce, kdor se ni pečal podrobneje s plemeni. Najlažje jih ločimo po nogah. Me-helner ima pernate noge, Plymouth-Rocks pa gole noge. Petelini so nekoliko svetlejše sive barve, samice pa so temnejše. Opisal sem tudi to pleme podrobneje in očrtal njih lastnosti iz vzroka, ker se je pri nas močno razširilo. Posebne hvale nisem slišal še nikjer, pritožb pa že jako mnogo. Kdor jih hvali, njemu velja prislov-nica „Vsak berač svojo malho hvali“, ali pa sploh v perutninarstvu ni vešč. Ramelsloher. Tudi to pleme je produkt križanja, a že tako poplemenjeno in konštantno, da ima vse lasnosti že stalno podedovane. V severno-zahodni Nemčiji, posebno okoli Hamburga je to pleme najbolj razširjeno. Ker imajo tam tudi več zavodov za pitanje, odkoder opitane piščance izvažajo zlasti na Angleško, in ker mladiči zelo hitro zrastejo, se hitro opitajo in so izvrstnega mesa, zato je to pleme tam jako čislano. Poleg tega je tudi precej težko in še dokaj dobro za jajca. V zadnjem času obračajo nemški perutninarji sploh več pozornosti domačima plemenoma, ker so se prepričali, da ni vse dobro, kar se impor-tira. Negovati so pričeli to domače pleme in s prav povoljnim uspehom. Saj je tudi na domačih tleh vzrastlo pleme domačemu podnebju in domačim razmeram najpriklad-neje in tudi utrjeno. Po zimi neso pridno jajca, valiti pa pričnejo že februarja in dajo zgodnje mladiče. To pa pride od tod, ker so že v 5—6 mesecu spolno zrele in prično že na zimo z nesenjem. Posebno jih priporoča velika pridnost za iskanje hrane, ker si dobe same večji del živeža. Zelo pridno vodijo mladiče; žal pa, da premalo časa in jih prezgodaj puste, kar je v zgodnjej pomladi zieh posledic in skrbeti mora perut-ninar sam dalje za gorko zavetje, dokler ne pridejo v perje. Znaki so: Vitka, prijetna, a vendar mesnata in precej težka žival je bele ali bledormenkaste barve: visoke in krepke noge so višnjevkaste in gole; ravno te barve je kljun; greben je navaden, pa visok, ter pri petelinu stoječ, pri samici pa viseč; v glavo je rdeč, ušesi pa sta beli; hrbet je širok, peruti veliki; rep je velik in ima veliko zakrivljenih peres. Cochinchina je doma v (/hini, kakor nam že ime razodeva. Od tam so jo pripeljali na Angleško sredi 19. stoletja, odkoder se je hitro raz-širjevala po Evropi. Perutninarski šport se v Evropi pričenja z uvozom Cochinchine. Ta šport ima pa tudi te dobre posledice, da se je poleg športa pričela tudi reja, naperjena na dobičkanosnost, za kar se je prej svet malo ali nič brigal. Ni čuda, da je vzbudila ta velika kokoš občo pozornost povsod, kjer so jo pokazali. Vsak, kdor jo je videl, jo je hotel imeti, kajti pričakovali so od tega velikana tudi strašno debela jajca. Pokazalo se pa je, da so njena jajca še drobneja nego naših domačih kokoši in še daleč ne dosežejo italijankinih ali minorkinih jajec. To je bilo prvo razočaranje. Poleg tega je pa težka in neokretna žival silno lena in počasna za pašo, a zelo pridna in požrešna pri uživanju hrane, katere potrebuje v veliki množini. Je res zelo mesnata, a kakovost ostaja daleč za francoskimi plemeni, ker je premalo finega okusa in predebelih vlaken. Po zimi res neso pridno jajca, a ko se bliža spomlad, se vzbudi v njej strastni nagon do valjenja. Kloči tako hudo, da je prava nadlega. Vali pridno, a zaupati ji smemo le jajca trdih lupin, sicer nam ta neokretna kokoš pocoklja jajca, z svojo težo pa potlači navaljena piščeta, ker se ta topa žival ne zna čisto nič varovati. Tudi mladiče vodi in pase zelo slabo; na eni strani je prelena, na drugi pa požrešna preveč in silno nerodna za brskanje. To kločenje traja v jedno mer. Znese nekaj jajec in poleganje se zopet prične. Mladiči so precej trdni napram mrazu, a njih utrjenost zaostaja daleč za ono naših domačih plemen. Iz tega je razvidno, da našim razmeram Cochinchina nikakor ne ugaja, zato jo je treba povsod opustiti in nikjer upeljati. Namen moj je ravno s tem obširnejim opisovanjem prepričati naše gospodinje, da se ne zagledajo v to pleme in ga ne nabavijo radi lepote, ker bi sledilo bridko razočaranje. Pustimo to pleme ljubiteljem športa. Znaki so: Težko, neokretno in zavaljeno truplo z majhno glavo in z rumenim precej majhnim kljunom; greben je prav majhen in pri samcu, kakor pri samici stoječ in navaden; glava je rdeča, kakor tudi ušesi; srednje dolga podbradka; vrat je kratek; hrbet zelo širok in kratek; rep je prav neznaten, dasi gost, posebno pri samici, krepki nogi sta popolnoma do prstov poras-teni, niti vnanjega prsta ne vidimo iz perja; prsa močna, in široka; peruti kratki in majhni; perja je mnogo in prav mehkega; barve je rmene, bele, črne, in grahaste. Brahma. Povodom razstave v Kandiji smo imeli priliko opazovati obiskovalce in smo videli, da so se oči naših gospodinj vsevprek prijele tega, na videz res krasnega plemena, ki je tudi v Ameriki doma. Postava, velikost in barva, vse je prijalo. Ce bi jim bila cena navadna, stavim, da bi si vse gospodinje nabavile te kokoši. Kar smo rekli o Cochinchina, velja do pičice glede slabih lastnosti vse tudi za Brahmo. Le kakavost mesa je nekoliko boljša in količina jajec nekaj večja. Zato bo tudi to pleme ostalo luksus in se ne bo razširjalo, ker ne ugaja. V početku so uganjali z Brahmo iste komedije, kakor z Cochin-hina, a zdaj je vse tiho o njej. Le na razstavah se pojavi povsod, da jo občudujemo. Držala se bo pa dalj časa, ker nam daje vendar nekaj več in tudi debelejših rmen-kastih jajec kakor Cochinchina. Njena počasnost, brezbrižnost za pašo, strastno kločenje, pri tem pa požrešnost živali, ki potrebuje mnogo hrane, vse to je ne priporoča našemu gospodinjstvu. Poleg tega tudi mladiči zelo počasi rasto, so še le z desetim mesecem spolno zreli in prično še le v 11 mesecu nesti. Tudi to pleme si ne bode nikdar priborilo mesta v naših razmerah in vsak se bo kesal, kdor jih vpelje. Znaki so: Život je podoben onemu Cochinchina; na mali glavi je majhen greben, obstoječ iz treh vrst; glava in ušesi rdeči, podbradek kratek; vrat dolg in stoječ; prsa jako izbočena in široka; noge do srednjega prsta porastene s perjem; perje je mehko in obilno; barve so svetle in tudi temne. Sulmtalke. To pleme imenujemo tudi štajersko v pleme, ker je doma na Štajerskem in se tara prav pridno goji. Pri nas ga še ne poznamo. Vpeljali so ga na kmetijski šoli na Grmu, kjer se prav pohvalno izražajo o njem. Ce pomislimo, da je pleme produkt naše zemlje in našega podnebja, tedaj bo gotovo nam prijalo. Pred vsem pride v poštev utrjehost tega plemena, ker je domače in vsega vajeno. V zadnjem času zelo hvalijo tinost mesa. Tudi ima dobro lastnost, da se da hitro opitati. Glede množine jajec skoraj nadkriljuje Viandotko. Znaki so: Glava je srednje velika; greben srednjevelik in stoječ; prsa močna, hrbet širok in lepo ukrivljen; rep srednje velik, nekoliko bolj razvit pri petelinu; krepki nogi sta goli; barve je rdečkasto rmene, posebno žive pri petelinu. Sulmtalka nas zelo spominja na Orpington, le bolj stisnjena je vsa in postava nekako gibčneja in prijetnejša. Tako smo opisali večinoma vsa bolj znana plemena. Namen, kakor rečeno, je ta, da dobe naše gospodinje nekako sliko o teh plemenih in se ne prenaglijo, ako zagledajo kje lepo perutnino. Kaj pomaga lepa perutnina pri hiši, če pa nam ne da dohodkov. Perutnina ima že tako dovolj nasprotnikov vsepovsod. Ako pa upeljemo taka športna plemena, si nakopljemo še več nasprotnikov, ko se gospodarji prepričajo, da ni nikjer nič jajec, žitnica pa vedno bolj — prazna. Zupan. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca januarja t. 1. So bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge: Na Kranjskem: Hrastje (dežel, sod, Ljubljana), Kmetijsko društvo za Hrastje in okolico, r. z. z o. z. Motnik (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Motniku, r. z. z o. z. Rova (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga na Rovih, r. z. z o. p. Kamnik (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Kamniku, r. z. z o. p. Trzin (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Trzinu, r. z. z o. p. Stara Loka (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Stari Loki, r. z. z b. p. NaPrimorskem: Trst (dež. sod. Trst), Združeni čevljarji v Trstu in okolici, r. z. z o. j. V Dalmaciji: Kamen (okrož. sod. Split), Hrvatska pučka blagajna, r. z. s. n. j. Braića (okrož. sod. Kotor), Srpska zemljoradnička zadruga, p. u. s. n. j. Budva (okrož. sod. Kotor), Srpska kreditna zadruga u Budvi, p. u. s. o. j. Izbrisana iz zadružnega registra je bila zadruga: Dutovlje (dež. sod. Trst), Vinarsko in gospodarsko društvo v Dutovljah, r. z. z o. z., vsled končane likvidacije. Važen ukaz za posojilnice. — Zadnji naredbenik pravosodnega ministerstva vsebuje med drugi tudi ukaz pravosodnega ministrstva v dne 6. svečana 1911 o sprejemanju vložnih knjižic poljedelskih in drugih posojilnic kot varščina. Na pravosodno ministerstvo so prihajale namreč pritožbe, da so se take vložne knjižice kot varščina načeloma zavračale. Vsled tega kliče pravosodno ministrstvo vsem sodiščem v spomin svoj ukaz z dne 2. marca 1907, št. 3558 s katerim je po prostem preudarku sodišča pripustiti vložne knjižice avstrijskih poljedelskih in drugih posojilnic kot varščina. Gospodarske drobtine. Sprejem gojenk na deželno gospodinjsko šolo na Vrhniki. Na gospodinjski šoli na Vrhniki se prične dne 15. marca t. 1. nov gospodinjski tečaj, ki bo trajal eno leto. Gojenke pridejo po dva dni na teden v šolo. Pouk je brezplačen; samo za one dneve, ko so v šoli, imajo plačati za hrano po 50 h na dan. Dne 15. aprila t. 1. se prične polletni gospodinjski tečaj, ki bo trajal do 15. oktobra t. 1. Gojenke polletnega gospodinjskega tečaja morajo stanovati v šoli in so pod nadzorstvom č- šolskih sester. Hrano dobivajo v zavodu. Za Pouk, hrano in perilo plačajo po 30 K na mesec, /^a sprejem se je oglasiti pismeno ali ustno pri vodstvu deželne gospodinjske šole na Vrhniki do 10. marca t. 1. Natančneja pojasnila, učni načrti in organizacija šole so pri vodstvu brezplačno na razpolago. Oddaja semenskega krompirja. Lanska krompirjeva letina je bila na Kranjskem in sploh v južni Avstriji zelo slaba, mnogo čez zimo hranjenega krompirja je segnilo ali še gnije, zato bo letos spomladi prav gotovo pri nas na Kranjskem veliko pomanjkanje semenskega krompirja in bodo cene najbrže izredno visoke. Z ozirom na to okoliščino je podpisana družba nakupila v tujini več vagonov semenskega krompirja, ki ga bo mogoče oddajati po 9 do 10 K 100 kg z vrečami vred. Ta semenski krompir je različnih vrst, je dober za jed, in za vsakovrstno gospodarsko porabo ter se v drugih deželah prav dobro sponaša. Ker je množina tega naročenega krompirja le omejena, zato bo mogla družba po označeni ceni le tista naročila zvršiti, ki jih dobi takoj, oziroma pravočasno. Občinam, podružnicam in kmetijskim društvom se priporoča skupna naročitev v celih vagonih, ker potem ne le manj stane, ampak bo mogoče družbi nastaviti najnižje cene. Vsi kmetovalci se že sedaj opozarjajo, da bo spomladanski semenski krompir težko dobiti in da bo cena prav gotovo znatno poskočila. Pra- vočasno došle naročitve se zvršijo v drugi polovici meseca marca ali v pričetku meseca aprila. G. kr. kmetijska družba kranjska. Pobelite sadno drevje z vapnom! Vapno pomori na drevju mah, lišaj in mnogo živalskih škodljivcev, ki se skrivajo po deblu in vejah. Ce je drevo z mahom in lišajem močno zaraščeno, ostrgati ga je prej s strguljo in šele nato pobeliti. Ker noče belež včasih rad s čopa, s katerim belimo, je dobro pridjati vapnu nekoliko sveže živalske krvi. Kdor nima te, je tudi posneto mleko dobro in ima poslednje še to prednost, da ohrani belo barvo, ki je drevju po zimi koristna. Bela barva usrkava namreč težje gorkoto od črne, a ima tudi nasprotno lastnost, da ne izpušča gorkote tako lahko kakor ta. Zato se pobeljeno drevo ne razhlaja v mrzlih zimskih nočeh tako hitro, kakor nepo-beljeno, tudi mraz mu torej ne škodi tako lahko. Koliko vina se je pridelalo v Avstriji leta 1910. Kakor je posneti iz poročila poljedelskega ministrstva, se je pridelalo v Avstriji lani 2.508.000 hi vina, predlanskem pa 6,253.000 hi' Povprečno se je pridelalo od leta 1900 do 1909 na leto 5,139.000 hi, potemtakem se je pridelalo v letu 1909 približno 3,700.000 hi manj ali povprečno 2,600.000 hi. Iz teh podatkov se jasno razvidi lanska slaba vinska letina v tostranski polovici države. Pridelala se v posameznih kronovinah in deželah naslednja množina vina, in sicer: na Nižjem - Avstrijskem 127.000 hi belega in 26.000 hi črnega vina, skupaj 153.000 hi; na Štajerskem 162.000 hi rudečega vina; na Kranjskem 29.000 hi belega in 29 000 hi rudečega vina; na Tirolskem 200.000 hi belega in 466.000 hl rudečega vina; na Predarelskem 100 hi belega in 198 hi rudečega vina; na Goriško-Gradiščansko 90.000 hi belega in 23.000 hi črnega vina; na Tržaškem 4000 hi belega in ravno toliko črnega vina v Istri 84.000 hi belega in 345.000 hi črnega vina; v Dalmaciji 135‘000 hi belega in 592.000 hi črnega vina; na Češkem 2700 hi belega in 1700 hi črnega vina; na Moravskem 15.000 hi belega in 6000 hi črnega vina. Na hektar se je pridelalo in sicer: na Nižjem - Avstrijskem 4.3 hi, na Štajerskem 11.5 hi, na Kranjskem 5.7 hi, na Tirolskem 25.2 hi, na Predarelskem 4 3 hi, na Goriškem 11.3 hi, na Tržaškem 14.3 hi v Istri 14.5 hi, v Dalmaciji 10.4 hi, na Češkem 7.1 hi, in na Moravskem 1.9 hi. Pasma. Lastnosti dobrih mlekaric se tudi prenesejo na zarod. Zato je nujno potrebno, kjer so mlekarne ali v bližini mest, kjer se mleko drago proda, rediti vsa teleta od dobrih mlekaric. Le iz takih bodemo zopet vzredili dobre mlečne krave. Posebne važnosti je junček od dobre mlekarice, ker plemenjak prenese mlečne lastnosti, ki jih je podedoval, na precejšne število vplemenjenih krav. Dobra krava mlekarica da le eno tele vsako leto in prenese svoje mlečne lastnosti na eno živino. To dobro znajo ceniti umni živinorejci, kateri visoke cene zahtevajo za plemenjake, ki izvirajo od dobrih mlekaric. Prepričani so, da bodo taki plemenjaki gotovo prenesli dobre mlečne lasnosti na zarod. Zato je nujno potrebno, da gospodinja preskrbi, da se bodo vsa teleta od dobrih mlekaric redila. Da pa izve, katera krava je najboljša mlekarica, je potrebno, da se vodi zapisnik za poskušnjo molžo. Vse naštete okolnosti več ali manj vplivajo na pridobitev mleka, zato pa je tudi potrebno, da jih vsaka gospodinja upošteva. Najpogostejše mlečne napake. — 1. Hitro skisa n j e. Da se mleko skisa, so ponaj-večkrat krivi nesnažni prostori, kjer mleko hranimo. Da se mleko hitro skisa, povzroči včasih tudi slab hlevski zrak, pokvarjena krma, bolezni krave. Ge te vzroke odstranimo, odstranimo z istimi tudi nevarnost, da se mleko skisa. Modra barva mleka. Modro ali plavo postane mleko vsled neke glive, ki pride v mleko in se v istem razmnoži. Včasih opazimo v mleku le posamezne plave lise, včasih pa je cela površina mleka modra. Ta napaka se lahko prenese tudi na zdravo mleko. Da to preprečimo, je treba temeljito osnažiti mlečno posodo in prostore za mleko, včasih je tudi v odstranitev te napake potrebna menjava v krmi. Mleko, ki prične postajati modre barve, je čimprej posneti, ker ta napaka se pojavi navadno šele takrat, ko se začne mleko kisati. 3. Sluzavo in vlečljivo mleko nastane vsled motenja v prebavilih, vsled pokvar jene napačne krme ali pa vsled bolezni na vimenu. To sluzavo in vlečljivo mleko povzročajo posebne glive, zato se ta napaka lahko zanese tudi v zdravo mleko. To napako odstranimo s skrbnim snaženjem mlečne posode in s tem, da menjamo krmo. Jako potrebno se je obrniti v tem slučaju tudi na živinozdravnika. Druge m 1 e č n e n a p a k e so rudeče mleko, gnojno mleko, dalje mleko, ki se težko pini itd. Te napake izvirajo v mleku od vimenskih bolezni, iz slabe, pokvarjene krme, nepravilnega krmljenja, od nesnažne posode, od raznih gliv itd. Temu odpomoremo, če odstranimo vzroke. K. Pr. Vabilo na redni občni zbor Sirarske zadruge na Selu pri Klcdu, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se vrši dne 19. marca 1911 ob 3. uri popoldne v hiši št. 13. na Selu pri Bledu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. i. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnost.. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano, reg. zadr. z omej. zav. ki se bo vršil dne 5. marca 1910 ob 3. uri popoldne v Cebavovi dvorani Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2 Poročilo načelstva 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 7. Predavanje preč. g. prof. Pengova Vabilo na občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Jurju ob Taboru, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil 12. marca 1911 ob 3. uri popoldne v cerkveni hiši. Dne vni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobrenje računskega zaključka. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zb .ir Hranilnice in posojilnice na Igu, reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 5 marca 1911 ob 3. uri popoldne v mežnariji. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za I, 1910. 5 Volitev načelstva. ti. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil 8. Slučajnosti. - 63 Vabilo na XIII. redni občni zbor Kmetijskega društva v Ratečah na Gorenjskem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, , ki se bo vršil dne 26. marca 1911 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5 Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev razsodišča. 8. Poročilo o izvršeni reviziji. 9. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Obrtno kreditne zadruge v Ljubljani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 19. marca 1911 ob 10. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulice). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Razdelitev čistega dobička v smislu § 12. pravil. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Premem ba pravil. 9. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Kitarskega društva v Domžalah, reg. zadr. z om. zav. ki se vrši dne 19. marca 1911 popoldne ob pol 4. uri v Društvenem Domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Prememba pravil. , 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na izredni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Črnomlju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo 5. marca t. 1. v sobi zadruge ob pol 8. uri dop. Spored: Volitev nadzorstva. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Framu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 12. sušča t. 1. ob 1. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje občni zbor z istim dnevnim redom ne glede na število članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Stavbinskc zadruge „Lastni dom“ v Trbovljah, ki ho v nedeljo dne 12. sušca 1911 ob 4. uri popoldne v dvorani Društvenega doma. Dnevni_red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev nadzorstva. 4. Nadomestna volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen. vr8i se pol ure pozneje na istem mestu in po istem vsporedu drug občni zbor, ki bo brezpogojno sklepal. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Strojne zadruge v Domžalah, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. marca 1911 popoldne ob 4. uri v Društvenem domu Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6 Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmečke mlekarne v Cerkljah, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši pri Petrovcu 12. marca 1911 ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Prememba pravil, 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure katneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sorici, registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 5. marca 1911 ob 3. uri popoldne v pisarni hiš. št. 22. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. marca 1911 ob 11. uri dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Oitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Poročilo o izvršenih reviziji- 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši Se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Strugah, reg. zadruge z neomej. zavezo, ki ho dne 12, sušca 1911 ob 3. uri pop. v uradnici. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o za Injem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šturijnh, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. marca 1911. ob 3. uri popoldne v dvorani Kat slov. izobraž. društva. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Odobritev računa za I. 1910. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računskega pregledovalca. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. marca 1911. ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red- 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil Sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice na Rovih, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. marca 1911. ob t uri popoldne v društveni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva, ti. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Domžalah, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 19. marcija 1911 popoldne ob 3. uri v Društvenem Domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva tl. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Prememba pravil, 8. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici, reg zadr. z neomejeno zavezo, ki je bil sklican v 3. štev. Narodnega' Gospodarja z dne 10. februarja 1911 na dan 19. februarja t. I. se preloži na dan 5. marca 1911 in se vrši ob istem času, na istem prostoru in z istim dnevnim redom. ZEP ^3 23 Gr ZLi ^ 3D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanili mesečnih izkazov za mesec januar 1911. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Artiče .... 6410 54 4899 19 11309 73 2676 2848 49 1990 200 268 i Bogomolje . . 2716 29 3180 63 5896 92 625 — 530 — 1635 24 1918 98 53 Baška .... 30657 21 27515 15 58172 36 28897 68 17911 81 700 — 340 — 212 Bled .... 36532 62 31042 47 67575 09 14456 — 1709 37 13320 — 6820 — 250 Bloke .... 18767 53 17742 34 36509 87 11754 50 16998 53 660 — 4051 24 366 Boh. Bistrica 42754 20 41110 58 86864 78 12900 55 41604 58 1580 — 2687 50 176 Borovnica. . . 35622 77 32215 11 67837 88 24129 96 10389 58 2800 — 4252 — 370 Boštanj . . . 6345 67 5520 34 11866 01 2002 59 1129 21 4390 — 630 — 139 Buče .... 3699 64 3300 — 4029 64 3582 — — - 1000 — — — 25 Bilčovs . . 2618 94 1711 43 4330 37 1221 08 — — 1660 — 280 — 30' Bobovišče. . 6827 17 6365 18 13192 35 1858 — 405 92 106 — 808 81 53 Cerklje.... 72700 18 69191 28 141891 46 36805 16 50581 48 2606 — 83661 10 438 Cerklje pri Krš. 11303 64 8120 50 19424 14 8368 30 4158 45 2420 — 1397 - 280 Cirknica . . 43268 90 42791 94 86060 84 30618 81 32894 93 9658 23 10033 — 687 Čjernomelj 6818 50 4733 38 11551 88 4542 74 20 — 1150 — 2200 — 18 Češnjica . . 24275 78 18475 54 42751 32 8620 — 11298 29 205'J — 3720 — 218 Crni vrh . . . 9325 59 7435 02 16760 61 3309 20 4206 32 2630 — 500 — 236 Črnuče .... 20417 75 20232 65 40650 40 19746 11 1207 55 — — — — 39, D- M. v Polju . 16133 09 12364 74 28497 83 8949 36 586 44 5770 — 6345 — 156J Dietno H. s. b. . 2226 38 2057 92 4284 30 — — 418 12 1585 — 1122 05 259 Dobje .... 4913 03 4053 57 8966 60 3119 56 2520 51 1530 — 50 — 80 Dobrepolje . . 77692 33 68677 32 146369 65 46185 91 54953 96 11658 35 12760 52 72 Dobrinj . . , 39672 28 38700 45 78372 73 21141 83 13549 45 5620 — 1723 05 460 Dol .... 9356 51 8419 29 17775 80 3780 48 1696 30 4200 — 100 — 83 Dolsko .... 11042 25 10734 64 21776 89 5805 — 2334 64 1200 — 1603 01 72 Domžale . . . 25655 20 22854 45 48509 65 9344 29 5238 39 13560 — 850 — 359 Dračevica . 6484 95 17030 17 23515 12 6442 76 260 — 280 — 42 19 — Dragatuš . . . 8006 65 6693 02 14699 67 5833 — 2488 02 200 — 600 — 64 Para . . . 11759 98 10043 11 21802 19 8073 — 872 — 460 — 710 — 171 Frankolovo . . 14003 31 8018 06 22021 37 7701 02 4165 22 3356 26 1818 15 244 Gor. Logatec 13384 97 13309 97 26694 96 6779 — 6826 25 410 — 2028 52 76 Griže .... 15500 — 16186 69 31686 69 14389 — — — 2000 — — — 17 Gornjigrad . . 42648 60 40600 35 83248 95 19650 16 11419 09 300 — 400 — 101 Boljun .... 15879 83 15233 84 31113 67 5499 96 3159 77 8859 50 1983 23 141 Hinje .... 5817 55 4122 48 9940 03 2145 — 3117 74 1000 — 741 98 — Horjul . . . 50834 14 42757 15 93591 29 10825 — 5528 78 33107 57 24599 58 368 Hrenovice. . . 15035 18 13337 44 28372 62 781 58 5434 01 1040 — 5434 01 — Homec 13957 — 12425 74 26382 74 7185 88 2072 20 2300 — 10 — 53 Idrija .... 37267 36 35952 35 73219 71 12685 92 10835 66 15097 05 1842 70 243 Ig 28786 37 25396 61 54182 98 20139 — 10094 03 4610 — 5180 — 382 Jarenina . . . 5322 53 7611 93 12934 46 3459 — 4689 96 914 — 1525 75 198 Jelšane . 13634 73 15924 74 219858 98 12310 — 2330 — 1320 — 1000 — 69 Jesenice . . . 35237 99 31570 74 66808 73 10455 95 23707 88 1600 — 1207 222, Kaštel (Buje) . 5374 29 11428 85 16803 14 1550 60 343 42 4771 — 420 14 94; Kamnik . . . 120246 45 101165 57 221412 02 53641 55 57245 89 14020 — 18196 74 732! Karojba . . . 7908 77 9363 29 17272 06 4891 — 263 29 5700 2450 40 150 Kaštelir . . . 25769 99 23783 43 49553 42 8395 5564 03 2710 5520 238 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K ! I v K i v K V K ! v K V K ! v K 1 v Kočevje . . . 13877 81 14008 61 27886 42 663 10418 35 3580 — 2481 50 +2 Komenda . . 1792Ü 44 15555 08 33484 52 11632 83 13111 31 — —i 1 1947 95 188 Kaštel-Gomilica 1970 59 8386 28 10356 87 223 r 270 48 3510 80 1733 20 80 Kranj . . . . 169343 81 149727 51 319071 32 59474 94 70844 36 55344 85 14968 69 241 Kršan . . . . 9411 55 6633 54 16045 09 5126 16 507 50 6020 2954 85 239 Konjice . . . 30130 48 26255 56 56386 04 20930 — 4025 40 4140 1432 — 203 Lanišče . . . 35583 46 38223 11 73806 57 27398 03 8613 09 9000 — 4370 29 85 Leskovec . . . 9914 36 10780 75 22148 51 4665 — 6033 16 4745 — 1695 — 460 Ljubljana, vz. podp. dr. . . 2175633 19 2I728ŠH 27 4348519 46 597368 30 132705 30 217414 51 178605 95 Ljubno . . . 27687 09 38350 82 66037 91 17340 23 27491 78 10708 — 9720 — 158 Loka . . . . 10440 21 7868 83 18309 04 4690 77 3161 09 4632 79 472 45 84 Luče .... 7441 90 6986 23 14428 18 7441 90 6986 23 — — ' — — Leše .... 6736 80 5727 35 12514 15 2536 — 1517 35 — — — - 32 Marija na Žili . 4882 61 4547 64 9430 25 2267 — 1368 68 560 — 1081 76 Makole . . . 409005 42 32940 49 73845 91 24065 46 28762 66 3170 1789 03 — Mali Lošinj . . 27844 59 23140 06 50984 65 18758 66 3074 51 6890 — 2194 — 444 Medulin . . 9633 49 10357 85 19991 34 4352 43 2181 05 5137 — 4352 43 -1-2 Mengeš . . . 36861 11 30647 82 67511 93 14357 59 22452 42 6470 — ' 3722 — 494 Mirna .... 98780 84 8905 3 18784 37 2794 — 2788 58 4100 . 600 — 85 Moravče . . . 30865 76 26803 14 57668 90 — — — — — — • — — Mozirje . . . 20383 59 15667 06 36050 65 6169 77 5536 85 10100 — 2240 — 150 Motnik . . . 7519 82 6502 42 14022 24 5351 11 1057 92 440 — 151 — 46 Mali Prolog . . 2349 50 5835 90 8185 40 1768 — 135 90 1200 ' 135 90 82 Naklo .... 5183 14 5668 84 10851 98 4056 30 2004 84 160 — 598 — 98 Osilnica . . . 8246 25 8246 — 16492 25 8078 — 276 — — — 50 — 21 Omišalj . . . 56419 49 74603 02 131052 51 51656 99 32689 83 600 — 763 96 194 Otok (Han) . . 1688 87 4604 85 9293 72 1000 1702 — 2850 — 930 — 155 Podčetrtek . . 3109 07 2350 08 5459 15 2402 — 350 03 1000 — — — 68 Polzela . . . 12927 37 13211 79 26139 16 12696 — 2901 29 700 — 50 — 76 Petrovče . . . 33069 23 31475 03 64544 26 5220 12 23614 46 6600 — 1000 — 38 Podbabje . . . 13926 33 12764 27 26690 60 2739 — 524 27 6240 — 1525 33 430 Pišece .... 15341 23 13135 35 28476 58 8172 51 3710 64 9410 — 668 — 186 Planina-Studeno 3333 39 5155 25 8488 64 2329 62 1454 05 — — 370 — 203 Pločice-Konavlje 5213 10 4325 94 9539 04 1831 41 2.315 — 1550 2489 02 117 Polhov gradeč . 14452 98 10563 14 25016 12 9965 32 2667 1 1 2895 — 1080 — 178 Poljane . . . 50585 43 38250 56 88835 99 21019 72 28882 10 8090 — 9045 82 461 Pomjan . . . 14997 31 8424 79 23422 10 10530 78 3799 27 2460 — 2529 51 303 Postojna . . . 5250 59 4561 64 9812 23 3370 51 1727 33 1020 — 685 92 — Ponikva . . . 12124 81 10531 26 22656 07 4455 02 8211 38 1300 — 748 — 96 Sp. Polskava . 4671 07 9527 02 13798 09 3252 40 7025 44 400 — 1102 14 95 Preddvor. . . 11183 03 12462 91 26645 94 9559 — 5297 88 4160 — 2111 80 116 Preska . . . 13412 72 13412 72 26825 44 3923 5843 01 4500 1524 — +4 Prihova . . . 12120 49 9678 94 21799 43 3193 44 8002 94 1640 — 1065 — 110 Ptuj . . . . 2925 89 2137 70 5163 59 617 50 27 70 2110 — 1644 — 557 Pula .... 18153 04 11299 — 29452 04 16334 95 245 91 3840 — ' — 63 Predloka . 2682 90 2086 45 4769 35 866 15 200 — 1830 — 305 — 95 i Podzemelj . . 1339 78 865 04 2204 82 458 — 204 99 660 — 347 — 65 Podlipa . . . 19108 53 15477 38 34585 91 19050 — 550 — 1700 — — ■ — 7 Radoviča . . . 2315 47 2244 72 4560 19 1276 !0 2100 66 100 — 500 — 127 Rajhenburg . . 20618 18 20263 63 40881 81 14956 23 10770 — 1030 — 341 52 215 Ribnica . . . 112039 25 91217 85 203257 10 62315 61 50744 97 23419 50 22417 17 453 Rovte .... 14762 20 10412 36 25164 56 4979 — 9908 96 — — 532 43 237 Radovljica . . 61584 95 47596 77 109181 72 47384 63 10100 27780 2910 137 67 — Pre- Ty.Hnflri Denarni Hranilne vloge Posojila .2 > > g s S Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K 1 V K ! v K V K V K i v K V Slivnica pri Celju 9644 41 4287 01 13931 42 1757 47 3376 70 200 550 73 Selca p. Škof. . 59979 62 59722 49 119702 11 23056 66 12853 53 37840 — 16620 — 350 Senožeče . . 9995 04 7342 92 17337 96 45 — 7329 45 — — 3803 — 365 Sevnica . . . 29248 30 27688 25 56936 55 20173 30 25461 80 1410 — 3166 — 2194 Svetinje . . . 1005 50 446 93 1452 43 719 — 203 18 200 — 140 — 63 Slivnica p. Mar. 4890 51 3103 29 7993 80 3737 60 3037 64 — — 422 30 128 Smlednik . . . 12329 87 9817 33 22147 20 8763 60 5113 21 1588 — 1010 — 178 Srednja vas . . 44649 20 40967 70 85616 90 13335 81 17520 28 23372 — 9930 19 429 Staracerkev . 4232 93 4730 15 8963 08 3718 53 2569 40 140 — 140 — 92 Stara Loka . . 11709 — 12408 58 24117 58 7742 24 11003 58 317 — 555 — — Stoprce . . . 1404 08 225 29 1629 37 645 — 43 29 180 — 320 — 83 Sv. Ema . . . 6818 23 6303 63 13121 86 990 — 4507 98 520 — 1359 92 298 Sv. Jurij j. žel.. 52481 16 46592 79 99073 95 34582 50 52521 74 5460 — 2475 71 370 Sv. Križ p. Kost. 15911 35 21474 25 37385 60 7191 45 17699 87 3081 — 5438 98 -j-l Sv. Križ p. Litiji 22164 68 17311 07 39475 75 11541 — 9954 42 3410 — 919 — 361 I Sv. Lenart . . 1 Sv. Lovrenc na 65353 11 46384 63 98942 32 26706 72 28308 51 4690 — 8997 87 2133 Drav. polju . 4073 87 3287 50 7361 37 1607 — 1287 50 — — 511 61 99 Sv. Križ p. Trstu Sv. Bolfenk vSl. goricah . . . Sv. Lenart pri 7429 98 6783 20 14213 18 2367 74 1721 61 3050 — 3377 32 153 6675 93 5815 62 12591 55 2596 40 710 — 880 — 3450 — 74 7 studencih 12298 37 11087 25 23385 62 7750 20 10393 63 400 — 800 — 191 Sv. Bolfenk n. K. 1653 76 1141 85 2795 61 1143 37 925 10 140 — 23 — 71 Svečina . . . : Sv. Peter pri No- 7988 26 7815 76 15804 02 6500 99 800 500 — 261 40 44 vem mestu . Sv. Petar u Šumi Sv. Lovrenc nad 6143 40 6037 18 12180 58 3926 — 2473 18 3560 — 796 53 131 1555 96 1505 69 2661 65 583 — 1105 69 400 — 465 42 89 Mariborom . St. Jurij ob Tab. j St. Janž (Dolenj.) St Janž na Dr. p. St. Jernej . . St. Lambert . . St. Vid p. Vipavi St. Peter n. K. St. Vid n. Ljub. St. Vid p. Grobel. St. Tomaž. . . Škofja Loka . . 30134 40 30120 93 60255 33 6039 08 10819 51 1200 — 400 — 48 10178 21 9806 23 19984 44 7254 82 1367 41 560 — 800 — 101 9229 63 11030 52 20260 15 5269 55 4702 31 6310 — 780 — 174 2237 67 1312 32 3549 99 791 — 1199 12 — — 674 — 125 46021 77 41221 18 87242 95 19886 91 — — 15776 — 13625 46 +8 8824 20 8763 27 17587 47 3553 63 2182 52 — — 4700 — 33 6890 72 8485 43 15376 15 2454 93 3369 16 5040 — 820 — 146 32987 85 32816 80 65804 65 11127 95 15769 89 6634 — 12900 85 563 125788 07 120302 56 246090 63 56846 46 7280 — 39252 15 17978 91 141 2988 81 1779 73 476854 1762 85 658 23 1120 — 216 — 80 1426 65 1400 2826 65 1300 — 100 — 300 — -- 15 33691 67 28301 45 61993 12 14320 41 6949 05 10350 — 8650 — +2 Šmarje Sturije .... Smarjeta Trata . Tomišelj . Trilj Trnovo Tržič . . ’ ' Tučepi . Tunice. Vavtavas . . Videm . 8678 45 8284 56 16963 01 8222 90 3254 56 — — 52 — 160 26502 22 22560 50 49062 72 10528 92 8735 50 7775 — 6406 97 385 14459 73 7711 20 22170 93 8230 — 539 74 4170 — 620 — 160 9268 63 8646 31 17914 94 8813 16 4926 19 — — 300 — 26 11720 72 9828 62 21549 34 6687 — 4340 24 4526 — 3319 26669 28 23116 29 49785 57 9874 35 5777 63 3380 — 11596 67 782 41010 27 49696 88 90707 15 30184 42 34748 — 6140 — 5633 72 903 12296 98 17639 64 26936 62 9215 89 2810 92 1425 — 1363 25 219 9498 75 12088 66 21587 41 2000 — 2020 — — — 2836 77 141 3264 82 1258 64 4523 46 2096 75 1258 06 — — 440 — 49 10055 80 13024 05 23079 85 9461 — — — 11940 20 24 3553 04 3718 32 7271 36 1607 21 1832 42 1260 429 40 193 VIC . 14374 22 13827 88 28202 10 9749 32 5440 93 3800 781 25 59 Ime Pre- jemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K v K v Vipava . . . 80433 73 68019 92 148453 65 27581 73 36097 32 17521 _ 25308 1293 Višnja gora . . 37970 39 34056 32 72026 71 18613 — 22016 32 9430 - 13127 21 109 Vojsko .... 6234 95 5511 74 11746 69 4030 505 9(5 1700 355 90 52 Vrhnika . . 81159 30 70521 83 151681 13 23616 94 54236 71 8900 _ 10026 92 268 Vurberg . . . 6300 52 5033 08 11333 60 3154 81 604 75 2200 — 2230 — 87! Velikovec . . 67968 69 59185 25 127143 94 11982 04 31425 95 13971 40 17037 49 694 Vovbre . . . 746 60 590 — 1336 60 495 — — — 320 — — — 12 Zagradec . . . 6270 30 6916 82 13187 12 3884 — 4573 16 220 .—: 1303 55 — j Zatičina . . . 15176 04 14917 56 30093 60 4558 — 3728 40 — — 5339 76 93 Zg. Besnica . . 5434 54 4002 09 9436 63 1946 — — — 140 — 1991 46 55 Zg. Tuhinj . . 18827 02 14878 88 33705 90 9849 68 9701 93 5170 — 3710 — 215 Zreče .... 5512 — 5512 — 11024 — 3450 43 3842 75 50 — 1300 — 47 žnče ... 12029 77 11597 62 23627 39 8385 78 7140 66 1240 - 890 — 89 Žiri 16962 46 16416 82 33379 28 13151 29 8639 35 5750 — 1435 — 317 Žminj .... 12584 85 14615 86 27200 71 5994 09 1742 03 5555 83 5830 35 344 Žužemberk . . 55339 31 51060 02 106399 83 24935 28 19193 94 27830 8010 15 774 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dragatusu, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 19. marca 1911 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6 Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Emi, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 1(1. marca 1911 ob pol 4. uri popoldni' v posojilniških prostorih. Dnevnired: 1. Čitanje in ■ Jobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2 Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Potrjenje računskega zaključka za I. 1910. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5 Voluev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti- K obilni udeležbi vljudno vabi člane načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na XIII redni občni zbor Kmetijskega društva v Gorjah, reg. zadr. z omejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo dne 12. marca 1911 ob pol 4. uri popoldne v dvorani. Vspore d: 1. Nagovor načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 3. Čitanje zadnjega revizijskega poročila. 4. Poročilo načelstva. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Potrjenje računov in bilance za leto 1910. 7. Volitev načelstva. 8. Volitev nadzorstva. 9. Volitev razsodišča. 10. Prememba pravd 11. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Vabilo na VI. redni občni zber Mlekarske zadruge v Prcdosljih, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se ho vršil dne 2. aprila 1911 ob 3. uii popoldne v mlekarskem poslopju v Predosljih. Dnevni red: 1. Poročilo predstojništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1910 5. Volitev enega člana predstojništva. 6. Volitev treh članov nadzorstva 7. Določitev prispevkov. 8 Slučajnosti. Odbor. Izdajatelj: Zadružna zveza r Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze. Usek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.