Leto VIII.
V Ljubljani, dne 8. decembra 193«.
49. štev.
Poset francoskega poslanika
Ta dni Je prvtC posetil LJubljano In Slovenijo novi francoski poslanik na našem dvoru
Nne-dar.
Slika desno t
Poslanik gosp. Naggglar (na desni) v razgovoru z banom dr. Marušičem.
Slika levo: Eno-minutnl molk pred Napoleonovim spomenikom. Spredaj g. poslanik, na desni župan dr. Dinko Puc, na levi ban dr. D. Marušič, prof. dr. Btllmovlč, francoski konzul g. Neuvllle, unlv. rektor dr. Slavič, uprav, narod, gledališča Oton Župančič, lektor fr&nc. Jezika g. Lecroi* ln prof.
Jaklič.
Poslanik minister Naggiar
Prihod poslanika g. Nagglara v LJubljano na kolodvorskem peronu. V sredi gosp. poslanik (X), levo Otoji Župančič in župan dr. Dinko Puc. Ob strani gospodična
v narodnih nošah.
Spomenik kralja Petra Osvoboditelja v P? nčevu
so odkrili na letošnji praznik Zedi-njenja ob udeležbi 10.000-glave množice in v navzočnosti kraljevega zastopnika ter številnih odlič. predstavnikov civilnih in vojaških obla-stev. Spomenik je bil postavljen na pobudo pančevske Narodne odbrane, * izvršil pa ga je znani beograjski kipar Peter Palla-vicini. Manjša slika kaže pogled na spomenik takoj po odkritju, večja pa
Dosled na veliko množico, zbrano pred spomenikom.
V Podlogu pri Sv. Petru v Savinjski dolini sta nedavno praznovala zlato poroko posestnik in mlinar g. Martin Kramar in njegova zvesta življenjska družica Marija, roj. Tavčarjeva. Na sliki vidimo zlatoporočenca v krogu rodbine in prijateljev. Sinova Vinko in France nista doživela velikega rodbinskega praznika. Prvi je padel kot žrtev svetovne vojne na Doberdobu, drugi, ki je bil ugleden trgovec v.Celju, pa tudi že počivi štiri leta v preranem grobu. Tudi sin Martin, ki službuje pri finančni kontroli v Črni gori, je bil zadržan, da ni mogel prisostvovati lepi svečanosti. Zlatoporočenca je poročil v Petrovčah priljubljeni župnik od Sv. Andraža g. Maks Ocvirk. Slavljencema je zapelo pevsko društvo Savinjski zvon pod vodstvom šolskega upravitelja g. Mahorčiča. Zlatemu zakonskemu paru, ki se v visoki starosti prav dobro počuti in uživa velik ugled, želimo še mnogo srečnih let!
Hrastlliške Žrtve dela Zadušenih šest rudarjev
Skornšek
Blaž Arhac Levo: Martin Drnozg
Levo: Ignacij Jazbinšek
Slika levo: »Pod-kopni rov«, vhod v rudnik Ojstro, kjer se je zgodila nesreča.
Slika levo: Bencinska lokomotiva starejše tipe, kakršna Je povzročila nesrečo.
Slika spodaj: Rudarji Kramaršek, ZaJc in Višner, ki so ušli gotovi smrti.
suka desno:	Zadnja pot ponesrečenih
Velika množica v rudarski koloniji, zbrana okrog krst med blagoslovitvijo. Iz te množice se je razvil sprevod, ki je brez spremstva ob straneh stel okrog 8 tisoč
glav. Sprevod je bil dolg 2 km.
Zlata poroka v ugledni narodni rodbini
Smrt vzgledne obrtnice
Pretekli ponedeljek je umrla znana lastnica celjske pekarne in hišna posestnica Ivana Voš-njakova, ki je letos poleti še v vsej Cilosti obhajala 80-letnico. Pokojnica se je rodila 3. avgusta 1852 kot hči posestnika Kajtne na Gomilskem. L. 1880. se je poročila s pekovskim mojstrom g. Francetom Vošnjakom v Šoštanju. Mladi par je ustanovil v Šoštanju gostilno »Jugoslavijo«, ki pa zaradi spletk takratnih nemškutarjev ni imela obstanka. L. 1891 sta kupila hišo na sedanji Kralja Petra cesti v Celju in ustanovila v njej pekarno, ki je kmalu zaslovela kot vseskozi pošteno narodno podjetje.
Kakor soprog je tudi ga. Ivana Vošnjakova z veliko ljubeznijo sodelovala v raznih narodnih, prosvetnih in dobrodelnih organizacijah. Reveži so jo že od nekdaj cenili kot plemenito dobrot-nico. Zakonca sta vzorno, v narodnem duhu vzgojila šest otrok. Ko je 1. 1907. umrl g. Franc Voš-njak, je prevzela vodstvo pekarne njegova vdova z najstarejšo hčerko Justino, sedaj soprogo tovarnarja g. Kovačiča na Viču. Druga njena hčerka Fani je učiteljica na Ponikvi in častna občanka te občine, sin Vinko je umrl 1. 1925. kot orožniški kapetan, hčerka Zora je soproga sodnega svetnika g. dr. Vičarja v Celju, hčerka Marica je soproga carinskega uradnika g. Živkoviča v Mariboru, hčerka Mila pa vodi doma pekovsko obrt. Plemeniti narodni ženi bodi ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
Tri deklice, tri krepke deklice je dobila siromašna družina Je-ričeva iz Studenc pri Trebnjem. Popolnoma nepričakovano, brez potrebnih porodniških priprav, brez zdravnika, brez babice, povsem nenadno je obiskala to revno družino štorklja in prinesla Cilko, Ančko in Mici, kakor so deklice že naslednjega dne krstili pri krstnem kamnu farne cerkve v Trebnjem, kjer je revščina dobila svoj prvi blagoslov.
Z gospo Marijo Ribnikarjevo, ki je na Miklavžev večer po kratkem trpljenju za-snula večni sen, je zastalo zlato srce slovenske matere, prepolno ljubezni do svojih najdražjih, požrtvovalnosti in dobrote. Gospa Marija, po rodu Arkova, je bila poročena z nadučiteljem Vojtehom Ribnikarjem v Dolenjem Logatcu, že leta 1895. je umrl moi in zapustil vdovi štiri majhne otroke. Z njimi se je preselila v Ljubljano in jim je ob skromni pokojnini z vso skrbjo, pripravljeno na največje odrekanje in samo-zatajevanje, kakor to zmorejo menda edino le naše matere, srečno uravnala pot v življenje. Starejši sin Adolf Ribnikar je predsednik konsorcija »Jutra« in »Domovine«, drugi sin Stanko je višji davčni upravitelj v Ljubljani, hčerka gospa Ema je soproga šumarskega nadsvetnika. inž. Karla Tavčarja, gospa Olga pa je poročena z uglednim goriškim posestnikom Josipom Berbu-čem in takisto biva v Ljubljani.
Blaga gospa Ribnikarjeva je učakala če-stito starost 73 let. Deležna iskrene ljubezni
-------------------------------------------svojih otrok je vdano prenašala bolezen, ki
jo je letos zavratno napadla in jo zdaj položila k večnemu miru. V sredo popoldne pa je zgledna slovenska mati nastopila zadnje potovanje s Stare posti štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo lahak počitek v osrčju Ljubljanskega polja! — Sočustvujemo z žalujočimi sorodniki.
3000 jih je prinesla
Preteklo soboto so odnesli na zadnje počivališče Litijanov okrajno babico Marijo Dolškovo. V kratkem bi morala praznovati čestit življenjski jubilej: 80-letnico rojstva. Da, kako je to bilo pred osmimi desetletji? Tam doli v Trstu je prijokala na svet kot dete ljubezni avstrijskega admirala pl. Leutenaua. Go-poskemu očetu in njegovi ljubljenki so bile ob času rojstva male Marije stavljene na pot razne zapreke. Otročka so oddali v najdenišnico. Po čudnem naključju o ga tamkaj dobili Sušakovi iz Kostrevnice pri Litiji. Posestnica Marija Sušakova ni imela otrok, vendar so si na gruntu želeli naraščaja. Pa so nekoč napregli voz in se potegnili v Ljubljano, odtod še dalje — v Trst. Izbrali so si komaj trimesečno najdenko, ki so jo nato doma lepo vzgojili. Ko je dorasla, so ji opisali njeno življenjsko zgodbo in tedaj je menila: »Starši, ki ne poznajo svojih otrok, zaslužijo isto: pre-ziranje lastne dece!« Po tem se je tudi ravnala. Zvedela je nekoč, da je prišlo v šmarsko župniš. e zapečateno pismo in v njem sporočeno, da je admiral p. Leutenau, njen oče, stopil v pokoj in se preselil v Gradec. Poizvedoval je po svojem otroku. Dobil pa je odgovor, ki je izključil vsako zbližanje jned očetom in njegovo, na deželi vzgojeno hčerko.	,
Pogreba okrajne babice se je udeležila velika množica ljudi. Baš iz razloga, ker so bile zveze, ki so jih imeli naši ljudje z blago pokojnico — najstarejše. Zaradi svojega važnega poklica, ki si ga je bila izbrala srečno kakor le kdo, je bila zelo priljubljena. Poleg 80 letnice rojstva bi v kratkem praznovala še dva lepa jubileja: 45 letnico svojega poklica in 3000 novorojenčka. — Naj počiva v miru!
Marija Ribnikarjeva
Komandant ljubljanske orožnlške čete
kapetan I. razreda g. Milan K. Meštrovič, odhaja na svoje novo službeno mesto k orožniškemu poveljstvu v Beograd. V Ljubljani je služboval od 18. marca leta 1930. in si je tu po svojem službenem delovanju in s svojimi osebnimi vrlinami pridobil mnogo prijateljev. Na novem službenem mestu, ki mu je bilo dodeljeno zaradi njegove visoke sposobnosti, mu želimo vso srečo. Njegov naslednik je kapetan g. Nikola Perič, ki baš sedaj prevzema posle komandirja ljublj. žandar-merijske čete.
Dolenjski trojčki z mamico
70-letnlca vrle gostilničarke
Pretekli petek je praznovala v krogu svojih dragih 70-letnico rojstva ga Franja Kenda, lastnica znane restavracije in hotela Kenda v Kamniku.
Vsak, kdor je bil kdaj v Kamniku, pozna vsaj po imenu Kendovo restavracijo z izvrstno kuhinjo, ki jo vodi jubi-lantka že dolga leta s pravim razumevanjem.
Rodila se je 2. decembra 1862, s pokojnim Josipom, ki je umrl 13. junija 1930, se je poročila 17. januarja 1883, ter bi, če bi pokojni živel, praznovala zlato poroko v januarju 1933.
Od petih žive še štirje otroci. Milan ki je bančni uradnik v Ljubljani, Marija, vdova po viš. sod. svetniku Regallyju v Ljubljani, Ela, učiteljica, ki je doma in Tončka, ki je poročena s kamniškim županom g. Kratnarjem. Gospa Franja je kljub visoki starosti v svojem delu neumorna tako, da se ji prav nič ne pozna sedem križev. Naj bi gospa Kendeva v krogu svojih dragih živela še mnogo srečnih let!
Na orehovi lupini v Ameriko
Slika desno:
V znamenju oborože-
.Velika ladja iz Gokstada: S takimi ladjami so pluli stari VIKINGI po odprtih morjih. Vikingi so stari Norvežani, ki so živeli zlasti ob morskih zalivih (norv. »vik«), odtod ime. Zanje so prav značilne njihove ladje, ki so se zlasti odlikovale po tem, da so bile prav izborne za vožnjo na odprtem morju. Saj so Vikingi bili prvi, ki so dosegli na svojih vitkih ladjah Ameriko. Tako veliko ladjo za visokomorsko plovbo so našli v Gokstadu. Ladja je bila 30 m dolga ln preko S m široka; gnali so jo veslači in eno veliko jadro. Takšno ladjo so konec preteklega stoletja zgradili tudi sedanji Norvežani ln so ž njo prepluli Atlantski ocean do New Yorka v 6 tednih.
Slika desno:
Koline v znamenju napredka
V Franciji so začeli uvajati nov način u-smrčanja prašičev, živali, ki ji je namenjena smrt, zataknejo ob ušesa na tilnik nekakšne električne vilice. Potem vključijo tok, ki kroži vedno jafije, dokler ne omami živali, da se nezavestna zgrudi na tla. Ko je prašič tako omrtvičen, pristopi klavec, ki pušča živali kri in najmučnejši mesarski postopek je opravljen.
vanja
Nova angl. 7000-tonska krlžarka »Orion«, ki so jo v Devenportu spustili v morje.
Trocki in kino
Nekf pariški list priobčuje naslednje poročilo: Ob prihodu v Neapolj je dobil Trocki brzojavko iz Amerike od ravnateljstva velike filmske družbe, ki mu je ponujala glavno vlogo v filmu iz ruske revolucije. V brzojavki je bilo rečeno, da dobi Trocki takoj po prihodu na Dansko masten predujem, če sprejme ponudbo. Igral naj bi glavno vlogo v filmu, ki bi prikazoval napete prizore iz ruske revolucije. Predstavniki dotične filmske družbe se res mude zadnje čae na Danskem.
Trocki je pa kategorično odklonil ameriško ponudbo, kar Je zastopnike družbe neprijetno presenetilo. Ko je prečital brzojavko, je dejal svojemu tajniku: »Vlogo, kl ml Jo ponujajo, sem že igral v svoji domovini. Američani menda kaj kmalu pozabijo na nedavne dogodke, jaz pa nimam te sposobnosti.«
Slika levo:
Javna dobrodelnost v Ameriki
Na newyorškem županstvu delijo brezposelnim premog za zimo.
5 milijonov let staro drevo
V žitavi na Morav-skem so izkopali rudarji štor močvirne ciprese, katere starost cenijo na pet milijonov let. Stor tehta 100 centov.
Slika desno: