V Ljubljani, dn® 20. junija 1S30. Dolio 17.VI.1930 ^^CSPrarpsSÄliSki številki 1-50 Din. XII. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = Uredništvot Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. VABILO IZREDNI OBČNI ZBOR ki se bo vršil v sredo, dne 18. junija 1980 ob 8. uri zvečer v beli dvorani hotela „UNION“. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelnika o vzrokih, ki so dovedli do sklicanja izrednega občnega zbora. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Eventualna izprememba pravil. 5. Sklepanje o potrebi izpremembe dosedanje in določitev bodoče Zvezine taktike. Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1930. Za odbor: MAKS0 LILLEG, s. r., t. č. načelnik. JOŽA BEKŠ, s. r., t. č. tajnik. Nujnost pokojninskega zakona. Omenili smo že večkrat, da je za aktivne državne uslužbence najnuj* nejša potreba, da se določijo posebni dodatki vsem tistim strokam držav* nih uslužbencev, in to v kategorijah in izven njih, katere jih doslej še niso prejele. Postoji pa v celotnem sestavu problema državnih nameščencev še eno važno vprašanje, morda važnejše od vseh drugih, ki zahteva nujne re* šitve, in sicer v interesu ugleda dr* žave in v interesu socialne pravično* sti. To je vprašanje naših tovarišev upokojencev, vprašanje ki more vsak trenutek postati aktualno tudi za vsakega aktivnega uslužbenca. Zato morajo aktivni nameščenci smatrati to vprašanje za svojo lastno zadevo. O težkem položaju naših upoko* jencev, posebno še kronskih upoko* jencev, se je tolikokrat že pisalo v dnevnem in stanovskem časopisju, se je tolikokrat govorilo na sestankih, občnih zborih in o priliki posetov merodajnih činiteljev, da je to vpra* sanje osvetljeno od vseh strani in je v podrobnostih razloženo in opisano, in sicer javnosti kakor tudi pristojnim činiteljem. Neznosno stanje naših upokojencev je bilo opisano s pre* mnogimi, po večini uprav bridkimi konkretnimi slučaji, tako da je začela celo javnost zahtevati, naj Se to ne* vzdržno stanje odpravi, pa tudi vlade so pričele uvidevati, da tako ne more iti naprej že zaradi ugleda države, če že ne govorimo o ozirih na socialno pravičnost. Tako je vprašanje upokojencev dospelo v akuten stadij in pričelo se je resno z rešavanjem tega problema. Posebna komisija je že v minulem letu izdelala novi pokojninski zakon, ka* teri naj uredi ne le odnose bodočih »Društvo sodno*pisarniških urad* nikov in oficijantov za dravsko bano* vino v Ljubljani«, je dne 1. junija 1.1. na svojem rednem občnem zboru raz* veljavilo sklep bivšega odbora, da navedeno društvo izstopi iz Zveze državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Občni zbor je sklenil, da društvo spet pristopi Zvezi. tudi položaj sedanjih, a še prav po* sebno naj izboljša pokojnine kron* skih upokojencev, teh najtežjih žrtev vojnih posledic. Z nestrpnostjo se je pričakovalo, da bo ta zakon objav* Ijen z novim proračunskim letom. Državni proračun je bi'l objavljen, ni bil pa objavljen pokojninski zakon. To dejstvo močno skrbi naše tovariše* upokojence in vse stanovske organi* zacije zaradi neprijetne slutnje, da je vprašanje upokojencev spet odloženo. Pričele so se množiti zahteve naj stanovske organizacije odpošljejo večjo deputacijo upokojencev iz vseh krajev države h g. predsedniku vla* de. Ta deputacija naj bi mu obrazlo* žila bedni položaj upokojencev in ga zaprosila, naj s svojim vplivom ukre* ne vse, da bi se upokojencem nujno in dejanski pomagalo. Priznanje upra* vičenosti njihovih zahtev, katero so upokojenci ponovno čuli s strani od* govornih organov kr. vlade, daje na* šim upokojenim tovarišem dovolj razloga za prepričanje, da se zares nahajamo pred rešitvijo upokojenške* ga vprašanja. Treba bi bilo pa sedaj, da po našem Glavnem Savezu zapro* simo na najmerodajnejšem mestu, naj se zadeva z ozirom na notorično po* trebo in vsestransko dokazani težki položaj upokojencev, pospeši in da se takoj sprejme zakon in nujno uve* Ijavi. Prepričani smo, da tudi tega ape* la kraljevska vlada, ki je pokazala že toliko socialnega smisla in toliko iskrene skrbnosti za državne usluž* bence, svoje prve sodelavce, ne bo preslišala, temveč storila vse, kar vsi od nje po vsi pravici pričakujemo. — Ciz »Našega Glasu«, Zagreb, št. 11. od 1. junija 1930.) O tem važnem sklepu je odbor imenovanega društva obvestil našo Zvezo z dopisom od 2. junija t. L, iz katerega posnemamo sledeče: »Pri tej priliki se je razveljavil sklep o izstopu društva iz osrednje zveze ter društvo javlja s tem svoj pristop, kar naj se blagovoli vzeti v vednost in v upoštevanje. Podpisano društvo hoče s tem činom razpršiti dvome in nezaupanje, katero se je gojilo bodisi upravičeno ali po nepotrebnem napram Zvezi in ji izraža svoje popolno in neskaljeno zaupanje. Na Zvezi je torej, da si to zaupanje osvoji, obdrži in utrdi, kar bo dalo poguma tudi drugim organiza* cijam, katere še danes dvomijo o tem, da bi se Zveza zavzemala res za vsa včlanjena društva z enako gorečnost* jo in doslednostjo, in katera društva se še ne morejo, oziroma nočejo spri* jazniti z Zvezo, ampak le od daleč stoje in gledajo. Naše društvo je prebilo led in odprlo vrata pravega sporazuma. Na Zvezi je pa, da spravi zadnje sledove nejevolje, dvoma in nezaupanja s sveta in da privabi vse, kar je drž. nameščenec, pod eno skupno streho. Če se ji to posreči, bo postala faktor, katerega bodo ne samo poslušali, am* pak tudi upoštevali. Ne pretiravamo, če rečemo, da je bilo od naše odlo* čitve odvisno precej, kako se bodo druga izstopivša društva zadržala in ravnala. Na opazke, ki jih je imel podpisani t. č. predsednik priliko že slišati, je isti odgovarjal s kratkim in resničnim geslom: »V slogi je moč«. Naj stori Zveza vse, da prešine vse organizacije in vse člane zavest, da je ali da vsaj hoče postati osrednja Zveza skrbna in pravična mati vseh svojih otrok, ki se bori za pravice vseh svojih, če tudi gre za najnižjega uslužbenca. Torej vsi na delo! Vsi za enega in eden za vse, ker le v slogi bo moč in uspeh!« Že iz prednjih odlomkov dopisa »Društva sodno*pisarniških uradnikov in oficijantov« je razvidno, da vlada med člani tega društva res pravo ra* zumevanje potreb, ki so za ves stan državnih nameščencev brez razlike iste in enako važne in nujne, obenem pa resnični smisel za solidarnost in stanovsko skupnost. Zvezo to veseli, ker ji je v dokaz, da je v vrstah niž* jega uslužbenstva vendar le še ogrom* na večina razsodnih članov, ki se ni* so vklenili terorizmu posameznih brez razloga užaljenih demagogov in ki niso nasedli vabljivim, a neiz* polnjivim demagoškim geslom. Ob* ljubljati gradove v oblakih je lahko, toda kako bo potem, ko se te fanta* zije razprše in se pokaže kruta res* ničnost?! Za složno sožitje je v vsaki or* ganizaciji potrebno predvsem absolut* no medsebojno zaupanje. Kjer tega osnovnega pogoja vsake skupnosti ni, tam je uspešno vzajemno delovanje popolnoma izključeno. Zato Zvezo Reducirane dnevnice se izplačujejo državnim uslužbencem, ki potujejo po ozemlju lastnega sreza ali pa imajo specialne posle, ki so po svoji naravi združeni z manjšimi stroški, in sicer: 1. Državni uslužbenci, ki potujejo v lastnem srezu, prejemajo 75% pol* ne dnevnice. Če so pa v enem in istem mestu lastnega sreza zaposleni nad 30 dni, prejemajo od 31. dneva dalje 50% polne dnevnice brez nadaljnih omejitev. 2. Tehniški uslužbenci (inženjeri, geometri) prejemajo za delo v terenu izven mesta stalnega službovanja brez ozira na to, ali se to delo vrši v last* nem ali tujem srezu, za prvih 10 dni polno dnevnico, od 11. dne dalje pa še prav posebno veseli, da je imeno* vano društvo odkrito navedlo razlog, zaradi katerega je izstopilo in obenem jasno povedalo, kaj njegovo članstvo želi, namreč: naj bi Zveza nepristran* sko in za vse panoge državnega usluž* benstva enako vneto delovala. Na ta poziv more seveda Zvezin odbor po* noviti le to. kar je povedal na sestan* ku .zastopnikov organizacij državnih uslužbencev dne 30. maja t. I. sam na* čelnik Zveze, g. Lilleg. Naglašal je: »Kot dolgoletni odbornik Zveze moram svečano in z vsem poudarkbm formalno izjaviti, da je Zveza vselej z enako energijo in iskrenostjo „ ?ter docela nepristranski zastopala koristi višjih in nižjih državnih uslužbencev. Vsaka druga trditev je absolutno ne* resnična, in bi morali smatrati, da ima čisto drugačno tendenco. To moremo sklepati iz tega, ker dokazov o kakr* šnemkoli pristranskem postopanju Zveze napram nižjim drž. uslužben* cem doslej ni nihče doprinesel, ker jih enostavno ne more. Izstopne pri* jave organizacij nižjih drž. uslužben* cev so brez vsakršnega utemeljevanja, kar je spet dokaz, da društva niso imela stvarnih nagibov, da zapuščajo Zvezo.« — To so besede, katerih še nihče ni skušal izpodbijati. Zato mo* remo temu odločnemu zatrdilu brez* pogojno zaupati. Odbor Zveze je pokazal po zad* njem občnem zboru že dovolj priprav* Ijenosti da izgladi vsa nesoglasja, ka* tera se navajajo kot povod za izstop organizacij nižjih nameščencev. Po* kazal je tudi dovolj dobre volje, da se organizacijam, ki so izstopile iz Zveze omogoči zopetni pristop. Če ostanejo osamljene izven nje, bo vsa odgovornost za neuspeh padla nanje. Odbor Zveze je svojo dolžnost storil v polni meri. Na izstopivših or* ganizacijah je tedaj, da v korist svo* jega članstva odločijo, kako naj se Zveza v bodoče udejstvuje. Kdor bo v Zvezi, bo soodločeval o njeni tak* tiki. Mislimo pa, da je današnji tre* notek tako usodepolen in da je v bližnji bodočnosti pričakovati najda* lekosežnejših dogodkov, ki bodo po* ložaj drž. uslužbenstva za dolgo vrsto let uredili v novem pravcu, da mora biti potrebnost skupne organizacije vsaj v tem odločilnem času vsakomur jasna. Časi so resni in zato ni več mesta oklevanju in pomišljanju. Treba je jasnosti in odločilnega koraka: ali sem za skupnost — ali pa nisem. Vsi nižji uslužbenci naj pomislijo in pre* mislijo, kaj jim more nuditi krepka enotna organizacija in kaj — hujskači. Če kdaj, potem velja danes geslo: V slogi je moč! 70% polne dnevnice brez omejitev glede menjave kraja in trajanja posla. Za odmero dnevnic veljajo pojas* nila v poglavju »Dnevnice« v 4. od* stavku. 3. Tehnični uslužbenci (inženjeri, geometri) prejemajo za delo v kraju stalnega službovanja in če so v uradnih urah s tem delom polno zaposleni: a) za terensko delo 30%; b) za merjenje v svrho vzdrževa* nja katastra v občinah preko 30.000 prebivalcev pa 15% polne dnevnice. 4. Sodnijski uslužbenci in po po* jasnilu glavne kontrole tudi uslužben* ci splošne uprave, ki potujejo v in* teresu, na zahtevo in stroške privat* nih strank, prejemajo dnevnice po tej*Ie razpredelnici: upokojencev, temveč, ki naj popravi ■m.....— Stanovska zavednost zmaguje! —ik: Povračevanje potnih in selitvenih stroškov. Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev s spre* membami in dopolnitvami z dne 23. januarja 1930. (Dalje.) Din 1. kategorija, 1., 2. a), 2. in 3. a) grupa 180-- M » 3., 4. a) in 4, * 160- n it 5. in 6. ** V 1^0 II. 1. in 2. „ ( I. 7, 8. in 9. „ ) II. 3. in 4. „ / no-— III. 1. in 2. „J II. 5 „ ( 90'— III. 3. in 4. , / Zvaničniki in dnevničarji, ki oprav- ljajo zvaničniške posle 60'— Služitelji in dnevničarji, ki oprav- ljajo siužjteljske posle 50'— Tudi te dnevnice se priznajo samo tedaj, če je bil posel izvršen izven kraja rednega službovanja in ako je kraj, kjer se ima izvršiti posel, odda« Ijen nad 2 km od meje rajona mesta stalnega službovanja. Dnevnice se od« merjajo s polovičnim zneskom, če je posel trajal 12 ali manj ur in s pol« nim zneskom, če je trajal posel nad 12 ur. Četrtinska dnevnica torej v tem slučaju ne pride v poštev. 5. Državnim uslužbencem, ki po« tujejo. v inozemstvo, določa dnevnice in potni pavšal pred nastopom poto« vanja na predlog resornega ministra finančni minister za vsak slučaj pose« be, in sicer za državo z zdravo va« luto v valuti te države, za države z nezdravo valuto pa v dinarjih. Te dnevnice pa ne smejo v nobenem slu« čaju presegati maksima po naslednji razpredelnici: Švic. fran. 1. kategorija 1 , 2. a), 2. in 3. a) grupa 50 „ 3., 4. a), in 4. 40 I. „ 5. in 6. » II. „ 1. a), 1. in 2. > JÜ I. „ 7., 8. in 9. n 1 II. „ 3. in 4. tt ■ 28 III. „ 1, 2. in 3. n J II. 5. v V 95 HL 4. n / Zvaničniki 20 Služitelji 15 V razpredelnici navedeni maksi. malni zneski se v slučaju, če bivanje v inozemstvu traja nad 30 dni, od 31. dneva zmanjšajo za 5 šv. fr. za vsa zvanja, izvzemši služitelje, za katere se maksimum ne zmanjša, če so tudi odsotni nad 30 dni. Za preračunavanje dnevnic je me« rodajen srednji borzni kurz. Te dnevnice veljajo samo za čas bivanja na ozemlju druge države, ne pa za čas vožnje na našem ozemlju. Opozarjam pri tej pciliki na od« lok finančnega ministra D. R. broj 147.500/28, s katerim je kategorično odrekel priznanje dnevnic in potnega pavšala za inozemstvo v slučajih, če je državni uslužbenec potovanje na« stopil oziroma dovršil, ne da bi dobil njegovo predhodno odobrenje glede višine dnetmic in potnega pavšala za inozemstvo. 6. Državni uslužbenci, ki potujejo v interesu javne varnosti (uslužbenci sreskih načelstev, obmejnih komisari« jatov) prejemajo posebne (dnevnice, in sicer: sreski načelniki in obmejni poli« cijski komisarji 30 Din, subalterni uradniki 25 Din, zvaničniki in služi« telji 15 Din. Za prvi dan potovanja jim pri« pada cela dnevnica brez omejitve gle« de trajanja in razdalje. Presežki pre« ko 24 ur se pa računajo kakor pri ostalih potovanjih. 7. Državni uslužbenci, ki se se« lijo vsled premestitve po službeni po« trebi ali vsled upokojitve po dovr« šitvi polnih službenih let v kraj izven rajona dotedanjega mesta službova« nja, imajo pravico do dnevnic brez ozira na to, koliko je ta kraj oddaljen od mesta prejšnjega službovanja. Tudi ta dnevnica se za prvi dan računa v polnem znesku po tabeli v čl. 4. ured« be, če je /tudi selitev trajala ,samo 12 ali manj ur. Pripomnim naj še, da se sme pri službenih potovanjih, ki se prično ali končajo, odnosno prično in končajo z vožnjo po železnici, pribiti po pol ure na račun poti s stanovanja na kolo« dvor in obratno. Te pol ure, oziroma ta cela ura se vpošteva pri odmeri dnevnice. Dnevnice, navedene pod tek. št. 4. in 6. niso subsumirane v dopolnilni uredbi št. 3500/1, temveč odrejene s špecijalnima uredbama. Vendar sem jih vpletel zaradi popolnosti. Toliko v splošnem o dnevnicah. Če je v brzini kaj izostalo, bom dodal na koncu, odnosno sem pripravljen dati pojasnila, a samo potom ured« ništva. Sedaj pa naj sledi razpredelnica s pregledom dnevnic za vse gori ob« ravnavane primere. (Dalje sledi.) Slatni usluž- benci Pogodbeni uslužbenci z letno plačo Upokojenci (po starem zakonu) V lastnem srezu V tujem srezu V terenu Na račun privatnih strank V inozemstvu od 3 01 do inkl. 6 ur od 6 01 do inkl. 12 ur nad 12 ur od 31. dneva v istem kraju od 3'01 do inkl. 6 ur od 6 01 do inkl. 12 ur nad 12 ur od 16. dne od 31. dne v mestu stalnega službovanja izven mesi a stalnega službovarja do vštetega 30. dne od 31. dne kategorija skupina od inkl. Din do inkl. Din od plače letnih Din inkl. ali plačilnega razreda inkl. do plače letnih Din inkl. ali plačilnega razreda inkl. v istem mestu terensko delo v uradnem času delo za vzdrževanje katastra v uradnem času od 11. dne dalje* za 12 ali manj ur za več kakor 12 ur za 12 ali manj ur za več kakor 12 ur za 12 ali manj ur za več kakor 12 ur 12 ali manj 1 ur nad 12 ur 12 ali manj ur nad 12 ur 12 ali manj ur nad 12 ur za 12 ali manj ur preko 12 ur v švicarskih frankih 1. Ban 1 1 62 50 1 115. j-| 250 - j 1 1 lil 1 ! 62 50 1 125 - J II 125 - 250 - 2. ! 1, 1.12, 1 2a 1 j 1 50 1- 100 - 200 j- 75 -jj 150 j- 50 - 100 - 90 —jj 180 j— 25- 1 50 — 1 j 22 50 i 45 U 3. I. 3 a 3 1 60.000 1 in višje 1 9000*— j in višje III. r. 30 -| go J— 1 I 120 1 I 40 -|j 80 - [ 40 j- 80 - 160 - 60 -| 120 j- 40 J- 80 - 90 ! — 80 - 180 - 160 — 25 - 20 50-1—j| 22 50 40 -|| 17 50 45 -j 35 - 4. I. 4 a 4 45.000 j 59.999 1 7000--V. r. 8999*— IV. r. 1 JI 26 ar* 52 111 “1 105 j-j 3» - 70 - 35 L i 70 L 140 IJ 1 Hl i 35 j ! 70 - 80 I 160 |- 201- 40 !- 17 50 i 11 1 35 — 1 5. I. II. 5,6 la, l 2 30.000 44.999 5000-— 6999*— VII. r. j VI. r. ij 1 20 60|| 41 '25 82 50 27 'sj 55 _ 1 27 50 55 j j 110 ! — 41 L 82 Lo i 27 50 55 - 33 _ 1 j 16 jsO 38 50 77 _ 65 y 130 _ 15 30 I—i 12 50 25 _ 6. I. II. Ul. 7.8,9 3,4, 1 2 20.000 ! 29.999 3000'-IX. r. 4999- VUI. r. 16 'ooj 33 75 67 50 5oj 45 22 50 45 Lj 90 -S 33 lsi 67 50 I 22 50 45 L ! 27 - i 13 50 31 50 63 55 110 14 28 1 - ' • 1 11 50 23 - 7. II. m. 5 3 4 19.999 XI. r. 2999*— X. r. 14 05 28 lij 56 25 18 L| 37 50 18 75 37 soj 75 ~| 28 10 56 25 18 75 s? 5 22 Ij 5ojj 11 25 26 25 52 50 45 90 _ 12 14 12 50 50 25 28 25 _ 10 11 10 50 20 23 20 1 8. Zvaničniki in tem slični 11 25 22 50 45 — 15 _ 30 — 15 — 30 - 60 — 22 50 45 — 15 — 30 — I 30 - 60 - 10 - 20 - 7 50 15 - 9. Služitelji in tem slični 9 40 18 75H 37 50 12 5o|| 25 - 12 0 25 50 - 18 75 37 50 12 50 25 - II 25 - 50 - 7 50 15 - 7 50 15 - * Za prvih 10 dni se plača polna dnevnica brez ozira na to, ali se vrši terensko delo v lastnem ali tujem srezu. Bolezensko POZIV ČLANOM »DOBROTE«. »Dobrota« ki so si jo ustanovili poštni uslužbenci, je s podeljevanjem podpor ob smrti svojih članov že do« kazala pravico do obstoja. Svoje člo« vekoljubno delovanje pa bi hotela še razširiti. Živ seo zaveda, da manjka dozdaj še ustanova, ki bi nam tudi ob bolezni prihitela na pomoč. Zato je na svojem letošnjem občnem zbo« ru dne 11. maja sklenila, da se loti tudi tega vprašanja. zavarovanje. Ali se da izvesti med poštnimi uslužbenci bolezensko zaVarovanje? Trd oreh je to. Toda če so to važno vprašanje začeli reševati s kolikor to« liko povoljnim uspehom drugod, za« kaj bi ne poskusili tudi pri nas. Od« bor »Dobrote« je dobil nalog, naj iz« da na poštne uslužbence oklic in jih povabi, da se izjavijo, ali bi bili pri« pravljeni pristopiti k bolezenskemu zavarovanju ob tehle pogojih: Vsak član, ki se prijavi, bi moral plačevati na mesec po 10 Din, za vsa« kega rodbinskega člana, ki bi ga pri« javil pa po 5 Din. Zato pa bi mu dru« štvo ob bolezni plačalo stroške za zdravnika in za zdravila. — Prej ali kesneje bi se mogoče lahko nudile članom tudi kake druge ugodnosti. Morebiti bi se tudi izkazalo, da se da izhajati z nižjimi prispevki. — Vse podrobnosti zavarovanja bi se seveda mogle določiti šele kesneje. Računamo, da bi se na tej pod« lagi dalo izvesti zavarovanje za bole« zen, če se prijavi vsaj 1000 članov, ali če bi mesečni dohodki znašali naj« manj 10.000 Din. Preden nimamo te gotovosti, ne bi mogli načrta uresni« čiti. Kadar bi videli, da so se poštni uslužbenci v zadostnem številu od« zvali, bi sklicali občni zbor »Dobro« te«, da bi odločil, kako naj se zava« rovanje v podrobnostih izvede in ali naj se izvede v okrilju »Dobrote« ali z ustanovitvijo posebnega novega društva. Zavedamo se, tovariši, da prosi« mo od vas novih, za marsikoga ob« čutnih žrtev. Kdor zmore te žrtve, naj se odzove. Pred očmi naj ima geslo: Vsi za enega, eden za vse. Ne sme Otrok brez mladosti. (Vzgojeslovna črtica.) Pomanjkanje primernih stano« vanj, težke gospodarske, nadloge, dvojna obremenitev žene, ki mora poleg moža služiti kruh in slični po« javi naše dobe so vzrok, da so dru« žine z mnogimi otroci vedno redkej« še. Z glavo zmajemo, kadar pripove« duje babica o osmih ali desetih otro« cih, ki v tistih časih niso bili nič red« kega, dočim se nam zdi danes zakon z enim samim otrokom vsaj norma« len. Ta edini otrok pa more imeti le v prav redkih slučajih veselo, srečno mladost, tako da ga po vsej pravici smemo pomilovati. Mi odrasli smo že zdavnaj zapustili otroški svet in ne najdemo več nazaj v ta paradiž. Otrok je pa čisto sam s svojimi vtisi, nima nič, kar bi mu moglo služiti za primerjanje in tudi ne more razumeti odraslih, prav tako kakor ti ne njega in njegovih nazorov. Zakaj se otroci in živali tako dobro razumejo? Znaj« dejo se v preprostosti in časih je prav ginljivo videti, kako so eelö ve« liki, običajno nevarni; psi«čuvaji po« trpežljivi napram otrokom, kako se jim puste vleči za dlako, kako se pode in igrajo z njimi, in pri tem vedno pazijo, da se malčku kaj ne zgodi. Otrok edinec je ponavadi pred« met največjega občudovanja s strani staršev, ki tudi nimajo nikogar, s ko« mur bi ga primerjali, ki ga brezmejno razvajajo in ga iz same ljubezni prav nič ne vzgajajo. Vse na otroku se jim zdi silno, važno, vse je novo in izred« no, in ob najmanjši bolezni zraste njihova skrb, da bi mogli izgubiti ta dragoceni zaklad, do neznanske viši« ne. Ne da bi' morda starši, ki imajo več otrok, te manj ljubili, toda kakor se ti otroci, sami med seboj vzgajajo, fako se /tudi skrbnost in ljubezen staršev razdeli na njih več, in prav ta« ko se tudi starši vzgajajo od otrok. Če so starši pametni še gre. Slabotne, popustljive starše pa prične edinček takoj tiranizirati, zakaj otroci nena« vadno strogo in logično opazujejo svet, čeprav še ne morejo vseh svojih opažanj točno izraziti z besedami. Kako smešno važno pa edinček va« ruje svoje »dolžnosti« kot starejši, čim pride še drugji otrok na svet! Pomagal bo paziti nanj, ga vzgajati in često ga bo skušal odvaditi tega, zaradi česar so njega starši grajali, to pa vse zato, da pokaže in obvaruje svoje dostojanstvo, katerega si je po« polnoma svest, kakor se zdi, Skrbno varovani otrok«edinec ne pozna mnogo veselja. Zraste med sa« mirni odraslimi, doma se boje, da bi ga pustili igrati se z drugimi otroci, kjer bi se mogel naučiti grdih navad in nalesti razne bolezni. Ne puščajo ga v šolo iz prav istega vzroka, in po« zabijo pri tem, da domači posamični pouk nikoli ne more nadomestiti šole, ker ne pozna niti čuta slavoMepnosti niti čuta odgovornosti, prav tako ka« kor ne čuta tovarištva. Vsemu temu položi šele šola prvi temelj. Seveda bodo starši poskušali najti svojemu edincu enako stare tovariše, ampak vsi otroci se ne razumejo in se med« sebojno ne spopolnjujejo. To se cesto zgodi seveda tudi med brati in sestra« mi, kar pa enaki živi jenski pogoji in tesno sožitje nadomeste. Vedno obču« dovani, kot čudežni pojav posmatra« ni edinci se često potikajo med gosti, pobero marsikaj, česar ne razumejo in se s tem med smehom odraslih po« našajo, se nauče le prekmalu, da so prav za prav središče družbe, posta« nejo neke vrste obča nadloga po ho« telih, 'letoviščih, kopelih, na železnici, in marsikdo željno pričakuje* kdaj prileti že davno zaslužena zaušnica od staršev, ki pa za malega malika seveda ni nikoli, pripravljena. To za« tiranje vsega otroškega v otroku pri« vede često do abnormalnih duševnih stanj vsake vrste, postane časih celo opasnost za starše same. Poznamo razne slučaje iz poslednjih let, ko so se Sodišča morala pečati s takimi mladostnimi zločinci. Otrok«edinec nima nikogar, s ko« mur bi se igral. Edinole mater, ki je seveda precej pripravljena nadome« štiti mu pogrešanega tovariša. Toda le prekmalu začuje otrok: »Nimam H 'i { J § . v -isi’;c-^j