-----    91     —
Živinoreja pa Dolenjska.
Nočemo premlevati   stare   pesmi o slabih časih za kmeta,   ker govoričenje o tem i tako nikomur ne koristi.
Dovolj je, da vemo, da se godi kmetovalcu slabo. Rajši premišljujmo, kako mu pomagati. Vzroki bedi so dvojni: Taki, ki so nasledki časovnih razmer — te odstraniti, je naloga zastopov in poslancev — drugi so nasledki slabega gospodarstva, oziroma lahkoživega in lahkomiselnega gospodarjenja po starem kopitu. Te zadnje vzroke pa smo zakrivili sami, odstranimo jih torej tudi sami! Na tem mestu nočemo naštevati vzrokov splošnemu kmetijskemu propadu, le o živinoreji s posebnim ozirom na Dolenjce hočemo pisati članek, ki pa je lahko tudi za Slovence po drugod poučen.
uragi uoienici: Leto 1889. bilo je glede pridelka skoraj povsod in tudi na Gorenjskem zelo slabo, a Gorenjcem v obče se je letos vendar na bolje obrnilo, ker so dobili mnogo,mnogo tisočakov za svojo živino. Gorenjci so v dvajsetih letih v živi-narstvu tako napredovali, da ravno zaradi tega krepko stoje, če je bila tudi slaba letina. Dolenjci pa so od nekdaj zanemarjali živinarstvo, in to v veliko škodo svojo. Preveč se so zanašali na vinarstvo, katero, izimši kraje, koder pridelujejo, na pr. na Francoskem in ob Reni prav dragocena vina, skoraj v obče povsod dela revne ljudi. Za nekaj časa hočemo v tem listu dokazati na podlogi neovržnih številk, da bi Dolenjci lahko imeli lepšo, boljšo živino in obilo več nego Gorenjci, ker je    Dolenjska    glede
zemlje in podnebja   odličnejše   in  pripravnejše   za   živinarstvo.
Petnajst let in še delj se ukvarjamo s kmetijstvom, poznamo dobro celo deželo našo, prehodili smo najodlič-nejše kmetijske pokrajine srednje Evrope: zato smo gotovo upravičeni izrekati tudi glede žvinarstva na Dolenjskem mnenje , katero moremo vsak čes z dokazi podpreti. Pa vendar bi bilo ljudi, kateri, bi rekli: S peresom   se  drugače  kmetuje, nego z lopato. Zato  smo
srečnil, da smo dobili pismo od Dolenjca samega, kateri kot rojen Dolenjec dobro pozna domače razmere, pa je na tujem videl, kako je naš kmetovalec zaostal. V nastopnih vrstah objavljamo pismo gospoda St. v Chamu na Bavarskem, katerega srce še vedno bije za svojo lepo, a ubožno dolenjsko domovino. Potem hočemo dodati še nekatere opdazke. Gospodu St. pa izrekamo tu presrčno zahvalo. Pismo slove :
SI. c. kr. kmet. družba v Ljubljani! Za vzprejem v c. družbo lepa hvala i. t. d.
Tukaj imam stalno kupčijo vže dlje časa, v Beli-krajini imam pa še domovino in posestvo, katero dajem oskrbovati v dobrem redu. Od časa do časa pridem sam še rad pogledat svoj dom, ali žalibog je tam še vse pri starem. Napredka je malo ali nič videti, in, kar mi posebno pri srci leži, je naša zanemarjena živinoreja, ki je edina pomoč kmetu.
Kaj je temu vzrok, vedeti je lahko: Premalo dobrih bikov, in še tisti, katere imajo, niso biki, temveč le snetivci in izvržki, katerih bi niti ne smeli spuščati. To je vzrok, da ni mogoče na Dolenjskem doseči boljše reje, ker jim je vsak bik dober in jim je tudi vse eno, če bik, ki ga imajo, plemeni po petkrat toliko krav, kolikor bi jih smel.
Ravno o tem velikem pregrešku imam tu najboljša dokazila, da smo na Dojenjskem*) še za 100 iet za drugimi deželami. Kako kmetovalci tu na Bavarskem napredujejo, pri nas niti verjeti ne bi hoteli, seveda pa tu vlada kmetu tudi pomaga.
Najpotrebnejše je, da se našemu kmetu oči odpro, da ga ne prepuščamo samemu sebi in da skrbimo z vsemi silami za zboljšanje govedi.
Tukaj mora biti vsak bik od dobrega in pravega plemena ter od vladne komisije potrjen, predno ga sme lastnik spuščati. Če bik ni potrjen, kmet ga še na svoje krave ne sme spuščati. Na vsakih 100 krav mora biti en bik: tu v Chamu imamo na pr. 420 krav, a imamo 5 bikov, ki so eden lepši od drugega. **)
Teleta prodajajo tu po 50 do 100 mark (v našem denarji 30 do 60 gld.), navadno po 70 do 80 mark (t. j. 42 do 48. gld.). Junci, leto dni stari, so uže skoraj dorasli, in jih naprezajo, v 4. ali 5. letu jih prodado kot debele vole. in sicer le v mesnice. Krave so izvrstne molznice ter stoje največ 2 do 1% mesej suhe. Morebiti se pri nas ne da toliko doseči, polovico pa prav gotovo.
Ako ne dobimo na Kranjskem več in boljših bikov ter počasi ne zatiramo naših malih kravic, ne bodemo nikamor prišli. Naše junice moremo vprezati šele z četrtim letom, in ko je vol 7 do 8 let star, damo ga v domačo mesnico, saj ga dober mesar v mestu i tako ne more rabiti.
,*) Tudi drugod na Kranjskem.                        Uredništvo.
**) Na Kranjskem poznamo občine, ki imajo do 500 krar-a nobenega bika, ali pa kako mršavo živinče, katerem« prarijo bik.
-----    92    -----
Navedene napake se nahajajo skoraj po vsej Belo-krajini, posebno pa pod goro od Gorjancev do Kolpe s Poljanami vred.                                                    J. St.
To je pismo, katero ne le Dolenjcem, ampak sploh Slovencem priporočamo v preudarok. Imamo sicer po nekaterih okrajih vže boljšo živinorejo, a nikoder ni še taka, dabi je ne bilo zboljšati. Naš deželni zbor je ob lanskem zborovanji tudi sklenil deželni zakon, vsled katerega bodo naše občine morale imeti zadostno število bikov, kateri bodo od posebne komisije morali biti potrjeni. Postava bode imela ob pričetku gotovo veliko nasprotnikov, uspeha se smemo velikega nadejati čez nekaj let, in mi le prašamo : Kje bi bila lepa dolenjska konjereja brez licencevanja žrebcev ? Bodimo hvaležni onim poslancem, ki so novo postavo za povzdigo živinoreje tako krepko v deželnem zboru zagovarjali, da si nihče ni upal nasprotno glasovati, kmetovalci pa naj izkažejo tem poslancem najlepšo hvalo s tem, da bodo sami, in to v svojo korist delovali za strogo zvršitev te postave, kadar pride v veljavo. Ako bodo ta zakon vestno zvrševati pomagali, pomagali si bodo sami in tem prej bodo prebili sedanje slabe čase.