1_ U : St^ 93 Poštnina porafanfiia (C. G. con 1« posta) V Trsta, » sredo, t*. aprila 1928. - Lato VI. Posamezna Številka 30 cent Letnik LSli fshaja vsaki dan J^gl mp 11 ponedeljka. Naročnina: ra 1 mesec L 8.—. 1 mesece L 12 - cclo leto L 75.—, v inozemstvo mtitčno "t A.30 več j^SS^v^te^flkig^O si. — Oglasnina za 1 mm proatora y širbkosti 1 ffrjS^^ffV^ al^rjj^ke in obrtne oglase L 1.—, za oeasrt-ifrtc«. zahval* A b^^L^pO, oglase denarnih zavodov L 2.—. EDINOST Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Azsisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj si pošiljajo izključno uredništvu, oglesi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana ' phma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Podurednifitvo v Gorici: ulica Giosuč Carducci št. 7, I. n. — Telef. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. TrjovlnsM oHnofiffl iRed Jugoslavijo in tehsslGvaško Rajnka Avstrija se je razteza-1« črez veliko površino zemlje v srednji Evropi. Gospodarski in ♦rgov&ki položaj ljudstev (ampak samo ta dva), ki so prebivala na tej površini zemlje, ni bil s!h1>. Med posameznimi plemeni ni bilo ovirajočili meja, ni bilo no zaščitnih ne drugih carin. Severni kraji so svoje odvisne pridelke oddajali južnim: južni so delali obratno. Velikim državam kot so še danes Zedinjene države Amerike, Britanski imperij Rusija in kot so bile razne predvojne velesile, lahko vodijo ono ekonomsko politiko, ki u-veljavlja v gospodarskem življenju načelo avtarhije, ker imajo vse potrebščine v svojih mejah. Dober gospodarski položaj in u-spešna trgovina sta pač kljub avtarjihi možna. Povsem drugačno politiko pa morajo voditi male ekonomske edinice, male in srednje države. Pred vsem je izključeno v gospodarski politiki uveljavljanje načela avtarhije, t. j. načela, da 30 v mejah države vse gospodarske dobriue. s katerimi se lahko zadosti v sem potrebam. Samo velike ekonomske edinice lahko mislijo na istočasen razvoj industrije kot kmetijstva, 'ser imajo vse doma in jim ni reba misliti na kake menjave x inozemstvom. Male države morajo gledati, da z medsebojno trgovino, medsebojnim menjava njem zadostujejo svojim potrebam. To slednje načelo menjavanja in dopolnjevanja lastnih potreb velja zlasti za Čehoslovaško in Jugoslavijo. Prva je pretežno industrijska, čeravno ima tudi dobršen del zelo razvitega kmetijstva, druga, Jugoslavija, je pretežno kmetijska država, čeravno ima nekaj svoje manj razvite industrije. Ti dve slovanski državi sta si danes svoje trgovinske odnoša-je že precej uredili tako z raznimi trgovskimi pogodbami, z medsebojnimi parlamentarnimi stiki, s katerimi sta si vsaj na debelo razkrili vsaka svoje lastne potrebe. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je na pr. izvoz Cehoslovaške v Jugoslavijo od leta do leta rastel ter si je Čehoslovaška v jugosloven-skem uvozu kmalu pridobila od lično mesto. Leta je zav- zemala Čehoslovaška v celotnem uvozu Jugoslavije, ki je dosegal 6^441 milijonov dinarjev, 20 ter je bila v jugoslovenskem u-vozu na drugem mestu, hitro za Avstrijo. — V letu 1923. je od celokupnega jugoslovenskega u-voza v vrednosti 8.309 milijonov, odpadlo na Čehoslovaško 18Vz% ter je bila ta država spet na drugem mestu, hitro za Avstrijo. V letu 1924. je od celokupnega u-< voza Jugoslavije v vrednosti 8.221 milijonov, odpadlo na Čehoslovaško 20% ter je bila spet na drugem mestu, to pot hitro za Italijo. V letu 1925. (celokupni uvoz 8.752 milijonov), je odpadlo na Čehoslovaško 17.8% ter je bila na tretjem mestu, za Italijo in Avstrijo. Skoraj isti odstotki so tudi »v naslednjih letih; opazi se samo tu pa tam kaka manjša izprememba. Ni se pa razvijal vzporedno s tem jugoslovenski izvoz v Če-iiosl ovaško. še manj pa se je moglo doseči ravnotežje z uvozom iz Cehoslovaške. Jugoslo-< venski trg je v teh letih potreboval mnogo industrijskih izdelkov in v zadnjih dveh letih si je začel te ponajveč nabavljati iz Cehoslovaške. — Leta 1922. je slo na Čehoslovaško od celokupnega jugoslovenskega izvoza bila je na četrtem mestu za Italijo, Avstrijo in Nemčijo. V letu 1923. je Čehoslovaška od celokupnega jugoslovenskega izvoza uvozila 7.8 3» ter je biia na tretjem mestu za Avstrijo in Italijo. V letu 1924. je od celokupnega izvoza V vrednosti od 9.568 milj. uvozila Čehoslovaška 9.9% ter,.je bila na irotjem mestu za Italijo in Avstrijo. V letu 1925. je bila na četrtem mestu za Italijo, Avstrijo In Romunijo, a v letu 1926. je u-^ ožila 11% celokupnega jugo-fttlovenskega izvoza ter je zopet prišla na tretje mesto za Avstrijo in Italijo. Najvažnejši izvozni predmeti jCehoslovaSke v Jugoslavijo so: bombaž in izdelki iz bombaža, katerih vrednost »e ceni črez 500 milj. na leto. Nadalje volna in njeni izdelki, katerih vrednost prekaša letno 200 milijonov. Železo in izdelki iz železa, ki dosežejo vrednost 150 milijonov; steklo in porcelan, katerih se letno uvozi iz Cehoslovaške za 100 milijonov dinarjev. Nadalje izvaža Čehoslovaška v Jugoslavijo stroje in razne tehnične aparate, papir in izdelke iz papirja. Cehoslovaške Škodove tvornice imajo na pr. lastne paviljone v raznih j ugoslo venskih sejmskih mestih, kot na pr. v Ljubljani. Glavni izvozni predmeti Jugoslavije v Čehoslovaško so sledeči: razna žita. v vrednosti preko 300 milijonov, živina, katere vrednost gre črez 100 milijonov din., razne surovine, katerih vrednost prekaša 150 milijonov, razne rude, mlekarski izdelki in mleko, jajca, zelenjava, razno sočivje itd. Ako primerjamo jugoslovenski izvoz v Čehoslovaško odgovarjajočim uvozom, vidimo, da je bil jugoslovenski trg napram Čehoslovaški vseskoz pasiven. Sledeči statistični podatki nam to jasno predočujejo: 1. 1922. 978 milijonov pasive jugoslovenske trgovine; 1. 1923. 908; 1. 1924. 706; 1.1925. 724; 1. 1926. 650 milijonov. Ta pasivnost pa je deloma le navidezna kajti dobršen del jugoslovenskega izvoza v Čehoslovaško gre posredno potom Avstrije in Madžarske. Avstrija in Madžarska uvažata jugoslovenske pridelke ter jih nato zopet izvažata v Čehoslovaško. Posledica tega je, da izgleda navidezno jugoslovenski trg napram Čehoslovaški še bolj pasiven. Če bi se odpravilo posredništvo Dunaja in Budimpešte, bi pač stanje jugoslovenskega trga napram Čehoslovaški imelo mnogo drugačno lice. Razen tega prihaja v poštev tudi nekaka agrarna obrambna carina Cehoslovaške, ki je «Uo-pila v veljavo 1926. leta. Ta carina zadeva v precejšnji meri ravno one predmete, ki jih je izvažala v Čehoslovaško Jugoslavija: žito, živina, sirovine itd. Jugoslavija pridela letno tudi velike množine tobaka, ki je torej tudi važen predmet jugoslovenske izvozne trgovine. Ker je Čehoslovaška uvažala iz Jugoslavije zlasti poljedelske pridelke in sirovine, bi morala dosledno uvažati v večji množini tudi tobaik. V letu 1925. ga, je u-vozila za 6 milijonov. V letu 1926. pa za 11 milijonov dinarjev. V resnici pa Čehoslovaška potrebuje dosti večje množine tobaka. Te množine si je nabavljala iz Bolgarske in Turčije. In vendar je macedonski in herce-govinski tobak tako glede kakovosti kot glede cene približno e-nak bolgarskemu kot turškemu. V tem pogledu je torej tu vrzel v gospodarskih odnošajih med obema državama, ki jo je povzročilo več različnih okoliščin in katerih ena je morda v tem, da je Jugoslavija delala premalo reklame za svoj tobak. Precejšnja ovira pravemu, u-spešnemu čehoslovaško-jugoslo-venskemu obratu so bile razen meja tudi neurejena prometna sredstva, predvsem železnice. Še večjega pomena za čim boljfie in cenejše trgovinske zveze med tema dvema državama pa je rečna plovba po Donavi. Do sedaj se ta ni še posebno uredila. Manjkale so eksportne in im-portne družbe; trgovina se je vršila bolj potom posredovanja tujih, na pr. avstrijskih in madžarskih eksportnih družb, tako da je bilo blago dražje, promet pa ni odgovarjal pravim, u-rejenim zahtevam. — Upa pa se. da se v bližnji bodočnosti tudi tem nedostatkom odpomore. M. R. Novi ukazi Združevanje občin na Ooifftkom RIM, 17. «Gazzetta Ufficiale» prinaša v današnji številki med drugimi tudi naslednje ukaze: 1. kr. ukaz z dne 15. 3. 1928., s katerim se združijo občine Kobarid, Kred, Srežniqa, Idersko, Livek in Trnovo v občino s sedežem v Kobaridu; 2. kr. ukaz z dne 9. 2. 1928., s katerim se o-dobrujejo pravila dobrodelne kongregacije v Dekanih; 3. kr. ukaz z dne 9. 2. 1928., s katerim se odobrujejo pravila dobrodelne kongregacije v Barbani. m. VeL krti] hi MUCU na poti ▼ TripoUa SIRACUSA, 16. Kraljevska dvojica s svojim spremstvom se je pripeljala semkaj iz Rima ob 18.15. Kralja in kraljico so na postaji pozdravili minister za kolonije on. Federzoni, prefekt, poteštat in drugi zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Med vzklikanjem množice so se vladarja in princezinji Ivana in Marija s spremstvom odpeljali proti pristaniškemu poveljni-štvu, d očim so vojne ladje, zasidrane v pristanišču, sprožile pozdravne salve, ter se nato" vkr^ cali na kraljevsko jahto «Sa-voia». SIRACUSA, 17. Velika množica meščanov se je zbrala že v zgodnjih jutranjih urah na nabrežju, da bi prisostvovala odhodu kraljevske jahte «Savoia». Kralj, v spremstvu svojega pobočnika gen. di Bernezzo, se je zjutraj v ineognitu odpeljal skozi mesto v okolico, da si o-gleda znamenitejše zgodovinske kraje. Prebivalstvo, ki ga je spoznalo, mu je priredilo velike o-vacije. Ob 9. uri se je vladar povrnil v mesto in se spet vkrcal na jahto, ki je kmalu nato dvignila sidra. Med pozdravljanjem množice in izkazovanjem časti s strani čet je jahta nato krenila iz pristanišča, spremljana od edinic druge eskadre vojne mornarice. TRIPOLIS, 17. Parnik «Citta di Trieste» na katerem so se pripeljali zastopniki senata, zbornice in tiska, je prispel v Tripo-lis davi ob 7. uri. General De Bono in. poslanec on. Rava 9ta se podala na krov ladje, kjer sta pozdravila predsednika senata on. Tittonija in on. Guglielmija. liovooslisifijsofi pokrajini! Predgovor on. Mussolinija h knjigi S. Giulianija RIM, 17. V založbi lista «Po-polo d'Italia» v Milanu: je izšla danes napovedana knjiga San-dra Giulianija o 19 novoustanovljenih pokrajinah in o obnovi Reggia in Messine. Knjigi je napisal načelnik vlade naslednji uvod: «Ta zanimiva knjiga se sama priporoča vsem onim, ki se ba-vijo bodisi kot znanstveniki ali pa kot hierarhi z vprašanjem u-reditve pokrajin, katero je izvedla fašistovska vlada. «Studiji, katere je posvetil Sandro Giuliani novim pokrajinam, so popolni, izčrpni in tako po slogu kot po obliki vsakomur dostopni. «Knjiga predočuje predvsem skrb režima, da povzdigne in izboljša položaj pokrajin in pozabljenih krajev, ki so danes deležni dobrot vlade, in dokazuje obenem, da promatra in rešuje vlada lokalna vprašanja v duhu enotnosti, torej v izrazito nacionalnem duhu. «Ustanovitev novih pokrajin priča tudi o razvoju Italije tekom enega samega petdesetletja na demografičnem, gospodarskem, političnem in moralnem polju. «Ta knjiga podpira naš možati optimizem glede bodočega razvoja domovine.* Ilovi kazenski zakonik Proučevanje načrta RIM, 17. Dela komisije, ki je bila imenovana, da pregleda načrt novega kazenskega zakonika. so znatno napredovala. Komisija je do sedaj proučila in odobrila nad 150 členov načrta. Predlagala je le nekatere neznatne spremembe v besedilu poedinih členov^ V kratkem bo izdana knjiga o pripravljalnih d>'?ih za novi kazenski zakonik. Tej knjigi bo' sledila druga, v kateri bodo zbrana vsa mnenja, ki so jih podali vseučiliški profesorji, sodišča in odvetniški sveti o novem načrtu. Ko bo komisija zaključila svoje delo, bodo skoro gotovo objavljeni zapisniki njenena zasedanja v posebni knjigi. Dve nori zračeni pragi RIM, 17. Tiskovni urad aeronavtičnega ministrstva »poroča: V soboto, 21. t. m., bosta predani prometu dve novi zračni zvezi, ki bosta spajali Osti jo s Ca-gliarijem v Sardiniji in BrindUi z Valono. Na novih progah bodo oskrbovali potniški promet hi dro plani tipa «S. Maria*. General Nobile odpotoval v Berlin STOLP, 17. Zrakoplov «I1alia» se nahaja v hangarju na letališču v Sedinu pri Stolpu. V kratkem bo zrakoplov že popolnoma pripravljen za nadaljevanje poleta proti severnemu tečaju. O-stal pa bo najbrž še kakšnih 14 dni v Sedinu. -General Nobile bo nocoj odpotoval proti Berlinu, kjer bo obiskal predstavnike nemške vlade. Tam se bo razgovarjal tudi z zastopniki mednarodnega društva za raziskovanje severnega tečaja. Društvu predseduje zna-iji raziskovalec Nansen. Povratek prestolonaslednika v Turin TURIN, 17. Danes ob 10.10 se je povrnil semkaj prestolonaslednik princ Humbert. V Turi-nu navzočni člani kraljevske hiše ter zastopniki civilnih in vojaških oblastev so mu priredili prisrčen sprejem. Stanovanjska kriza Pobuda za gradnjo novih hiš RIM, 17. Ker so za rešitev stanovanjske krize, ki je še vedno občutna, potrebni znatni kapitali, je pozval minister nacionalnega gospodarstva udruženje hranilnic in nekaterih velikih denarnih zavodov, naj v čim večji meri podpirajo sleherno zdravo delovanje, ki stremi za tem, da se zgradijo nove stanovanjske hiše. Istočasno so bile hranilnice odnosno banke opozorjene tudi na ugodnosti, katere jim nudi v tem pogledu kr. ukaz-zakon z dne 23. januarja 1928., ki je bil izdan v s vrh o pospeševanja novih hišnih gradenj v mestih in na deželi. ČeboslovaiKI leglonarll prispeli v Rim RIM, 17. Včeraj je prispela v t Rim večja skupina Čeh »slovaških legionarjev, ki so se tekom svetovne vojne borili skupno z italijanskimi vojaki in ki so si v preteklih dneh ogledali vojna polja in posetili grobove padlih tovarišev. Skupno ž njimi je prispela v Rim tudi misija čeho-slovaških častnikov, da proslavi 10-letnico ustanovitve čeho-slovaške legije v Italiji in prouči organizacijo italijanske armade. Danes dopoldne so se podali čehoslovaSki legionarji v spremstvu nekdanjega poveljnika če-hoslovaške legije gen. Graziani-ja in drugih častnikov v Pan-tlieon, kjer so položili na kraljevske grobnice tri krasne vence. Iz Pantheona so se podali na grob neznanega vojaka, kamor, so istotaka položili venec. Pred grobom neznanega vojaka so jih pričakovali častniki vseh vrst orožja in oddelek vojaštva, ki so jim izkazali vojaške časti. Z groba so se podali v sprevodu, ki so ga tvorili skupina legionar-jev, italijanski častniki, ena stotnija grenadir j ev in člani Cehoslovaške kolonije v Rimu, v baziliko S. Maria degli Angeli, kje** so na krsto maršala Diaza spet položili venec. Stalne cene Kaj pravi konfederacija trgovcev RIM, 17: Fašistovska konfede-rn'-** vcev je opozorila pri- stojne oblasti na potrebo, da se predpisi o stalnih cenah povsod strogo in istočasno izvajajo, kar se do sedaj ni dogajalo v vseh pokraj.'ftah in v vseh trsrovinah. Preiskava konfederacije je namreč dognala, da mnogi konsu-menti še vedno ne znajo ceniti ngodnosti stalnih cen in da se zato rajši obračajo do trgovcev, pri katerih je Še vedno dovoljeno barantanje, kar seveda zelo Škoduje trgovcem, ki se ravnajo po predpisih o stalnih cenah. Konfederacija proučuje razne predloge, ki gredo za tem, da se v predpisih o stalnih cenah uvedejo nekatere izjeme. Poplava v Rusiji MOSKVA, 16. Iz raznih krajev unije poročajo o velikih poplavah. V bližini Ros tova je Don prerastel bregove in je voda preplavila več vasi. Deset mostov se je podrlo. Del mesta Ni&nji-novgorod je istotako pod vodo. Tudi okolici in mestu Brktnsku prozi poplava. novo neurje v mi Italiji Vihali na kopnem in na morju Silen veter, deževje in toča CREMONA, 17. Včeraj zjutraj je nenadoma začel pihati zelo močan veter, čigar silovitost se je ves Čas stopnjevala. Veter je postal sčasoma tako močan, da je vrgel ob tla več oseb, zagnal v obcestni jarek neki avtomobil, podrl marsikateri dimnik in povzročil še razne druge škode. Precej nevarna dogodivščina se je pripetila neki družini, prebivajoči v predmestju Porto Lorer to. Na streho vile je priletel velik dimnik, ki ga je bil vihar pome! z neke sosedne hiše. Dininik je predrl strop, ki se je vsul na družino, zbrano ravno pri kosilu. Dve ženski sta pri tem zadobili precej hude poškodbe. Tudi v pokrajini je divjal vihar z veliko silo. V Casalbutta-nu je šolskemu poslopju odnesel streho. MILAN, 17. Skoro iz vseh krajev severno-zapadne Italije prihajajo poročila o neurjih in o nenadnem znižanju temperature. V okolici Pecorare se je usula izredno debela toča, ki je povzročila mnogo škode. Zrna so bila debela kakor orehi. V Man-tovi je velik naliv, spremljan od močnega vetra, poškodoval več hiš, na športnem igrišču «Beni-to Mussolini» pa je zrušil kakšnih 40 metrov zidu. Iz Genove poročajo, da je morje zelo viharno. Manjše ladje si ne upajo iz pristanišča. V Pisi in nekaterih drugih krajih so valovi prodrli do pokrajinske ceste, ki vodi ob bregu. : Delovanje posebnega irioraala Dve razpravi proti komunistom RIM, 17. Posebni tribunal za zaščito države je pričel delovati danes ob 13. uri. Kot prvi se je moral zagovarjati 38-letni Leo-nard Nissi iz Fazane, ki je bil obtožen, da je poskušal v času pred 12. julija 1927. skupno z drugimi tovariši obnoviti Splošno delavsko zvezo v Trstu. V svojo obrambo je navedel obtoženec, da je bil sicer član nekdanje delavske zveze, da se pa po njenem razpustu ni več bavil s politiko. Sodni dvor pa je Nissija le obsodil, in sicer na 5 let ječe, na 5 let izključitve iz javnih služb in 3 leta posebnega policijskega nadzorstva. Pri drugi razpravi sta se morala zagovarjati Ambrož Moneta iz Milana in Karol Beltramini iz Afforija, ki sta bila obtožena, da sta pripadel«, razpuščeni komunistični s *nki ter tajno tiskala in razširjala list «Unita». Obsojena sta bila vsak na 5 let in 1 mesec ječe; Moneta pa povrh tega na dosmrtno izključitev iz javnih služb in 3 leta po-lega nadzorstva. Italijanski parlamentarci prispeli v Budimpešto BUDIMPEŠTA, 17. Danes o-poldne so prispeli v Budimpešto italijanski parlamentarci. Že na meji so jih sprejeli zastopniki oblasti, cerkve in ljudstvo. Nagovoril jih je glavar grof Viktor Secheny, odgovoril pa mu je senator Cippico v katerem je zatrjeval, da Italija ne bo nikdar pozabila svojih madžarskih prijateljev. Na budimpeštanskem kolodvoru je italijanske parlamentarce sprejel v imenu vlade državni podtajnik Barczy, mnogo poslancev s predsednikom vladne stranke na čelu, več drugih državnih pod tajnikov, predstavniki prestolice, oddelek budimpeštanskih fašistov, italijanski poslanik grof Durini di Monza s celotnim osobjem poslaništva. Go9te je v italijanščini pozdravil podpredsednik madžarske zbornice Puki. Tudi njemu je odgovoril v imenu delegacije o-beh italijanskih zakonodajnih zbornic senator Cippico. Kolodvor je bil okrašen z madžarskimi in italijanskimi zastavami. Častno stražo je tvoril oddelek policijskih stražnikov v paradnih uniformah. Po sprejemu na kolodvoru so se italijanski gostje odpeljali v hotel Gel-lert. Jugoslovansko posojilo BEOGRAD, 17. Generalni ravnatelj Narodne banke dr. Nova-ković odpotuje te dni v London, da sprejme prvi obrok novega inozemskega posolila. Komitska trojka prekoračila jugoslovansko melo Spopad z jugoslovanskimi orožniki . En komitaš ubit BEOGRAD, 17. Iz Štipa poročajo, da je neka bolgarska komitska trojka prekoračila jugo-slovensko mejo v smeri proti Stipu. Še v bližini meje se j» spopadla z jugoslovanskimi o« rožniki ter je bil pri tem en komitaš ubit, ostala dva pa sta pobegnila nazaj na bolgarsko o-zenilje. Ker je tamkaj sneg in so se našli na njem sledovi krvi, so sklepa, da sta bila tudi ubegla komitaša težko ranjena. Sporazum na Balkanu po napovedih atenskih listov ATENE, 17. Listi poročajo, da sta zunanja ministra Jugoslavije in Grčije dr. Marinkovič in Mihalakoptilos na svojem sestanku v Ženevi sklenila, da s« morajo v najkrajšem času pričeti pogajanja za ureditev vprašanj, ki zadevajo Jugoslavijo in Grčijo. Tukajšnja «Politika« zatrjuje, da se je Marinkovič odločil navezati tesnejše stike z Grčijo, ker noče drugod iskati zaveznikov. List «Troia» pa objavlja vest iz Sofije, da se bodo na posredovanje romunskega zunanjega ministra Titulescuja v kratkem pričela pogajanja med Grčijo in Bolgarijo, da se med njima sklene prijateljska pogodba. Aca Stanojević v Beogradu BEOGRAD, 17. Min. predsednik Vukičević se povrne v Beograd jutri. Za četrtek se pričakuje prihod Ace Stanojevića. Njegov prihod je v zvezi z delom glavnega odbora radikalske stranke. Vukičević v Splitu SPLIT. 17. Davi se je ministrski predsednik Vukičević odpeljal z ladjo «Kumanovo» v splitsko okolico na ribji lov. Zvečer je odpotoval z brzovlakom v Zagreb. Novinarji so ga poskušali ustaviti, vendar pa je Vukičevič odklonil vsako izjavo. Nova tekstilna tvornica v Kranju BEOGRAD, 17. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev nove tekstilne tvornice v Kranju. ZAGREB, 17. Minister pošte dr. Kujundžić, ki se mudi že dva dni v Zagrebu, je v razgovoru z novinarji izjavil, da je vlada Že zagotovila denar za gradnjo nove poštne palače v Zagrebu, ki bo zgrajena v bližini glavnega kolodvora nasproti hotela »Esplanade«. ZakljuČltev kengrssa socialistične stranke v Jugoslaviji BEOGRAD, 17. Danes se je v Beogradu zaključil drugi kongres Socialistične stranke Jugoslavije, ki se ga je udeležilo 118 delegatov iz vseh delov države, pa tudi iz mnogih drugih držav. Po daljši debati je bil danes izvoljen novi izvrševalni odbor stranke, v katerem so za predsednika dr. Nedeljko Košauin, za tajnika pa Josip Petejan in dr. Živko Topalovic. Amerika in Rusija Washington še ne namerava priznati sovjetske vlade NEW YORK, 17. Bržkone iz razloga, da so se pričele po Ameriki širiti govorice o skorajšnjih spremembah v politiki vlade Zedinjenih držav napram sovjetski Rusiji, je zunanje ministrstvo izdalo komunike, glasom katerega vlada nima namena, spremeniti svoje stališče napram Rusiji, vsaj toliko časa ne, dokler bodo sovjeti vztrajali pri svojem programu: izzvati svetovno revolucijo. Ministrstvo sodi, da bi bila kakršnakoli sprememba brez pomena in koristi. V dokaz temu navaja v svojem naznanilu izkušnje, ki so si jih pridobile v tem pogledu druge države. - K tej svoji izjavi pa pristavlja ministrstvo, da je ameriški izvoz v Rusijo kljub temu, da njena vlada z ameriške strani Se vedno ni priznana, razmeroma večji, kot izvoz v Anglijo ali Nemčijo. To naj bi bil jasen dokaz, da ameriško priznanje sovjetske Rusije tudi iz gospodarskih ozirov še vedno ni nujno potrebno. •BDI MOM* V Trstu, dna 18. aprila 192*. Nemikf letalci odletijo tm danm proti New Torta SE VEN ISLAND, 17. Gladom lil prejetih, radi o brzojavk, bo le-4alo «Bremen» v kratkem popravljeno. Nadaljevalo bo svojo pot proti New Yorku. QUEBBC, 17. Spremljevalec »emSkih letalcev, kapetana Koehla in barona Huenefelda, angle&ki pilot Fitzmaurice je včeraj na kanadskem letalu, ki Je predvčerajšnjim pristalo na Greenly Islanda, odletel proti Kanadi. Letalo pa je v razdalji E00 km od otoka in sicer v bli-tini Natashqana spet pristalo. Natashqan je manjša naselbina ob severnem robu zaliva Sv. Lovrenca. Letalo bo ostalo tam do jutri zjutraj. SEVEN ISLAND, 17. Na otoku se nadaljuje vpisovanje v brezjplaftne tečaje za francoščino (prof. Renč EnenkeJ), nemflčino (dr. Kari), angleščino in Španščino. V kratkem se otvori tečaj za računovodstvo in stenografijo. Informacije: via Battieti 7 (od 15. do 20.). Popravek. G. Marijan Zavratnik, sin Antona m Katarine Zavrtanik, iz Solkana, nam piše, da ni bil on med onimi tremi fanti, o katerih smo poročali v Četrtek, da eo bili radi motenja nodnega miru aretirani. G. Zavrtanik dodaja dalje, da oni trije fantje nieo bili odvedeai v zapor, temveč da so karabinerji le sestavili njihov. popis. Nalezljive bolezni v našem mestu V tednu od 7. 4. do 14. 4. 1928 so bili v našemi mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davi ca 5, škr-latica 6. Jegarjeva mrzJica 2, krvava griža 46. Umrli sta 2 osebi na krvavi griži in ena na davici. Rojstva, smrti In pereks v Tis l u dne 15. aprila 1928. Rojeni: 16 (1 mrtev); mrtvi: 5; poroke: 17. Đna IS. aprila. Rojeni: 10; mrtvi: 17; poroke: 2. Iz tržaškega življenja Kolesar proti avtomobilu Ko je 16-letni mesarski vajenec Marijan Bonivento, stanujoč v ulici Alfieri 6t. 7, včeraj popoldne o-koli 13. ure vozil s kolesom po ulici Battisti, mu je na vogalu ulice Rossetti prestrigel pot neki avtomobil, ki je nenadoma privozil iz omenjene ulice in ki ga ni pravočasno zapazil, ker mu je tramvaj, poleg katerega je vozil, zapiral razgled. Tako se je zgodilo, da se je fant zaletel s kolesom od strani v avtomobil in pri tem seveda padel. Telebnil je na tla tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v členku. Soier -- 42letni Diogen Trei v-san, stanujoč v ulici Nicolini Št. 2 — je takoj prisko'čil na pomoč nesrečnemu kolesarju in ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni. Avto podrl otroka Samo za hip se je 4-letna Livija Zuban, stanujoča v ulici Pierpaolo Vergerio St. 8, včeraj opoldne izmuznila materi, s katero se je vračala domov po omenjeni ulici, in že se je zgodila nesreča, ki bi bila skoro imela tragične posledice. V svoji otroSki brezskrbnosti je namreč mala. Livija stekla čez ulico, po kateri je ravno privozil avto. K sreči je Šofer naglo zavil v vstran in obenem ustavil avto in tako preprečil, da otroče nI prišlo pod kolesa; kljub temu pa je avto narahlo dregnil malo Livi jo in jo podrl, pri Čemer je zadobila par prask po rokah in nOgah. Dobila je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z istim avtomobilom. Voznikova nezgoda Včeraj predpoldne okoli 11. ure sta se pomikala v bližini skladišča St. 2 v prosti luki V. E. III. dva voza, ki sta ju vodila neki Guido Cerer in 2S-letni Roman Jelen, stanujoč na Vrdeli št. 227. Zdajci se je Jelenov voz tako močno nagnil, da se je voznik zbal, da se bo prevrnil; da bi to preprečil, je naglo skočil k konjem, toda pri tem se mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da je prišel z levo nogo pod kolo drugega voza, ki mu je stri o ud nad stopalom. Nesrečni mladenič je dobil prvo poanoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer »e bo mo-vul zdraviti kakih 5 tednov. PsusarečO pri dolu V prosti Inki V. E. III., kjer je bU s drugimi delavci zaposlen pri nakladanju lesa na neki parnik, ee je včeraj popoldne ponesrečil 46-letni tečak Peter Suc, stanujoč na Vrdeli-tFarneto St. 1373. Med nakladanjem je namreč tovor lesa zdrknil z verige dvigala, padel na pomol ter zadel Šuca, ki ni u-tegnii odskočiti na varno, in sicer tako hudo, da mu je zlomil levo nogo v stegnu. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal ponesrečencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Siromak se bo moral zdraviti kakih 8 tednov. Tržaško sodišče Pretep v Skednja. Feruccio S. In Celestin T. sta junaka obravnave. Prvi ima 25 let in drugi 22. Dogodek se je odigral v kavarni De Marcbi v Skednju, kjer sta dne 9. avgusta pr. I. zvečer igrala neki Franc Plesnar in Josip Geriau karambol. Nakrat pristopita k njima imenovana in jima ukazala, da snameta znake škedenjskega športnega krožka «Pro Servola». Tega imenovana nista hotela storiti. Toda .onadva sta jima strgala znake s sukenj. Prišlo je do pretepa in do velike zmešnjave v kavarni. Kričanje in ropot je privabil žkedenjske karabinerje, ki sta aretirala Feruccia in Celes-tina. Aretiranea sta po poti tudi •nekam ostro ogovorila on. Banellija. Oba obtoženca trdita, da sta nedolžna, le Feruccio S. pravi, da je mogoče, da je napravil kaj takega, kakor stoji v ottožnici, da pa je bil popolnoma pijan, dočim pravi T., da je skušal le miriti Zasliši se več prič, ki pa ne vedo povedati nič gotovega, zato ostane pravi izvor pretepa nepojasnjen. Branil je odvetnik Padoa. Oba obtoženca sta bila oproščena radi pomanjkanja dokazov. Vesti zJSoriškega Goriške mestne vesti Pogreb odv. Vincija Včeraj popoldne ob 5. se je vršil v Gorici pogreb odv. Vincija. Pogreba se je udeležilo predvsem precej odvetnikov, stanovskih tovarišev pokojnika. Prva toda Ne samo po drugih krajih gorenje italijanske nižine je padala te dni, kot poročajo listi, toča, ampak je prizadela tudi naše kraje. V pondeljek popoldne je pobelila premnogo krajev kobariškega ho-ta. V kolikor jo tu pa tam cvetelo prvo sadno drevje, je napravila nekaj škode. Mnogo občutnejša Skoda bi bila, ako bi toča tolkla južneje po naši deželi, kjer so sedaj v najlepšem cvetju črešnje in breskve. Posebno Brici se s skrbjo ozirajo v oblake, ki se dnevno zbirajo na nebu. Preobilno deževje je že povzročilo obilo škode na sadnem zarodku in preti, ako bo uničilo popolnoma dobro sadno letino, ako kma^u ne preneha. Tudi delo na polju in v vinogradu zaostaja. Prav vse pričakuje s hrepenenjem lepega vremena. No* komisar ? Mirnu Prefekt je imenoval za novega prefektovega komisarja v Mirnu g. Roberta Rossija. Sestanek na pokrajinskem gospodarskem svetu glede izvoza sadja in zelenjave v Inozemsko V soboto, 7. t. m., se je vršil v novih prostorih gospodarskega sveta pod predsedstvom g. Antona Orzana, podpredsednika gospodarskega sveta, vsakoletni sestanek zastopnikov železniške uprave in glavnih izvoznikov in ra73pošilzate-ljev sadja in zelenjave na Goriškem. „ Namen sestanka je bil, sestaviti program za organizacijo bližnje iz-vozmiške sezone sadja in zelenjave v inozemstvo, ki se prične navadno v prvi polovici meseca maja. Sestanka se je udeležilo čez 20 izvoznikov, istotako je bila v zadostnem številu zastopana železniška uprava . Železniški nadzornik iz Trsta cav. Angel Guardamagna je med drugim poročal tadi o uspehih pogajanj med a&stopnikl inozemskih in italijanskih železnic v pogledu izvoza ter ojpeoil, da bo vozil na progi Videm - Trbiž dnevno nov vlak, posebne vrste (za sadje in zelenjavo), ki bo odhajal i* Gorice (Sveiogorska postaja) ob 15.20, iz Gorice (južni kolodvor) ob 16.20, iz Krmina 16.62, iz Vitima 18.25 ter priSel v Trbiž ob 22.20, odkoder bo potem odhajal v Avstrijo ob 23.35. — Sklenilo se je na sestanku, da se bo poskrbelo &e za več drugih olajšav, ki bodo služile za razvoj trgovine s sadjem in zelenjavo. Iiorad socilSta O kolesih na debelo Naši Čitatelji «e bodo gotovo opominjali, kako so lansko leto v jeseni pričela izginjati kar po vrsti kolesa različnim goriškim meščanom. Nikjer ni bilo kolo varno. Zdelo se je, da mora obstcjali organizacija tatov, ki se je specijalizirala za kolesa. Policijski agenti so i^tikali za tatovi, toda dolgo čr-sa se jim ni posrečilo zalotiti nobenega. Končno jim je prišel v roke neki Humbert Bertoldi Ristilli, rojen v Nemčiji in stanujoč v Čedadu, star 22 let. Ta je kar naenkrat naštel policijskim agentom celo vrsto kolesarskih tatov, samih šofei-jev in mehanikov. S svojo bujno domišljijo je pripovedoval na dolgo in široko, 'kako so se različne tatvine koles izvršile, omenil celo mehaničko delavnico nekega Reo-za Bragalinija iz Krmina, ki da je pokradena kolesa predeloval in iz starih napravljal nova. Povedal je tudi ,vsem Goričanam še dobro znano zgodbico, kako je v -neki toba-karni v bližini županstva, ki jo last g. Roth, na skrivnosten in prefrigan .način zginilo večje število kolkovnih znamk v vrednosti 758 lir, ki so bile potem prodane pod ceno v tobakami neke Katarine Zanettig iz Krmina. Na podlagi Bertoldijevih izjav so policijski a-genti prignali na zatožno klop poleg njega Še Šest drugih. Ti so: Rosato Roselli, 33 let star, iz Rosina del Pelago, šofer; Anton Di SoHo, 31 let star, iz Bisceglie, Šofer v Gorici; Peter Guido Deganutti, star 25 let, iz Prepotta; Renzo Bragali-ni, star 42 let, mehanik v Krminu; G. B. jBrandolin, star 42 let, toba-karnar v Krminu, in Katerina Zan-nettig, stara 68 let, tudi iz Krmina. Vsi ti so se morali v pomleljek zagovarjati pod goriškimi sodniki. Prvi trije in Bertoldi so bili obtoženi, da so kradli kar na debelo kolesa in da so ogoljufali tol^akar-nico Roth. Zadnji trije pa, da so u-kradene stvari kupili. Predsednik izpraša kot prvega Bertoldija. Na obrazu se mu pozna, da je zvit ptiček. Ima črne lase in Črne oči, s katerimi tako zvito in priljubljeno zavija da bi dober psiholog v njem kralu spo-zaial Specijalista v tej ali oni stroki tatvine. On pravi, da ni prav nobenega kolesa ukradel. Kadarkoli se je zgodila kje tatvina kakega kolesa, se je on čisto gotovo nahajal na popolnoma drugem kraju. Tako pravi sodnikom, ko ga izpra-šujejo o njegovi krivdi. Videl pa da je nekoč, ko je ravno slučajno šel skozi Krmi-n, kako so je neki kamijon ustavil pred delavnico Brogalinija, in dva možka, ki sta bila podobna prvim dvem ob'o-Žencem, sta pričela nakladati pokradena kolesa. Istotako je videl slučajno (on je videl vse le slučajno), kako je stopil svojčas 1z tobakarne Roth v Gorici neki gosposki človek ter nosil pod pay-duho torbo — v njej pa kolk ovne znamke. Kako je videl skozi torbo -znamke, tega pred sodniki Bertoldi ni povedal. Glede mehaniške delavnice g. BTogalina v Krminu — ni tudi nič kriv. V zaporih — kajti on se je nahajal že v zaporih — se je seznanil s človekom, ki mu je pravil, kako se vrše zunaj na prostem tatvine koles in kako se u-minu; ob koncu mu je dal še dober koristen nauk, naj jo hitro popiha iz Gorice, kakor hitro bo prišel iz zaporov, da ne bodo tudi njega spet zaprli. Ta človek, za katerega ime je pozabil. kajti kdo bi se na vse spomnil, mu je tudi povedal za današnje obtožence. Veliko smeha in dobre volje prinesejo v dvorano njegova zabavna protislovja, ki si slede tako očitno in tako neposredno — kot le pri tipičnem lažnlku, ki jr fte cgufcil »misel za resnico in je ne rna več ločiti od laži V sodni dvorsni je v»e polaa raadrtih in 2« sestavljenih koles. Bertoldi jih nsr iaučno pozna. «To je bilo ukrade* no vojakuf To temu -- io onemu 1« ♦Po čem ji^ poznate?» «Po majhnih znamenjih na ko* leteih!» Pa tudi tet znamenj ni nikjer. Predsednik izpraiuje Še ostal« obtožence. Ti, ki oblačijo kot gospodje in vsaj na zunanji pogled ne spadajo prav nič k Bertoldija, taje dejanje. In nihče ni Se nikdar videl Bertoldija. Kako pa tudi — Bertoldije? Istotako je nedolžen mehanik BragaUni — vsaj tako pravi, in vsi ostali. Pridni so, radi delajo, kradejo p& ne! Predsednik zasliši nato šo 15 oškodovancev. To se pravi: petnajst. ljudi, katerim so bila pokradena kolesa. Vrh to^a se zasliši Se okrog osem prič. Zagovorniki so jih hoteli privesti še več. Pa jih je bilo že itrk polna dvorana. Med zagovorniki je videti tudi odv. Tonkl'ja. Državni pravdnik Gaspari zahteva, naj se obtoženci o-proste radi pomanjkanja dokazov, čeprav je precej velik dvom o poštenosti Berloiija. Sodišče je nato spoznalo za ega Bertolotija in ga obsodilo na 15 mesecev zapo-pora ter na 500 lir globe, medtem ko je ostale obtožence oprostilo, ker niso izvršili obtoženega deja-, nja, ter določilo, naj se vrnejo Bragoliniju zaplenjena kolesu. BORZNO POROČILO Trst, dne 17. aprila 1928. Amsterdam 701-767, Belgija 202-2C6, Francija 74.45-74.75, London 92.40-92.60, New-York 18.88?;-18.94%, Španija 315.50-321.50, Švica 3&4-3B«, Atene 24.75-25.25, Berlin 450-45'i, Bukarešt 11.(£-12.05, Praga 5C-5Ć.30, Ogrska 328-334. Dunaj 2fi3.fi0-269.(i0, Zagreb 33.20-3350. Uradna cena zlata (1G.4.) 3(55.49; Liktorsko posojilo 86.45; vojnood-škouninske obveznice 77.90. LISTNICA ITREDNItTVA Dopisnici iz Šetnpclaia: Vara ne moremo ustreči z objavo, kr ne moremo objavljati, kot smo pred kratkim omeniii v članku «0 do-pisovanju», polemik proti odredbam cerkvenih oblastev. PRISTNO TftOPINSiiO zGANJE dobi. (e vedno pri odlikovani zadružni žgani*-kuhi v Dornbcrgti (Monlenpiooi. 402 PISALNE STROJE, kontrolne bludne prodaja Miiller. Trst - Ircnco della Cro-ce 6, tel. 997. — Izredna prilika' 419 HOTEL Didič v Idriji »iprermc izvežbano natakarico, veščo slovenskega in italijanskega jezika. 420 BR1VSXI pomočnik, priden, vešč tudi v striženju ženskih las, se išče. J. Žgavec, Vipava 54._405 BRIVSKI pomočnik se sprejme takoi. Milavec, brivec, Postojni. 421 Aviomobilna črta Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELL1 Odhodi s trga Oberdan. Voini red od 15. aprila. Iz Trsla ▼ Senožefe ob 17 30. Iz Bazovica ob 18 —. Iz Lokve ob 18 Ift. U Divače ob 18*25, v Senožečah ob . Iz Senožeč v Tr&t ob 7 —. Iz Divače ob 7-20. Iz Lokve ob 7 30. Iz Bazovice ob 7 45, v Trat ob 8-30. Listki za tja in nazaj: Trst-DIvafr.i in nazaj L 13-—. Trst-Senožeče in naza L i6 — jnnm —---. Dr. SiUHMIČ lOROZDRAVNIH ! TfVTfT > V TttSI VIA S. S.AIZARO 23,11. r DNEVNE VESTI PODLISTEK y. J. KR 12ANOVSKA: Pajčevina" Romam t Mirih delih U ruščine prevedel L f Okrog dveh ponoči se je ples zaključil s »i-^fajnim koiiljonom m gostje so se začeli posl a v-l>aii: nekateri j*o ae razšli po svojih sobah, drugi so se odpeljali domov. Milica se je vrnila v svojo sobo zamiftljena in nemirna. Nagi o »e je slekla, raztreseno posluftala Pun j ine Časti tko in jo odpustila. Marta Sfdorovna je spravljala v Škatle bi-®«re in dru^ro tlatanino, ki je bila raztresena po toaletni mizi, in govorila o veselem dogodku; itfiličino molčanje pa jo je presenetilo, da jo je pogledala. Milica je slonela v naslanjaču, a po licu so ji tekle solze. — Kaj ti je, angel moj? — je vprašala pre-etra£eru± Marta in pohitela k njej. Milica jo je molče objela okrog vratu, pri- tisnila svojo glavo k. njenim prsom in glasno zaihtela. — Aj, aj, aj! Ni dobro jokati na tak&en dan! — jo je pregovarjala Marta, ter ji božala in? polju-bovala glavico. — Ah, njanja, kako težko mi Je pri srcu. Bojim se bodočnosti... — Prava refc! Ne sama ti, vsa dekleta se boje zakonskega življenja, toda tebi, Milica, ee je treba Še najmanje bati. Igor Nikolajevi5 je vendar tako ljubezniv in dober in te ljubi, tako da boš srečna z njim, kakor more sploh ženska srečna biti na tem svetu. No, umiri se in obriši si oči. Daj, da te poležem v posteljo kakor takrat, ko si bila fie drobna, potem pa ti prinesem Žegna-ne vodice. Gotovo so te pogledale kake zle, zavistne oCi, zato si se vmemirila. Milica se je nasmehnila skozi solze, se pustila poleči in napojiti z vodo, ki jo je prinesla Marta z božje poti. Njanja jo je pogrnila, jo po-križala za dobro spanje in sedla ob vznožje postelje. Ko ji je Miličino pravilno dihanje naznanilo, da je zaspala, je Marta Sla v svojo sobo, ki je bila poleg dekličine. Starka se je spravljala k počitku, majala z glavo in pomislila; «Nekaj ni prav z Milico, ves Čas je nekam čudna. 2e knezovega prihoda se ni nič posebno razveselila, kakor je bilo pričakovati, a ljubi ga že, reci in piši, dve leti; zdaj pa joče, ko se je z njim zaročila. Moje srce mi pravi, da ne bo nič dobrega iz tega. Da ji ni ta basurman, ta nemški grof, glavico pomešal? Kakor da jo kača ovija in ji vedno nekaj v uho šepeče. Kdo bi razumel de-kličje srce? Ljubezen ne gre vštric z razumom, kakor ljuta zver trže po Človeškem srcu!» — Gospod, Jezus Kristus, Presveta Mati Božja, reSite mojega malega otroka, obvarujte ga pred vidnimi in nevidnimi sovražniki, — je šepetala Marta, pokleknila pred svetimi podobami in začela goreče moliti. Berenklau je izginil o prvi priliki. Želel je vreči s sebe krinke ravnodušnosti in miru, ki jo je tako spretno nosil, katera pa ga je stala ne-človefckih naporov. Komaj je bil sam v svoji sobi, se je vrgel na divan in zaril obličje v blazino. Ljubosumje in obup sta ga mučila; dele sedaj je z grozo spoznal, kak&no pogubno moč je imela nad njim ta ljubezen. Grof je bil uravnovešen, strog s samim seboj, delaven in ni maral za lahkomiselne ljubezenske pustolovščine, zato je menil, da je njegovo srce nedotakljivo; do sedaj ga ni nobeno Žensko obličje, nobena ljubezen premagala. Morda zato ga je prva ljubezen pre- senetila nenadoma in ga silno zagrabila vkljub razumnemu glasu razsodnosti, ki mu je govoril, da bi se ta cvet, ki je zrastel na docela drugačni zemlji, težko prilagodil novemu podnebju, tudi če bi ga on obvladal. In v resnici; Milica ni imela niti ene čednosti, ki so bile v časti pri nemških rodbinah; ona ni bila ženska, ki bi bila pripravljena omejiti svoje Življenje na kuhinjo in otroško sobo. Vendar pa jo je oboževal takšno, kakrSna je bila, z vsemi njenimi nedostatki in razvadami, z njeno otročjo sovražnostjo napram njegovi rodbini in njegovemu narodu, in istočasno je Čutil svojo nemoč.1 Ako je hotel izkoreniniti to ljubezen, jo je morali izruti z mesom. Vzdih in stok sta se mu izvila iz prsi. Kar pa je še stopnjevalo njegove du&evne muke, je bilo prepričanje, da Milica ne ljubi Za-garina; če se pa poroči s knezom, napravi to samo, da ubeži njemu. Bazen tega je oni nikoli, ne vzljubi z enotnim, nerazdeljenim Čuvstvom,» ker ni sposoben take ljubezni. Napravil bo iz nje eno izmed onih lahkomiselnih in ničvrednih svetskih gospa, ki varajo svoje može cinično i« ravnodušno, hoteč se na ta način maščevati za užaljeno samoljubje. Hotel je bežati pred mukami, ki so ga $e Čakale, toda trmasti ponos mu je to branil