l®*o XIII. V 255
TELEFON UREDNIŠTVA: 25-6?
OPRAVE* 25—67 lo JS-«7 POSLOVALNICA CEL.IE PreSernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN H.409
Maribor, 4. in 5. novembra 1939
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din
Cena
din 1*-
. Velika zmaga demokracije
(al(on o dovolitvi ameriških dobav vojskujočim se državam bo uzakonjen še danes in Ponedeljek se že prično prve dobave ietai Franciji in Angliji — Temeljni vojni cilij zaveznikov — Nevarnost preloma med Finsko in Rusijo narašča
Ugoden odmev na newyorški borzi
opoldne bo Roosevelt Podpisal nova zakon
Niog ASkHlNQTON, 4 nov.
Danes ob šestih popoldne bo Roosevelt podpisal
PnUdh ? ° ukinitvi prepovedi izvoza orožja. Predlog bo postal zakon.
H,o ^ včerai P° triurni seji sprejel besedilo predloga, kakor je bilo
^ k 1 ,Senatu* Izvršenih je bilo le nekaj formalnih izprememb. Predlog za-
^Ovom^L113*0 Pred senat, kjer je bil v 15 minutah izglasovan s 55 proti 21
fttoni Slanska zbornica Pa sa Je kmalu sprejela z 243 proti 172 glasovom. wurnjCj sta p0Sjanj na počitnice.
a posl
189 j ^GTON, 4. nov. Havas. Senat je s 45 proti 25, parlament pa z 223 k J>Wnu 'S0VOm iz8,asoval zaključek izrednega zasedanja. Redno zasedanje naj a’ R°osevelt ie zaprosil šefe demokratske in republikanske stran-. WAl^aiai° daleč od prestolnice.
^ N^TON, 4. nov. Havas. V uvodnem delu besedila zakona o nev-l?Wi|Sta ga <K*°*)r'*a °*)a doma, so vstavljene določbe glede svobode ta ^Ves*i*rVi3anov ‘n Prav^c> I1* 'ma I>o mednarodnem pravu vlada mož-*.Točno je tudi uzakonjena oblast, ki jo ima kongres, če se izkaže ^ 'zpremembi zakona.
^ve se pričnejo že v ponedeljek
’ 4‘ nov- P°šil.iatve orožja tovorni avtomobili, eksplozivi, ,življenj-v A.iffiiin !*« Fro„oiift c« K«, gjje potrebščine, kirurgični instrumenti,
ambulance in telefoni.
PARIZ, 4. nov. Francoska vlada je dala ameriškim tovarnam za letala na razpolago kredit 5 milijonov dolarjev, ki naj se porabjo za gradnjo novih tovarn. Pospešena bo gradnja modernih bombnikov tipa »Curtiss VVright«. Prva pošiljka težkih bombnikov za Francijo naj se čimprej pošlje iz Amerike, da bi pa bil dovoz letal preko Atlantika pospešen, naj se po možnosti postavijo tovarne za motorje in letala na vzhodni obali USA.
MEHIKO, 4. nov. V tukajšnjih senat« skih krogih se je zvedelo, da bo sovjet-in« —"'••ju „uV na iiiv>w, ska Rusija skušala preprečiti pošiljanje V« materi ,0rth American« pa orožja in streliva zahodnim demokraciji r al. ki era i.nH« nim/ino jam> jg veS{ je jZZvala v Mehiki veliko
nejevoljo.
s(aT*% ♦ v .Angl,i° >n Francijo se bo-Hiinm i v P°nedeljek. Obe državi fe C Petkom vojne naročili 880 Sli ^0 v )‘h je sedaj že gotovih š« ^ st3 POn^eljek krenila ua pot. k*** Anglija in Francija naročili la lftn^om vojne 1490 različnih
%50 ilh Aiicm'
« V()inAmerlčani 610 že pred za-ii>l ,n ® P°slali, Francija je dobila »Douglas«, ki lahko Ie-
^ milijonov dolarjev. Od teh ^meriča > poslali ake »d<
^ stilni?8® na ur0* Takih letal V9l*ciia i n,nla• Ra^'una se, da bo-^ e.S5oo ,| ” Anglija v kratkem narodi/** lahk i *eta*- Tovarne »Dou-/L gctov*Jo 200 na mesec, L rt,s'i mn , *North American« pa r3clje erial- ki ga bodo zahodne Ameriki naročile, bodo
*°nientaiji v francoskem tisku
'* naif
V”2., .
Nk>^,;?_v*5-Llsti razprav
predstl s^pqv, storjenih v se-©	domu USA in
Sabini "ad,0v°l}stvo na moralni
S l"1' »Jouf° danI s te,n dcm0’
‘fi*al%čeL : Zasedanje kon-
Pžai ega duha z.veI!,<0 zmago de-p>te ’ ^ polhi* ’ Ameriški narod je
fr sl! !^Uu£a nevtra|,,ost nlti naj’
:*Ž!i ^Datiu . * moralne solidarnosti
%
j. sUvrona tleh V ,.'CCv ,a!,ko najdejo IC' »njL0?11?«"«! stvarnosti.
laria l	liuaii,
za r* važni so skle-
K%*S ‘°da Vm«nilie V nia,er‘al-
''^h.83 U$peha™0ra'ni Pomen Roo-Pravi da i0 Je V€^il. »Petit Je Rooseveltova po*
TRGOVINSKE
k>Vo iavlja^jUter' ,nf°rttiacij-H *adij ^nosti i’da,|e Nemčija od
V Vil Sadke At . -iKOvin-
t>arnike	so	Pa	sa*
VI ’ kiat>'etribe k? se ^ ^Hžala ne-
so čp"15. Nemški A *!»i0	v	nevtralne	]„.
trgovinski
^an£!^ P°ta v domo-
S	ve,iko <,evik
V vSf v«de Pvreden b<>do do-5	;	‘8	tii	h	j	Zadrega	nemških
^^u^.veiljt^d' lega. ker so
ton, Sv°Jega tovora, ldhl<o Plačale prista-
li lika spretno znala izravnati v ameriškem narodu čut nevtralnosti s simpatijami, ki jih goji Amerika do Velike Britanije in Francije, ki danes skupno branita dediščino civiliziranega sveta.
NEWYORK, 4. nov. Havas. Sprejem zakona o nevtralnosti v obeh domih je izzval reakcijo na borzi, kjer so nekateri papirji zabeiežrli visoke skoke. Današnji dan je bil eden najživahnejših po 17. oktobru. Prodanih je bilo za 1,750.000 akcij. V začetku borznih kupčij so cene pa-
pirjev raznih letalskih družb zelo padle, čim se je pa izvedelo za izid glasovanja v senatu in parlamentu, se je vrednost papirjev zelo dvignila, tako da je bila izguba na mah nadoknadena s hausso do dveh pofenov.
Zbliževanje med Italijo in Anglijo
RIM, 4. nov. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je trgovinski sporazum med Italijo in Anglijo samo prvo dejanje velikega zbliževanja med obema velesilama, med katerima bo morda že v dogiedni bodočnosti sklenjena tesnei-
S*
ša zveza. Polagoma se odstranjujejo vsa dosedanja nesoglasja. K temu sili tako Anglijo kakor Italijo novi položaj, ki Je nastal v Evropi zaradi nemško-sovjet-skega sodelovanja. Italijanska akcija na evropskem jugovzhodu se vodi v popolnem soglasju Rima z Londonom. Angleška diplomacija to akcijo celo sama podpira in ji pripravlja pot zlasti tam, kjer je angleški vpliv močan in odločujoče važnosti.
TUJI VPLIVI NA JUGOVZHODU
LONDON, 4. nov. Tukajšnji listi poročajo, da se pojavljajo glede akcije na evropskim jugovzhodu težkoče, ki izvirajo iz tujega vmešavanja. Tako je Madžarska sedaj opustila namen sklenitve nenapadalnega pakta z Romunijo, dasi je prvotno sama želela na ta način urediti svoje odnošaje z vzhodno sosedo. To spremembo stališča v Budimpešti Je povzročil nemški pritisk, ki Je tam še vedno zelo močan. Enake težkoče se pojavljajo glede Bolgarije, ker stoji Sofija pod koncentričnim pritiskom sovjetske Rusije in Nemčije. Sovjetska Rusija hoče napraviti iz Bolgarije bazo za svoje politične akcije na Balkanu, čemur v Berlinu očito ne nasprotujejo.
HORE BELISHA
angleški vojni minister, je zadovoljen. »Anglija maršira! Amerika je za nas neizčrpen arzenal!« Še ta teden bosta naročili Anglija in Francija v Ameriki za 60 milijard vojnega blaga.
VELIKA NESREČA VOJAŠKEGA KAMIONA
BRUSELJ, 4. nov. Pri Hasseltu se je kamion z 28 belgijskimi vojaki zaletel v neko drevo. Pri tem so bili Štirje vojaki ubiti, štirje nevarno ranjeni, 14 jih je pa dobHo ie lažje poškodbe.
Dokončni vojni cilji za veznihovSe niso določeni
Določeno je da je treba zagotoviti svetu mir, red, varnost, zaupanje in obnovitev Poljske ter Češkoslovaške — Zanimiva izjava angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa v
lordski zbornici
LONDON. 4. nov. Na neko vprašanje lorda C e c i 1 a glede vojnih ciljev je dal zunanji minister lord Halifax v angleški lordski zbornici sledečo izjavo: »Lord Cecll pozna sam dobro težkoče, ki onemogočajo, da bi se že sedaj uradno formulirali angleški vojni cilji. Na drugi strani je pa tudi že sam navedel glavne naše cilje, kot: mir, varnost, pravico vseh narodov, da žive svoje lastno živ-Ijeijje, ter samo po sebi umevno tudi obnovitev Poljske in Češkoslovaške. Razen tega je dejal, da ne more biti za Anglijo spreiemljva nobena rešitev, ki no bi izvedla razorožitve. Bitni pogoj, ki obstaja po mnenju nas vseh kot izhodišče za vsako pot miru. pa je zaupanje. To zaupanje je ^sedanja nemška vlada uničila, a mora se znova uipostaviti. To
javali vedno znova in najodločneje na-glašali, da garancije, ki bi jih dala sedanja nemška vlada, ne bi mogle zadostovati. Ako bi pa bila nemška vlada pripravljena, resnično pristopiti k obnovit i mednarodnega zatipauja v svetu in sprejeti temeljna načela, na katerih mora slo-neti bodoči mir, bi mi to samo sprejeli. Toda vse to ni odvisno od nas, ampak samo od nemške vlade, katera naj sama pove, kako bi mogla to storiti, in sicer tako, da bi jj bilo mogoče zaupati.
Jaz s svoje strani nisem voljan ničesar dodati k naši načelni izjavi z dne 12. oktobra. Poudariti morem- le to, da sem tudi osebno trdno prepričan, da je pot, na katero smo stopili, popolnoma pravilna In edino mogoča. Bil ne bi ne
razvoj, ki je odvisen Izključno od, pameten ne praktičen, ako bi hotel pre-NemČIJe same. Mi smo v vseli svojih iz-1 rokovati, kdaj in na kakšen način bodo
uresničeni naši vojni cilji. Morda bo napočil čas, ko bo mogoče natanko definirati vse mirovne pogoje, zaradi katerih smo prijeli za orožje. Prvi cilj vsake vojne pa je zmagati. Mi moramo se-daj skrbet! najprej za to, da zmag^iuo nad onimi, ki so nas s svojim motenjem evropskega miru prisilili stopiti v vojno. Instinktivno vemo mi vsi, kaj hočemo, nočemo to, da bosta vsak moški in vsaka ženska v Evropi lahko živela v miru hi urejenem življenju v skladu s svojimi sposobnostmi. Ne verjamemo -pa, da bi bilo mogoče že sedaj reči, kdaj se bo to zgodilo. Prav tako si še ne moremo Predstavljati razmer v Evropi v trenutku, ko bo zmaga dosežena. To Je vprašanje, ki ne tiče samo Anglije, temveč tudi naše dominione, zaveznike in vse prijatelje.
Maribor, 4. novembra.
Po preteku dveh mesecev, odsar sta Anglija in Francija stopili v vojno z Nemčijo, se vojna z orožjem prav za prav še ni začela. Toliko hujša pa je gospodarska vojna, katere glavna oblika je blokada.
Zgodovina je pokazala, da je končni zmagovalec tisti, ki ima morje v svoji oblasti. To je kot prvi že občutil Napoleon, ko je dejal, da Angleži izgubljajo bitke, vojno pa vedno dobijo. Zgodovinarji ene in druge vojskujoče se stranke v svetovni vojni so si danes soglasno na jasnem, da je 1. 1918. vojno odločila blokada.
Na zahodni fronti -se nasprotniki še vedno otipavajo z rokavicami. Berlin je ponoči razsvetljen kot v mirnih časih; dobro ve, da ga Angleži ne bodo začeli obmetavati z bombami iz letal. Le-ti namreč čakajo, da bodo Nemci začeli prvi. To pa sedaj še ni verjetno.
Prav nič z rokavicami pa ne bijejo nasprotniki gospodarskega boja. Nemški listi posebno »Volkischer Beobachter«, napadajo Angleže, da hočejo izstradati nemško civilno prebivalstvo. Angleži odgovarjajo, da je to manj krvavo sredstvo kakor napad na Siegfriedovo črto, ki bi stal nešteto žrtev.
Nemci trdijo, da imajo dovolj rezerv, da izdržijo dolgo vojno. Žita imajo dovolj v zalogi. Po Donavi in železnicah ga dovažajo vsak dan v ogromnih količinah iz nevtralnih držav. Živine jim ne primanjkuje, saj jim mora Rusija dovažati krmo. Vojni plen na Poljskem pa v tem pogledu ni bil izdaten: vojaki v celih pokrajinah niso mogli izdržati zaradi smradu, ki ga je povzročalo razpadajoče govedo. Poljaki so živino rajši pobili, kakor da jo pustijo v izgubljenih krajih. Premoga, lesa in cinka imajo v izobilju. Vsaj tako trdijo Angleži.
Po nemških uradnih podatkih pa je Nemčija navezana na brezpogojni uvoz različnih surovin. Po priključitvi Avstrije in češkoslovaške se je položaj sicer izboljšal, vendar mora Nemčija še danes uvažati tri četrtine železa. To železo je doslej prihajalo večinoma iz Francije in Španije. Ker sta obe dobaviteljici odpadli, prihajajo v poštev Švedska in v manjši meri tudi druge nevtralne države.
Baker, cin, nikelj, aluminij, krom, .iungsten, mangan in živo srebro — vse to je za vojno neobhodno potrebno — mora Nemčija po svojih uradnih statistikah uvažati iz tujine.
Posebno važne surovine so kavčuk, bombaž in petrolej. Na poziv Teldmar-šala Goringa so nemški inženirji iznašli umetni kavčuk, ki se imenuje »Buna«. Ta kavčuk je ves izdelan iz domačih produktov. Pridobivanje je počasno in drago, zato je Nemčija še danes navezana na uvoz štirih petin kavčuka iz tujine. Bombaža za tekstilne izdelke v Evropi ni veliko. Glavni dobavitelji so v Nemčiji nasprotnem taboru.
Glavne težave zaradi blokade pa nastajajo pri uvozu petroleja. Po podatkih H. C. Baileya, ki jih je objavil v »Daily Tejegraphu«, potrebuje Nemčija v miru
7	milijonov, v vojni 20 milijonov ton petroleja na leto. V Nemčiji pridobivajo petrolej na več načinov; glavni je z destilacijo premoga. Tako pridobijo okoli 2 in pol milijona ton na leto. Za vojne potrebe manjka torej še 17 in pol milijona ton. Pred vojno so Poljaki pridobivali pol milijona ton. Večina njihovih vrelcev je sedaj v ruskih rokah. Romunija pridobi na leto okoli 6 in pol milijona ton. Dober del romunske produkcije dobi Nemčija, vse pa ne. Rezerve v Nemčiji znašajo okoli 4 milijone ton, skupaj s produkcijo in nakupom okoli 6 in pol milijona ton. Manjka torej 13 in pol milijona. Ta primanjkljaj hoče Nem-cijti nadoknaditi z nakupi v Rusiji.
Poglejmo, kako stoji Rusija v tem oziru. Letna produkcija znaša 27 milijonov fon petroleja. L. 1932. je Rusija izvozila 6 milijonov v razne države, lani pa samo še 1 milijon, ker vse ostalo potrebuje zase. Ruski petrolejski vrelci so v Bakuju ob Ka spiske m jezeru. Od tod vodi daljnovod, »pipe-line«, do Batuma ob črnem morju. V carski Rusiji je bilo v Batnimi 5 destilerij petroleja: po 2 ameriški in angleški in ena ruska. Bolj-ševiki so vseh pet tovarn zaplenili. Danes delujeta samo še 2, ker so ostale 3 pokvarjene. Iz Batuma vozijo bencin go
Nevarnost razdora med Finci In Umi
Pesimistični glasovi iz ftioske, Londona in Stockholma — Sovjetska Rusija se vedno boi; poslužuje metod, ki jih je uporabi aia doslej Nemčija
MOSKVA, 4. nov. Pogajanja med finsko delegacijo in predstavniki sovjetske vlade so se obnovila sinoči v Krem fjo. Uradno ni o poteku tega novega sestanka še nič znanega, vendar se zdi, da je vzdušje zelo napeto, kar se da sklepati tudi iz zelo ostrega tona, v katerem piše moskovski tisk o Finski. Izgleda, da stavijo sovjeti še nove zahteve in d a niso pripravljeni sprejeti kot bazo finske protipredloge. O vsebini novih rus kih predlogov krožijo najrazličnejše verzije, ki jih pa seveda ni mogoče kentro lirati. Tako se zatrjuje, da zahteva Rusija tudi odstop finskega primorja ob S evernem morju, večja ozemlja na jugu ter celo vrsto otokov, demilitarizacijo nekih obmejnih ozemelj in popolno politično naslonitev Finske na sovjetsko R usijo. Ako je to res, je zelo verjetno, da se bodo pogajanja dokončno razbila. V tem primeru bi pa nastal položaj, iz katerega bi bilo težko najti izhod brez ob oroženega spopada.
LONDON, 4. nov. V tukajšnjih političnih krogih se pojavlja čedalje večji pe-simizen glede pogajanj med Finsko in sovjetsko Rusijo, dasi obstaja še vedno upanje, da se bodo nazadnje le končala s sporazumom. Pesimistično razpoloženje izvira iz dejstva, da se poslužuje sovjetska Rusija sedaj v svoji propagandi
enakih metod, kakor se jih je posluževala doslej Nemčija. Sovjeti dolže tudi Anglijo, da hujska Finsko... kakor so trdili Nemci, da je hujskala Poljsko. Dejstvo pa je, da se Anglija doslej v finsko-rus-ko razmerje še ni v ničemer vmešavala. Metode sovjetov postajajo tudi sicer vse bolj enake nemškim.
BERN, 4. nov. Havas. Stockholmski dopisnik bazelske »National Zeitung«. javlja, da je Švedska zaradi izpremem-be politike sovjetske Rusije zelo vznemirjena. V švedskih političnih krogih so mnenja, da Rusija že zaradi svojega prestiža ne bo hotela več popuščati nasproti Finski. Z ustanovitvijo novih ruskih pomorskih oporišč na finskih obalah bo Švedska zelo prizadeta. Sovjetske baze v Finskem zalivu bodo neposredno ogražale svobodni promet tudi v Bot-nijskem zalivu. V primeru, da tudi Han-goe postane rusko oporišče, izgubi vojaški pomen Alandskih otokov povsem na vrednosti. Dopisnik navaja članek »Stoekholms Tidningena«, iz katerega je razvidno, da posedanje Hangoja po sovjetskih četah škoduje švedskim interesom. Zato je vse švedsko javno mnenje na strani Finske in terja od nje, da v Moskvi nikakor ne popušča od zahtev po svoji popolni suverenosti.
Norvežani osvobodili „City of Flint"
riški konzul v Bergenu je sporočil ameriški vladi, da je parnik »City of Flint« prispel v petek popoldne v norveško luko Haugesund. Norveška oblastva so nemško posadko internirala, parnik pa izpustila na svobodo. Zanimive so naslednje podrobnosti: Nemška posadka na parniku je dobila dovoljenje pluti v norveških teritorialnih vodah in »City of Flint« je priplul v Haugesund v spremstvu' norveških vojnih ladij. Tu je vrgel sidro, dasl n! imel dovoljenja, ustavljati se v norveških pristaniščih. Nemška posadka je zaprosila, da bi smela izkrcati
bolnega mornarja ameriške posadke.
Norveški zdravnik, odposlan na ladjo, pa je ugotovil, da ameriški mornar ni toliko bolan, da bi to opravičevalo zasidrale parnika, v luki. Nato so norveška oblastva ukrenila, da se parnik izroči ameriški posadki. Vest, da se na »City of Fiintu- spet vije ameriška zastava in da so mu norveška oblastva dovolila odpluti, je zbudila po vsej Ameriki največje zadoščenje. Ameriška javnost izraža priznanje hrabremu zadržanju norveške vlade, ki se je najstrože držala predpisov mednarodnega prava.
Obnovitev Avstrije še ni vojni cilj
PARIZ, 4. nov. V nasprotju z raznimi vestmi o akciji bivšega avstrijskega podkancelarja kneza Starhemberga v Franciji in avstrijskih legijah je treba poudariti, da francoska vlada doslej ni izdala nobene uradne pritrditve niti za prvo niti za drugo. S priznanjem akcije kneza Starhemberga bi morala Francija, seveda v sporazumu z Anglijo, priznati tudi obnovitev Avstrije kot svoj vojni
cilj, za to se pa vsaj za enkrat še ni mogla odločiti in obstajajo zadevno še različni načrti, glede katerih se ne bi kazalo prenagliti. Zato se Starhember-gova akcija sicer tolerira, se ji pa odreka vsak uradni in obvezni značaj. Prav tako so le kombinacije zasebnega pomena vse vesti glede restavracije Habsburžanov, katerih eksponent jc tudi knez Starhemberg.
Skrivnostna vest o Goeringovem obisku v Rimu
RIM, 4. novembra. V torek pričakujejo tu obisk maršala Goeringa. Nič se ne ve, kakšen naj bi bil namen njegovega obiska. Tajnost pa ni, da so bili nemški krogi nezadovoljni z zadnjo izpremembo v italijanski vladi. Goering bo imel nalogo razgnati italijanske pomisleke in skrbi zaradi boljševikov in nemškega pakta ž njimi. (Iz Berlina to vest odločno demantirajo. Op. ur.)
Odpoklic Nemcev iz Turčije
LONDON, 4. nov. Po poročilih iz Carigrada so nemška konzularna oblastva pozvala vse v Turčiji živeče Neme©, naj se takoj pripravijo za vrnitev v Nemčijo, da bodo mogli nemudoma slediti zadevnemu pozivu, kadar bo izdan. Mnogi Nemci so zaradi tega že na lastno iniciativo odpotovali, drugi pa odhajajo. Vrnitev poslanika von Papena v Ankaro se stalno odlaga.
NA BOJIŠČU SAMO AKTIVNOST PATRULJ
PARIZ, 4. nov. Današnje jutrnje poročilo vrhovnega poveljstva se glasi: Aktivnost patrulj na različnih krajih fronte.	,
CHURCHILL V PARIZU
PARIZ, 4. nov. WinstOTi Churchill je od včeraj v Parizu, kjer ima razgovore
5	francoskim mornariškim ministrom Campmchijem. Sinoči jc večerjal z Da-ladierjem in admiralom Darlanom.
RAZSTAVA SOVJETSKE UMETNOSTI
V	BERLINU
BERLIN, 4. nov. V Berlinu bo v kratkem prirejena razstava sovjetske umetnosti, dočim ni preteklo niti še šest mesecev, kar jc bila tu zadnja protisovjetska razstava.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo pretežno oblačno in megleno vreme. Ponekod bo še padlo malo dežja. Včeraj je bila najvišja toplota 4,9, danes najnižja 3,7, opoldne pa 5,6. Padavin je padlo od včeraj za 0,3 milimetra.
železnici v Moskvo in od tod pride šele v poštev za nemška naročila. Glede na ogromne razdalje in stroške je razumljivo, da bo preteklo še precej časa, preden bo prišlo do teoretičnili možnosti dobav. Kako pa bo z dobavami v o rak si, se še točno ne ve. Gotovo je samo eno; Rusija izvozi od 27 milijonov
lahko samo 1 milijon ton, ker drugo oo-trcbuic zase.
Tako so torej stvari po javnih podatkih iz različnih držav. Jasno je, da nobena država ne pove točno, kol 11.; rezerv ima. V tem pogledu pa bo ena in druga stran doživela še velika razoča-
ranja
Rr
gggigjgj gg
izpremembe v Rkmu in politika SugoslaviJ®
»Politika Italije ima za vse Podonavju in na Balkanu velrnTl Italijanska vlada se zaveda z' interesov v Sredozemskem 'n ^ skem morju, kakor tudi na vse v Podonavja. Zato bo vselej ^ bo njeni bodočnosti najbolj prl *e *■ Jugoslavijo ima politika Italije sebno izreden pomen. Obe s0S® ječ zedinjenja dalje učvrstili v zau« ^ svoje medsebojne odnošaje in i ptf zali v živahne gospodarske ih j stike. Zato je naravno, da sprev'p[iji goslavija z na j večjo pažnjo 111	^
teljskem duhu politiko Italije 1 ^ izpremembo v Rimu s stališča , interesov za bodočnost. _ V st« ^ mišljenjem najširših plasti nar ^ mo, da postanejo naši bdnošaji ^ na temelju vzajemnega spoštova "j jestranskih interesov še bob JL piše tednik »Delo«, glasilo j pravde dr. Laze Markoviča.
In Slovenija fr f
Pod gornjim zaglavjem
grebška »Nova Riječ« dopis iz $
kjer po uvodnem naglašanju. ^
Slovenija v novem političnih ^
v državi ob strani, nadaljuje- * '
Slovencih leži brez razlike ■> T|
gruipic težka depresija. Minulo j1
bilo zborovanje SDS v Zagrebu-^,
re se reči, da je ta stranka v*
kakšen odmev je izzvala š SvP,ai
“ tBVf.
svotf
in odločno resolucijo v pris° ^ Mačka! Vsi slovenski listi soP^ temu obširna poročila in ^ kotne bjj mnogi so se zamislili. SDS Je .Sr hrvatska stranka, po svojem P S državotvorna in je polnih 14 v opoziciji za načela demokf ^ sporazuma! Ni čudno, da ji vsak priznati zasluženi uspeh- V njenem zborovanju s0, sc ^ seL kraji, le Slovenija ne. Za Srbu0 J dilo, da je. »zarobljena”, mar m jg je Slovenija svobodna! Tudi .nižana, nima močnega člove dvignil protest v njenem bn£n dolgo ne bo tako ostalo, kaosu se na vseh straneh b>ce ■*» v nekih razširjenih kompetenc^:, terimi se lahko razplamti še v karski teror, nego v notranje jenju. Politika Seljačko	dv
koalicije (slovensko KDK) n $ ^ da v mestu in na deželi f>ret poti. Dosedanji njeni veliki "SP ^ f nas tako privlačni, da se b° sjf.< kmalu pokazalo vidno zbira11	j
Polemika o anonimni
Na izjave predseduika JPjč; viča o netaktni gonji nt t-. niti skupin piše »HfVa -«1 onr »Mi smo že pred s porazu111	da
na običaj beograjskega anonimne izjave
raznih „P£" gov”. Pri nas v Zagrebu	S'• Jt
politiki nikoli anonimno.	revZe	■*
važna vprašanja, je	i^	j
govornost pod svojim P°'
Ji
treba poln'111
t
Organizacija SDS * ^
Pod predsedstvom dr. p?Lf ča se jc sestal v Pančevh SDS, ki bo na podlagi ^ čel z živahno propagand0 •
v Vojvodini.
Konferenca	,>
'r kabinetu predsedni	^	.
viča je bila včeraj .. w prisostvovali predstavo. v vladi zastopanih slra,,u tud1' je bilo na dnevnem rf.+„y tet bližnjih občinskih v0lM teh volitvah.	.pfW, v
Tudi Romuni P
rom^f vi«
Predstavniki
Jugoslaviji so sc zbr' . s\0 pe> in sklenili, zahtevati	f
imenovanje enega seh11orf> J odbor bo določil °se „tn'* dejo v poštev za •selA^)pl'1,1 slanskega kandidata slavili.
K r>uM
oBVVCVPEUiT
©COtfUdA.
Nova Evropa. Balkan. Prednja Aziia
Geopolitične silnice ozemlja, ki se v diplomatski igri velesil ponovno oglašajo
Mfr geopolitičnega težišča iz Sred-v^°Pe na osnovnico Baltik - črno P ■ le sprožil v zadnjem času pretres-1 ne vzhodu in jugovzhodu Evrope.
laja Nikolajeviča je doseglo Karpate, ruska vojska je prekoračila grebene in zasedla Marmaroško Sihoto v gornji dolini Tise. Budimpešta se je tresla, ruske
je Poljska, baltske države so pri
I? neposredno kontrolo Moskve, rJena je Finska in za njo celo
/ Melika Nemčija, preobremenje-na zahodu, je trenutno des-''i So ^na za vzhodno baltske predele, p 0(* navdaj njena zelo ranljiva bujeni ruski medved, ki se je v ^ n' živahnosti moskovske diplo-' el med prvenstvene činitelje
r®?. >fnira pred viharjem« v Evro-c%, hsnii na diplomatski oder razra-interesno področje Podo-■	..^^ana	in Prednje Azije.
t Vd^S IN pRED VOJNO
m v Politični razvoj Evrope zad-
Občutv-n-Udi vrs*° dokazov, kako se Jjt) *h področjih sveta dogodki P^kihVa P°navUajo. Zamotanost di-m p0 ! jazračunavanj, ki se javlja P!ip ^a°>netih Londona, Pariza, Ber-v?skve> je bila po začetku sve-‘Jfopslji skoroda enaka današnji. !|S0r-Prostor med Baltikom in Egej-k111! za]:Jeni’ Pa Črnim morjem in Perzij-hV ‘akoV°m bil pred četrtstoletjem L^tfvoi °a kock'> kakor je danes, ►^ktorj ^ern^‘ja je pošiljala vojaške V Turčijo, da so vežbali nje-tj^Hice r' Nemški inženirji so gradili ^dpria Ja do Bagdada, od koder naj bi aikraj§a p0t jz Berlina preko
tj5arsko.*V ^rient. Nemško-avstrijsko-kusu- simpatije so potisnile
čete so bile komaj še 300 km daleč od nje.
NAČRT OFENZIVE V PODONAVJE
Sultanova odločitev, da naj stopi Turčija na stran Nemčije in Avstrije, je rešila osrednje sile. Nemški gospodarski prostor se je raztegnil tedaj globoko doli do Perzije, bogati petrolejski vrelci, volna in bombaž so bili na razpolago nemški vojni industriji. Odprto je še bilo vprašanje Bolgarije in Romunije, zavezniška diplomacija je imela razlogov dovolj, da usvoji dalekosežni predlog, ki ga je Nikola Pa-šič urglral v Parizu pomladi 1915.
Po tem načrtu bi morali tedaj poslati
srbski vojski ojačenja in skupno z Rusi, ki so čakali le 400 km daleč na glavni sunek, začeti ofenzivo v Podonavje. Bri-and sam je bil velik pristaš te zamisli, francoski in angleški vojaški krogi so se pa raje odločili za — akcijo v Dardanelah.
BOJ ZA DARDANELE
Tako je ta strategično zelo važna, 67 km dolga, 3 do 7 km široka ožina nekdanje potopljene doline, ki jo napolnjuje 10 do 80 m globoka voda, postala prizorišče strašnih bojev in brezplodnih žrtev, ki počivajo na polotoku Galipoliju. Pod vodstvom nemšk. štabnih častnikov so se Turki zakopali v soteski in uspešno odbijali napade. Zavezniki so izgubili štiri velike in več manjših ladij ter nad 200.000 mož. Sunek v Podonavje je postal žrtev angleškega namena, odpreti Dardanele za zavezniško vojno mornarico ter pretrgati vez osrednjih sil iz Srednje Evrope v Mezopotamijo.
In posledice? Srbija je bila zrušena, padla je Romunija, Bolgarija je stopila na stran Nemčije. Vojna se je zavlekla na 40 nadaljnjih mesecev, ko bi bila lahko že takrat končana s pohodom na Budimpešto in Dunaj. Rusijo je požrla revolucija, sovražnik je rekviriral po Ukrajini. Do končne zmage je moralo pasti še mnogo, mnogo dragocene krvi.
RUSIJA V KARPATIH
Danes je primer na tem prostoru Evrope vprav paradoksen. Nemška-ruska meja je začrtana pa zasedbi Poljske skoro točno tam, kjer je potekala fronta 1. 1914 —15. Rusi stoje na Karpatih, niso sicer v dolini Tise, toda skrb v Budimpešti ni nič manjša kakor je bila pred 25 leti. Blok držav ob spodnji Donavi je po izjavah državnikov strogo nevtraliziran, Turčija, ki je bila v svetovni vojni goreč pobomik Dunaja in Berlina, je zdaj na strani Pariza in Londona. Dardanelski ožini je usojeno, da se zanjo tepeta zmerom dva, od-
nosno trije naspr. si interesenti, složne rešitve te strateg, točke v korist dveh glavnih zainteresirancev, Angležev in Rusov, doslej ni bilo mogoče najti. Veliki prostor od Dardanel do Perzijskega zaliva je po prednjeasijskem paktu Turčije z Irakom. Iranom in Afganistanom vezan na Angleže, ki imajo tod glavno gospodarsko besedo.
ZAMENJANE VLOGE
Velika Nemčija išče danes nadomestka za ta izgubljeni prostor v Podonavju, našla ga je v glavnem v Rusiji. Vioge ao zamenjane, Nemčija, odnosno sovjetska Rusija je nekdanjo fronto med njima za-okrenila na jug, pritisk zahodnih velesil iz Sredozemlja na dardauelske ožine je pa ostal. Od velikega pasu interesne sfere osrednjih sil, ki je segal nekdaj od Hamburga do Bagdada, je ostal danes nejasen le še prostor Bolgarije, o kateri se mnogo sliši, da še išče orientacije. Ostalo je v strogo nevtralnem taboru, južno-vzhodna polovica, od Dardanel k Perzijskemu zalivu, pa v neposredni kontroli zahodnih velesil.
KLJUČ V DARDANELAH
Vzhodna in jugovzhodna Evropa dobiva tako novo lice. Rusija, zasidrana v strategičnih oporiščih baltskih držav in na visokem severu ob Ledenem morju, skuša iztisniti še nekaj dobička od skandi navskih držav. Težnja Moskve po jasnem razmerju do njenih sosed na jugozahodu pa daje slutiti, da postaja ruski pritisk na dardanelske ožine spet aktualen. In ker leže za obalami črnomorskega bazena bogate žitnice, neizčrpne rezerve petroleja, rud, lesa, živine, volne in bom-ža, si hočejo gospodarji Kremlja za vsak primer zavarovati ta prostor. Tu je Rusija najbolj ranljiva, z njo tudi dovoz Nemčiji, od-tod tudi brižno oko Angležev, ki skrbno pazi na dediščino, katero so prevzeli od Nemcev v deželah nekdanje sultanove Turčije.	__
Silni udarni učinki modeme vojne
Izpoved poljskega častnika« zakaj je morala junaška poljska vojska tako kmalu kloniti
jo ■ misjin t, . Po p.! v_ naročje zaveznikov in ko
itjk .ie iPJ??'.raztegnile krvave fronte,
bii v Jesen
1914. pokazal položaj, ki '‘žgočem enak današnjemu. Ru-al> v Prusijo in Galicijo, Hin-
NIK°LAJEVIC
\	ruRk-«
N
s
ruske vojske, ki je v vdrla čez Karpate.
tov
* &h ie£!,IS“nek i‘m je zadal pri T0cia krepak udarec na des-levo krilo armade Niko*-
Vojne operacije, s katerimi je Nemčija v dobrih treh tednih zlomila odpor 35-milijonskega poljskega naroda, so še vedno predmet strokovnjaških in ne-strokovnjaških razprav. Težko je že zdaj razsodili, kje je bila krivda za poraz, za poznavanje prilik, v katerih se je mora! boriti junaški poljski vojak pa naj navedemo izvleček iz članka, ki ga je po izpovedih udeleženca, poljskega častnika objavil subotiški »Naplo«’.
OFENZIVNA TAKTIKA NEMCEV
Nastop Nemcev na Poljskem spada v
posebno poglavje vojne tehinke. Za uspešni prodor je bilo seveda potrebno izvrstno vodstvo, dobro izšolana pehota, strokovne čete, predvsem pa stroji. — Prvovrstni bojni stroji, ki so delali čudeže. Prodiranje Nemcev na Poljsko je primer do podrobnosti preračunane stra-tegične taktike modernega bojevanja, kjer se pešec, strojnica, tank, top in letalo združijo v povezane ofenzivne naloge.
POLJAKI SO BILI JUNAKI
Kaj je proti tako preračunanemu naskoku pomagalo legendarno junaštvo romantično nastrojenih Poljakov! Na nemški strani je bil vsak vojak stroj, na poljski pa pešec, hraber borec, ki je mnogo stavil na individualni uspeli posameznika. Hrabre čete lahko dosežejo delne uspehe, izvojujejo čudeže, toda končnega cilja ne dosežejo. Ne. poljski vojak sam ni izgubil vojne, v bitkah ob Bzuri, pred Varšavo in pri obleganju prestolnice je dokazal svoje vrline.
STAROMODNA ROMANTIČNOST
Vzroki poljskega propada so v glavnem v pomanjkanju opreme modernih strojev. Poljska vojska sicer ni bila slabo opremljena, toda organizacijski smisel je bil pri Poljakih vse drugačen ka-
kor pri Nemcih. Poljsko vrhovno poveljstvo kakor podrejene častnike še vedno preveva staromodna romantičnost, ki je zakoreninjena že stoletja med narodom. Nepravično bi bilo zaradi poraza kogarkoli obsojati in če že hočemo imeti krivca, je ta bil usodno zasidran v plemenski duši Poljakov.
Z ROMANTIKO V SRCIH V BOJ
Ne, s tem narodom ni mogoče razpravljati o vojni matematiki! nadaljuje poljski častnik svoja razmotrivanja. — Poljska duša še ne razume, kaj pomeni kolektivni napor, ne zna ločiti učinek stroja od junaštva posameznika. Za poljskim narodom je 150 let težkega suženjstva, Kozsciuskov upor, pa komaj dvajsetletna svoboda... Težko bo kedaj pregnati iz duše Poljaka sledove romantike, ki so tako živo prešli še v njegovo moderno literaturo. Vsa poljska preteklost je polna romantike in s tem nastrojenjem v srcu so šle divizije junakov v boj...
KRVAVA DRAMA PRI SAMBORJU
En sam primer strašne bitke pri Sam-borju ob gornjem Dnjestru v Galiciji naj pojasni, kakšna so bila presenečenja, ki so prehitevala junaštvo poljsk.ga odpora. Ležali smo pred mestom, pravi častnik, v več zaporednih črtah, zakopani v jarkih. Bili smo tako močni, da bi lahko odbili Še mnogo močnejši naval, v normalnih razmerah bojevanja. Ali, vsaka taktika po načinu bojev iz svetovne vojne je tu odrekla, zaman so bila res junaška dejanja posameznih čet. Nihče ni slutil, da bo prišel poraz na način, kakor se je to zgodilo, zato je bilo presenečenje vseh tem večje. Mnogo smo vedeli o nemški opremi in načinu vojskovanja, ali to, kar smo doživeli pri Sam-borju. je prišlo nad nas kakor strela iz jasnega.
S TANKI NAD PEHOTO
Od daleč, v širini ne vem več koliko kilometrov, so prodirali Nemci proti nam. Na čelu njihovih kolon so bili tanki, po 200 v skupinah. Za prvo skupino tankov je prodirala druga, potem spet praznina, dokler se ni pojavil nov noj grmečih bojnih strojev. Stroj, stroj, pa oglušujoče grmenje se je bližalo k nam, mi smo pa stali v zakopih in čakali... Zemlja se je tresla od bučanja, vsi smo hladnokrvno in dobro pripravljeni čakali na sprejem... 2e so se oglasili naši moderni topovi in bruhali ogenj v tanke, zaregljale so težke strojnice v železne velikane, ki so se v oblakih prahu valili k nam.
MED DVEMA OGNJEMA
Naš ogenj seveda ni bil brez uspeha. Marsikateri tank je obtičal, ali kaj je pomagalo, ko so se tik za njim pojavilo kolone novih. Kakor blazni smo streljali dalje, toda strašen železni zid je bil vedno bliže... In v trenutku, so so se oglasile strojnice in topiči tankov, je pla-nil kakor da bi se utrgal iz neba nad nas roj težkih nemških bombnikov, ki jih prej med grmenjem tankov nismo utegnili ne slišati, ne opaziti. Iz nizke višine so streljali letalci v naše jarke, med dvema ognjema je zajel junake v rovih dih hladne smrti...
STRAŠNO JE BILO KLANJE
To je bil boj na življenje in smrt. Še preden smo se utegnili zavesti so zgrmele jeklene pošasti tankov preko nas im drvele dalje v mesto. Še danes ne vem, kako se je to zgodilo, trohico upanja smo imeli, da jih bodo naši zunaj zajeli. Ali že je bila pred nami druga kolona tankov, za njimi pa težki oklopni avtomobili, polni nemškili pešcev. Ti so se vrgli v strelske linije, začel se ie enakovreden ogenj na obeh straneh, v kate-
Problem zaščite kmetske posesti
Vse preveč neopaženo za slovensko javnost se izvaja v naši soseščini važna socialna uredba, čeprav govori mnogo dejstev zato, da bi ji morali tudi mi posvetiti vso pozornost. Banovina Hrvat-■'ka je prinesla hrvatskemu kmetu takoj ob^ svojem ponovnem vzniku uredbo o caščiti kmečke posesti, ki naj bi mu ohranila vsaj minimalno možnost obstanka. Kot poudarjajo voditelji hrvat-;kega kmetskega gibanja, je nastala tudi z ideoloških nagibov, da bi obvarovala crneta pctpoine proletarizacije ter se vela s tem tudi preprečila njegovo odtu-evanje kmetski ideologiji. Je to poizkus zaježiti kvarne posledice krutih zasnov kapitalistične konkurence in in-ervencija, ki naj bi ohranila eksistenco nalito kmetijam kljub nerentabilnosti malih poljedelskih obratov? Uredba je lastala po daljših in vestnih predpripra-
-etrt bi Poljaki prav gotovo odnesli, če ne ^rej, pa. pri jurišu, junaško zmago. Ali 'Pet račun brez poznavanja moderne 'ojne! Kajti tanki, ki so prodrli v mesto n Še dalje, so se naenkrat obrnili, prišli o nam za hrbet in streljali na nas. Ta-■ o smo se znašli v ognju med dvema ovražnima črtama. Sledil je splošni na->ad na nas. Strašno je bilo klanje, obu-5®n odpor Poljakov, ki jih je orjaška pre-noč modernega orožja prisilila h kapitulaciji ... Porušili, strli so nas kakor mravlje...
NAUK ZA DRUGE
Ne moreni razumeti, kako sem se sploh rešil iz ognja in našel pot čez Karpate ;ia Madžarsko. Bitka pri Samborju je bl-a Ie majhen odtenek strašnih bojev srbkejšega proti neprimerno močnejšemu. V zgodovino Poljske so zapisana 'rvava junaštva, ob vseh rekah in potih e pojila kri zemljo, ki ni verovala v poraz svoje romantike. Ali — in to naj bi bil nauik za vse, danes umirajo junaška dejanja posameznikov, vojna strategija pozna samo še — stroje. In to stroje v železu in mesu, človek je le služabnik demona, ki^si ga je sam ustvaril. Poljska je postala^ žrtev izkušenj, ki so jih Nemci dobili že po prvem krstu angleških tankov v strašni bitki pri Cambraiju v nandriji. Od svetovne vojne je minilo tedaj precej let, Nemčija je šla v vojnem orožju naglo dalje, se izpopolnila in zmagala v rekordnem času nad Poljsko, in je v svoji bolehni romantiki sanjala še
J*xVC'"al 1 ’ kjer zma^ie junaštvo, loda ti časi so za borce menda za vselej minili...
Rudi Čačinovič
vah pri katerih so sodelovali na eni
strani znani hrvatski gospodarski strokovnjaki, na drugi pa so se izjavljali o njej tudi prizadeti kmetje sami. Ne da bi se spuščali v podrobnejšo oceno tega poizkusa, naj omenimo, da izjave nekaterih gospodarskih strokovnjakov na Hrvatskem dajo sklepati, da je uredba samo začasnega značaja. Obvaruje naj hrvatskega kmeta izredno težkih posledic zadnje svetovne gospodarske krize. Dr. Rudolf Bičanič, šef Zavoda za proučevanje kmetskega in narodnega gospodarstva, je vprašanje med drugim postavil tudi tako-le: »Ce se končno pusti obrtniku orodje, če ima trgovec pravico do konkurzne ter prisilne poravnave in banke, da ne izplačujejo vlog, potem ima pravico do zaščite tudi kmet, ki predstavlja pri nas glavno življenjsko silo.« Nekaj določb uredbe pa naj bi pomagalo tudi populaciji.
V hrvatski in srbski javnosti je vzbudila uredba precej odmeva. Oglašale so se tudi kritike. Med argumenti proti njej so vprašanja agrarnega kredita. Že pred leti so se v zvezi z uvedbo novega civilnopravnega postopka izrekli proti tudi hrvatski odvetniki. Danes je dejstvo, ki bo imelo za hrvatsko kmetsko in narodno življenje gotovo velik pomen.
Kljub premali pozornosti, ki se uredbi s slovenske strani posveča z zgolj čas-niškim registriranjem njenih glavnih določb, je njeno oživotvorjenje izredno važno tudi za Slovenijo. Nerentabilnost malih poljedelskih obratov, pravdar-stvo, težka javna bremena, izredna zadolženost davijo tudi slovenskega kmeta in radi njih hira vse slov. narodno življenje. Gosto naseljeno Prekmurje z običajno razdrobitvijo kmetske posesti radi dednih odnosov terja od nas tudi rešitve tega vprašanja. Ali to preprečiti? Kam potem z odvisnimi silami, ki so bile do sedaj privezane doma, pa čeprav le z majhno, nezadostno ter nerentabilno krpico zemlje — ter nadomeščale njeno skopost s sezonskim delom v tujini? To je socialna sorodnost s problemom hrvatskega kmeta. Je pa še druga plat tega problema, ki zadeva naš problem narodne enakopravnosti ter odnosov do centrale. Srbski kmet je zaščiten že od 1. 1865 po »zakonu o okučju«, ki izvzema od izvršbe »5 dni zemlje« t. j. 6 juter. Po poznejših določbah je prepoved odtujitve posestnega minimuma še strožja, kot sedanja hrvatska. To dejstvo mu je pri eksekucijah radi privatnih — in kar je važnejše — javnih bremen nudilo prednost pred slovenskim in
hrvatskim in mu brez večje nevarnosti dovoljevalo davčno stavko. Tako se je mogel izogniti težkim preizkušnjam, ki so jih zato v polpretekli dobi čutili bolj kmetje »v Preku«. Danes je v tem pogledu nekoliko »izenačen« tudi hrvatski kmet.
Kot znano so gotovi srbski opozicio-
nalni krogi zahtevali raztegnita
o zaščiti kmetov na celo državO’^ je nujno, da se prouči njeno dei$W” j. v naših razmerah in v. ^sp bo koristilo kmetu in živil® ^ interesom našega naroda. ^ tem bi se moralo dati priliko tudi detemu slovenskemu kmetu, da svoje mnenje. Nikakor pa ne bi _ volj, če bi ga hotela predstavljat' ona finančna ali politična skupif13, J krojila uredbo po svojih interesih 1 i; budah.
ta'
Kako je propadla lončarska obrt
k rct'/\rs\ ins\ rtnf L* n Lrvt* J »* «4 o Irtiro ri Ja ,	~ 1 i  i /i	C6*J
Isto razvojno pot kakor izdelovanje obleke in obutva, je šlo tudi izdelovanje lončene posode. Začetek lončarstva sega naleč nazaj v neolitsko dobo. Neolitska kultura t. j. mlajša neolitska doba, ki sega do okoli 1. 1900 pr. K. pozna okrašeno glinasto posodje, o čemer pričajo na predzgodovinskih naselbinah izkopani ostanki prastarih lončenih izdelkov. Trebušasto posodo so v prastarih časih izdelovale ženske izključno samo za lastno domačo uporabo.
Pod uplivom mlajše latinske kulture je pri nas okoli 1. 300 pr. Kr. lončarski kolovrat, ki se še danes uporablja v ne-izpremenjeni obliki. 2e pred Rimljani se izdelava preproste lončene posode loči iz kmečkega gospodinjstva in prehaja v samostojno domačo obrt. Čeravno se v srednjem veku tu in tam na gosposki mizi pojavi posamezna steklena posoda ven dar kljub ternir ni opaziti zmanjšanja o proizvajanju lončene posode. V predzgodovinski dobi in tudi pozneje v zgodnjem srednjem veku so lončarji za izdelovanje umetnih loncev upotrebljavali železnato glino pomešano z grafitom. Pogosto pa so žgali posodo iz glinovega železovca brez grafitne primesi. To enostavno, a nepremaglijvo posodo so pri žganju tako okadili, da je dobila temnosivo barvo. V 15 stoletju ko se je postopek z umetnim posteklanjem lončene posode, z neprodir-Ijivo lončeno prevlako uveljavil tudi pri nas, jo skušajo po mestih izpodriniti stekleni izdelki. Kljub tem ternnosiva posoda ni izgubila svojega slovesa in je še nadalje obdržala svojo prevladajočo moč na domačem trgu. Po deželi so lončarji še v 19. stoletju izdelovali in po kmetih prodajali veliko na davnino spominjajočo žarasto posodo za shranjevanje olja, semena, žito, vino, kis, suho sadje itd., starinsko trinožno posodo, sklede in vrče.
Bujno zaraščeni gozdovi in bogata ležišča pripravljene gline sta najboljša po-spešitelja lončarstva. Da je Celjska okolica na tem bogata, priča okolnost, da je 'bilo zadnja leta pred uveljavljenjem no>-
dosf
le fr #v?
vega obrtnega redea (1859) pri lončarskem cehu včlanjeno 67 tn0) ; * 134 pomagačev in 67 učencev. mih spodnještajerskih cehovskih ^ gah je bilo v tem času Pri-’aV!;fu t cehovnikov. Ni dvoma, da je * pri lončarstvu šušmarenje zelo f S tem številom je lončarska obrt gla višek svojega razvoja, ker od be dalje je ta obrt v stalnem nflZa'
Hj<u. Po mestih in trgih je lončeno do že zdavnaj izpodrinil porcelan* --^ nitasta posoda in pološčani (E®?1	-
izvodi. Čeravno se lončar potrudi* ^ pravi trpežne lonce in pečnice in P šegi okrasi vrče, krožnike in (eji■ igrače z raznimi okraski, vendar s vo vnovči svoje proizvode. ^ Za razširjenje novejše kamemt® j| de je pri nas najprej poskrbel I?- b .ji ki je 1. 1815. utemeljil keramično strijo v Nemškem dolu pri LiboJa ■ * varna je začela obratovati 1. 18l vj najstarejše podjetje te vrste v drz Kasarcah pri Libojah je 1. 1873 Ludvik Schtitz tovarno za žgan]®
i
V dalmatinski »kuhinji1' rožmarinovega olja
Trgatev na dalmatinskih otokih je končana. Lepo je bilo. Spominjala sem se na trgatev v Sloveniji, tam gori v naših Slovenskih goricah. Včasih mi je kar nekam žalostno, ker ne slišim klopotcev ki so mi nekoč doma že presedali, posebno oni na Kalvariji. Sedaj pa si jih
ior	**** sHiatj, tiste prave, šta-
jerske! loda klopotec na Hvaru?...
uiIUr?h.De sH5iŠ' Trsatev, ali kakor prahi. f	»jematva«, poteka tiho,
vthLk,' ** vroče jesensko sonce
sploh	de1U’ 23 mOTje ta™ doli se
sp.oh nihče ne zmeni. Počasi korakajo
z mehovi natovorjeni osli proti morju Fočasi, po dalmatinski navadi jih priganjajo fantje m leno korakata oba. Sonce
T? ’ T? ri,je- a ktopSS
se je razblinila. Ko je sonce že za Visom m se vidi le še njegov obris, vidim v daljavi kot fato morgano Kog Kalžar tam daleč v Slovenskih goricah fz takih misli me vzdrami pesem-Liipa, lipa Mande, poljubi me s obe bande1 ^ Ive Ivanov priganja natovorjenega
— Kam taiko pozno, Ive?
— E, kuhamo x rožmarin! Pridite po večer|i k nami na Veli Katnik! Dosti nas
/sega bo; petja, smeha in politike.
i ridite, šiora meštra!
Neutrudljivi ^ ti Mulograbijaaii. Od
Cveta Zei-Pivko
jntra do večera trgajo grozdje, tlačijo ga v mehove, nalagajo na osle in priganjajo jih po % ure daleč k morju, kjer imajo kleti. Ne slišiš pesmi, še besede so redke. Samo počasno korakanje trudnih živali in ljudi. Človek bi mislil, da se bodo zvečer zvalili k počitku kot ubiti, toda motiš se brate. Po večerji se šele začne življenje! Tam na Velem Kamiku kuhajo rožmarin, vsako noč ena družina.
— Pridite, šiora meštra, nas boste naučili ono »Pojdimo na Štajersko«!
Kdo se ne bi odzval takemu vabilu! Zato hitro za Ivanom Ivanovim, do Ka-mika je le nekaj korakov. Veli Kamik je kamenita hiša kot vse ostale v Malem Grablju, samo da nima oken. Ko vstopiš v nekoliko pogreznjen prostor, se ti zdi, da so te porinili v peč, V sredi temnega prostora je kotel iti razne naprave za destilacijo rožmarina. Okoli kotla pa vse polno mladine in starine! Stari Lovro me je sprejel:
— Vidite, šiora meštra, naše Malo Grabl,ie ima tudi rožmarrnsko zadrugo. Prav lepo uspeva. Pred trgatvijo smo poželi rožmarin, ga posušili iti ga kar na licu mesta zmlatili; sedaj pa se ob kuhanju lepo zabavamo. Prisedite, ako vas »komoda«!
kotu se je nekaj zganilo. Dalmatinski očak mi je‘podal roko:
— Dobro došli, šiora Cvha! Da veste,
jaz sem vaški glavar, pa to ni nič. Hotel sem^samo reči, da smo vsi veseli, da ste končno prišli. Dve leti ni bilo pouka, otroci so pa čisto podivjani in brez nadzorstva.
Ivanova Mondica nadaljuje:
— Veste, šiora meštra, sosednje vasi se že itak norčujejo iz nas, da se za nič drugega ne brigamo kot za »interes« (denar). Res je. Sami sebe več ne po-znaino. samo interes nam blodi po glavi. Skrbite vi za našo deco!
~ Prenehaj, Monde, jo prekine Ive. Kaj boš šioro meštro že prve dni gnjavila s takimi stvarmi! Spoznala nas bo sama. Slabi ljudje nismo, to je res. Bodite uver jeni, da se bodo za vas vedno našli sveži pomidori, patati, blitva, ka-raberi,..
Naštel mi je razne specialitete otoka Hvara, ki pa jih mi tudi poznamo, satno pod imenom paradižniki, krompir, repa, rožiči... Prevzet od hvale teh dobrot mu je teke! jezik v hvarskem narečju in v taki brani, da so se mu začeli ostali smejati.
— Ajde, ajde, fertnoj! Povejte nam rajši, šiora meštra, kaj je novega v Sloveniji? Jaz sem bil nekoč v Mariboru.
— Pokojni barba Kuzma je tudi potoval skozi njega.
— In Zore? Ta pa .ic stalno v Mariboru. Začeli so obnavljati vtise in spomi-
lvuuviiv ovnuiz, luvamu	O?
nene posode. Podobno podjetje je fi tovljali 1. 1866. ustanovil neki Hor ^ tovarna, ki je obratovala do 1. I?2 y delovala rjavo posodo, to je blago z manganovo vsteklino. se je pa izdelovala lončena po’ j spf apnenčevine, izdelovala se je pa ‘l!. v; cijalna roba po Meissenskih vzorci ^ ( sanem in modrem tisku. DOVOLJENJE ZA IZVOZ KOL^N NEGA BLAGA (J Za izvoz kolonialnega blaga i tu> imeti posebno izvozno dovoljeri] ^ ^ če gre le za manjše pošiljke do | Za izvoz kave, čaja, kakaa, P sli» drugih začimb, riža, čokolade ^ nega blaga mora dati odbor za j ^ ? Narodni banki predhodno dovo i ici glede na količino in vrednost b 0 J' velja tudi za poštne pošiljke. ~ "m sto domače blago se bo smelo ^ pošiljkah izvažati, toda vredn ne sme biti višja od 1000 din
ne, ki so jih slišali od Zoreta ^ nega barbe Kuzme. Medtem Je , „ f
v kotel vreče rožmarina,	o4j<|
je divjal, nekje v temi je curlJ ^ ozračje pa polno mamečega-	'
dušečega vonja po rožman	.	vtd,
so se le še iskreče oči m ", se Ja zadovoljnih Dalmatincev, yi. razvneli ob pogovoru o Slo le niso hoteli vedeti! Zakaj	,
ni kamenja? Imamo li morje.
Tako se je pogovor zaV „oadn° ji' noč. Niso se spomnili na z"l£jaj m šče, ne na razna »pitanja«-	|
tajo časopisov, jematva Je kuhajo, sedaj mislijo le na % 51 *	?
— Kje ti je mladi, Bon«18-tenta« z njim.	je tu	J/
— E, pa hvala Bogu, ce
ga ni tu! /Sapeli sta	-^3;
Dalmatinki, Mondica in ^3,
Ja sam, majko, cura fjna a ja sam, majko, cur _.	#}«
ud at ču se za Marina • »S jr1
Pozabili so na Slovenil' 2 v kajti če Dalmatinec poje. P šo in srcem.	.	a vi ž
— Šiora meštra, seda) P4^0 vensko! Malo Grablje j«	je -c
ko snto se razšli, olje Pa curljalo.	m,
— Hvala lipa, šiora ^ noč!
|*P
V#
Bogu na pomoč!	\f]
Lc Ive je. oslal na bo do zore stregel kotli' 1 ^ ne čebre no/jiuariuov«®9
Mogotci okoli kvascvega kartelap0W&**
_   _	snreiem	evmnskih	in	izven«
V dobi monopolskega absolutizma so zaslužili okoli 350 milijonov dinarjev
sprejem evropskih in izven« evropskih postaj tudi podnevi
, togimi karteli, ki so nepravično 'tjJ0v'jeni in ki s0 v veliki -meri vzrok .f%nih socialnih razmer je tudi kartel l a' Sicer je ta kartel številčno maj-Pa zato po zaslužku mnogo večji. F»brtel je klasičen primer povojni ?gateiiia malega števila ljudi na jt7*. *°nsumentov. Najžalostnejše ■ istvo. da je vprav ta kartel dobil
pa
uov£ zaščito in monopolsko moc. ^Vn ^ se P°t>ira za kvas dr-cjjj ? tr°šarina, s čimer bi bila produk-, Vasa dovolj zaščitena in zagotovil u<li Primeren zaslužek. rjL Spa<*a meci Predmete, ki jih upo-kjJj vsaka hiša in veliko število pe-Eii,ai ^rablja se sicer v majhnih koli->ri	pa	znaša letna uporaba do
1 P&ae kg.
D;
aties j
.	-—.»v,	V Ul olv , A AW »v , M.»	—
Sred ^ te rili je samo ena obstajala že VjrneV°^rK>- Za ustanovitev takšne to-iij,,;., ^ Potrebno dovoljenje finančnega fstva. Do leta 1929 se je to dovo-Ml šnr2-	dobilo, tega leta pa je
lil (,s,eiet zakon, ki je za šest let zabra-jtn javljanje novih tovarn kvasa. S ^ °bstoječe tovarne dobile abso-V>olsko moč. Sedem tovarn je k v kartel »Fermeto d. d.« Za-Vjr^ ]er je prodajna centrala. Te to-'J,	0	Proizvajale	potrebne	količ.	kva-
'5r«atn0li?dai.ale in plačevale drugim to-niso obratovale, za to velike samo da se znebijo njihove
y w‘nce.
** aW?nlenih šestih letih monopolske-'^tizrtia je bila prodajna cena
■ŽHi
Bnamo v državi 18 tovarn kva-
's
kvasa 28 do 30 din za kg, proizvodni in prodajni stroški pa so znašali za kg samo 12.75 din. Če temu prištejemo še 20% zaslužka in amortizacije za tovarne, bi morali prodajati kg kvasa po 15.50 din. Tovarne so letno zaslužile takrat okoli 48 milijonov din, kar znaša v šestih letih 350 milijonov din. Srednji pek, ki porabi dnevno okoli 10 kg kvasa, je dajal kartelu okoli 48.000 din čistega dobička.-Od leta 1935 je pretila tem tovarnam nevarnost nove konkurence zaradi nameravanega ustanavljanja novih tovarn kvasa. Kartel pa je ponudil državi za nov monopol tovarno glicerina za državno obrambo. Sedanji proizvajalni
stroški kvasa znašalo po originalnih to-! z luksuznim superom vamiških kalkulacijah okoli 20 din pri ] čemer so vračunani vsi drugi stroški, J amortizacija in državna trošarina. Fi- j nančno ministrstvo je odredilo prodajno ceno 29 din za kg, kar donaša letno še vedno okoli 24 milijonov čistega dobička. Tovarna glicerina, ki jo bo kartel po stavil za državo, bo veljala okoli 12 milijonov din in za to bodo dobili mogotci okoli tega kartela zopet stare zaslužke, ki bodo znašali letno več sto milijonov dinarjev, seveda na račun konsumentov.
Zato je ureditev tega vprašanja tako za državo kakor za konsumente velikega in življenjskega pomena.
Iz Savinjske in Zadrečke doline
Celje, 4. nov.
Nepriličen je novi vozni red po savinjski železnici. Prebivalstvo se vprašuje, zakaj jg bil ukinjen popoldanski savinjski vlak, ne da bi bili preje zaslišani krajevni faktorji in ne da bi se bilo oziralo na potrebe in želje prebivalstva. Poštni avtobus iz Šmartnega bo odslej vozil prazen, ker potniki nimajo zveze takoj za Celje, oziroma bodo prišli v Celje šele ob 18.41. — Ceste v gornjegrajskem okraju so v zelo slabem stanju. Sedaj so jih pričeli gramoziti, toda vse premalo. Treba se bo lotiti temeljite rekonstrukcije vseh cest v okraju. To je potrebno že iz tujsko-prometnih ozirov. — Betonski most v Nazarju bo kmalu dovršen in izročen prometu.
Otvoritev mosta se bo vršila v kratkem \ na slovesen način. — Elektrifikacija gornjegrajskega okraja napreduje. Stebri so postavljeni od Velenja do Nazarja. Luč bo zagorela že tekom meseca novembra. V Zadrečki dolini, Gornjem gra-du in Novi Štifti pa se bodo dela za ve- ' lenjski daljnovod začela spomladi. — • Občinsko cesto Lopata—Galicija bodo ‘ temeljito popravili. Stroški popravila | bodo znašali okrog 30.000 din. Uprava I rudnika v Socki, ki cesto tudi močno j uporablja, bo dala na razpolago 1000 kub. metrov gramoza, občina Velika Pi-rešica bo prispevala 16 do 18 tisoč din, 12 tisoč din pa bodo zbrali po vaseh, ki cesto uporabljajo. Z deli bodo v kratkem pričeli.
•Prodaja tudi na obroke
"jOtoerčan pobegnit iz Lepoglave. i c Vodnikova ulica bo zaradi kanalit-f iz kaznilnice v Lepoglavi po-1 zacijskih del v odseku med Strossmaycr-i	r.,.-i.-i.--~ jevo ulico in Kralja Petra cesto do nadalj-
njega za vsak vozovni promet zaprta. Nagradno strelsko tekmovanje celjske
letni Alojz Slokan* iz okolice
Kaznjenec je bil obsojen na
5j3"?J v moštu. V Gor. Pirešici je neki zavistnež vlil v k
pri
~ .... . Jeti
ulanca Vin tar j a v 25 hi mošta ,,’JfiI i!10 petroleja in mošt popolnoma 4>vb ^a je zJdo velika.'
V> ki n zadru£a »Lastni dom“ v Ko-^erava zgradili svojim članom \3Keuj. atlj-ske hiše, bi potrebovala za M°na ,\clikopotezncga načrta okoli V^iki	bredita. » ,a namen so
l b-tC za(^ru8e l>osredovali pri
. PadIa na P,ug-. V ^a'
% ,U'a v’, skozi odprtino na podslrešju si	Posestnica Katarina Gru-
Iju. v.sl£oraj odsekala desno nogo ,’ati. v?G° ji bodo morali najbrže St« *®Dlifjrav* se v ormoški bolnišnici. h v Savi. Sava je blizu
S
>in
V Savi.	JO	DUZU
lc w ki ir* • Vlla truplo neznanega utop-sk r 1 rane na glavi. Obdukcija
: Tr
»dni, še" ui identificirano.
% * -
g°'
c &	?	°’	“i	ie	ležalo	v	vodi	žc
rln* w ...................  *
na glavi. Obdukcija ovorice o zločinu ne
^ de|.,. a nied ruškimi drvarji. Se-
liij^ažuti ec Matija Diaček iz Bosne je SDV *-°bnici pri Rušah zabodel, ^SariJ1 v ^sno stran reber 501et-^ Ja Antona Matičiča.
c	.
strelske družine se zaradi slabega vremena do nadaljnjega odloži. Cas se bo pravočasno objavit c Umrla sta v javni bolnišnici 47 letna zasebnica Antonija Godec iz Trnovelj 31, na Hribu sv. Jožefa 50 pa 65 letna žena cinkamiškega delavca Neža Rojčeva.
c Redna telovadba oddelka starejših sester pri Sokoln-matici se bo pričela v ponedeljek, 6. t. m., v telovadnici mestne na-rodne šole. Telovadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. — Vsako nedeljo od 16. dalje so v mestni telor vadnici za člane in članice ritmične vaje.
c Izpili vozačev motornih vozil za kandidate’ iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja se bodo pričeli v sredo, 22. t. m., ob 8. uri zjutraj na okrajnem načelstvu v Celju.
c Bolničarski tečaj. Okrajni odbor društva Rdečega križa v Celju obvešča vse, ki so se prijavili za bolničarski tečaj, da se bo ta pričel v ponedeljek, 6. t. m., ob 19. v Zdravstvenem domu. Predavanja bodo trikrat tedensko in sicer ob ponedeljki!), sredah in petkih od 19. do 20.30 ure.
c Kanalizacija Krekove ceste. Pokojninski zavod bo podaljšal mestni kanal od
gostilne „Pri Angelu" v Prešernovi ulici mimo novega poslopja Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti. Ta kanal bo tvoril sestavni del bodoče definitivne kanalizacije^ c Knjižnica Delavske zbornice se je ustanovila v Celju, da morejo tudi delavci in nameščenci Celja in okolicc_ priti do dobrega čtiva. Knjižnica posluje v pro-1 štorih Delavske zbornice, Razlagova ul. 5, Samoprodaja vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne, in od 5.-8. ui-e zvečer. Knjižnica ima
Razen tega prinašamo
ORION 5-cevnf
popularni super na mesečne obroke od diln 180*—
L. LUSiCKY
Maribor, Koroška cesta it. 11
Bremec. Celle
x	j	i	.	..	Iški pisatelj Prucha. Za deco
c Nesrečen padec. 13 letni poscstmko\ ; j ^ za oljrasic pa o din. sin Ivan Koprivnikar iz Podgore pri Šmartnem ob Paki, je doma padel iz kašče in se težko poškodoval po glavi.
vstopnina
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri film „Ali Baba, razkošno oriental-
c Stroj jo zgrabil pri mletju jabolk 28 sko komedijo z milijonsko inscenacijo, letnega dninarja Ernesta Cvana iz Rečice
ob Paki in mu prerezal prste na desni p Prejeli smo. Ze drugi mesec se poroki.	i	pravlja banovinska cesta med Stojnci in
c S kropom se je polil 6 letni sin po- Borlom. Cesto najprej razkopavajo z raz-sestnika Daniel Turnšek iz Zg. Hudinje rvačem, nakar jo posujejo s kamenjem in pri Celju. Dobil je težke opekline na ravnajo z valjarjem. Vozači in kolesarji desni roki.	j	ter ostalo	občinstvo, ki se poslužujejo te
J	prometne	žile, se vedno očitneje prir
“ ‘ ‘	’ časnostjo popravljanja. Na-
p ,,čarobna skrinjica", i.utKovm oaseK vezam so na veliki Ovinek čez poljsko iokolškega društva v Ptuju priredi v ne- cesto preko Muretincev. Promet z vino-
‘ ** ’	'	pa	je	tod	baš	v	tem
PfUf
,,Čarobna skrinjica". Lutkovni odsek vezani sokolskega društva v Ptuju p;'
i u\
tožujejo nad- počasnostjo popravljanja.
'“d Ovinek
 _____________________    _	  inčev.
deljo ob 14. uri v prosvetni dvorani „Mla- rednimi Halozami dike“ lutkovno igro, ki jo je napisal čo- času najživahnejši.
občina ■
kc 01 ra
življenja je dopolnil
L aVci r.u°ve	eeljska	razpisuje za
k0Jfeallzfeile na Sp. Lanovžu *>ov iJQi)n,n . betonskih cevi 50 cm i5 ?5	i°	vložili	do vključno
S5.489*
Kako Je s tržnimi cenami v Prekmurju
ie ie v Celin li 111 skladatelj g. Ka-Celin už.bo mestnega orga-%r°tin "icim. '7 lela 1S95. Tu so iT' je CerKvo]if°- UsI>eSno delovanje no iM[) Q?D°val v rrsve,tal giasbe. Leta 0 lpln irw-iJU 8'asbcno šolo Ul JRS v Mari,,1037;- k0 se je ta šola vto tj 2Cno j Kar°l Bervar je bil V11 je , ve^[r4odcn, mož in se je kol
1 1*0„ .Vzgojii ..pokazal. V narodnem
2 i . 'svojc olrokc-
il^io k
4^° Kleii„elj11 B -v»u.
A cS^ilri
'i^::va «■
v Celju uradnik g. Adolf Bervar z
za člane •avnik dr. Franc Prem-
&
ima od wna „Pri Orlu"
4
na
n
i' ii) ^re*bo<ir,i'0'’einhra je bilo v evi-> sior,0 ^01,,-č, «'h. lt>X moških in 99
Ih L
niožliihM8ž5 * ><»
V, b lH i’ *
102
>iu
jih
je bilo v evidenci
%
WMsti
j’ ',>ri
1 mizar, 0 prival-1 nosu«V- de,U!l’ 3 služkinje, ^fPodinja, t orožniška ku-uv ‘‘ihk;' kuharica
priredil jutri je namenjen za naraščaja iii dece.
"'VUtljv
V »Večertiiku« smo že opozorili na izredno nesorazmerje cen na prekmurskem trgu z onimi v drugih krajih naše države. Poudarili smo, da ima tu poglavitno zaslugo brezvestna špekulacija, glede cen živine po monopolni položaj, ki si ga je pridobila mesna industrija. Žitni trg je popolnoma neurejen ter je mali kmet prepuščen popolnoma le samemu sebi. Ni nobene organizacije — zadružne ali kakršne koli že — ki bi mu v boju s špekulanti vsaj malo pomogla. Prizad za Prekmurje ne pomeni nobeno koristi. Mali prekmurski kmet lahko le 7. žalostjo v srcu bere v časnikih, kako ta ustanova kupuje na jugu mnogo draže kot pa prodaja on kakemu prekupčevalcu doma na dvorišču. Pa ne savno tam, kjer kupuje Prizad, tudi drugje prodaja kmet mnogo draže. kot v Prekmurju. Pred seboj imamo tržne cene. ki so vladale istočasno začetkom letošnje jeseni v Soboti ter še nekem drugem slovenskem izrazito poljedelskem okraju. Za primer naj navedemo samo nekaj cen najvažnejših proizvodov, ki jili prodaja prekmurski tnali kmet, da bi si kupil najpotrebnejše za dom ter plačal davke. V Soboti je stal bik od 4.50—3
din, tam 6—4 din; telice v Soboti 4.50— 3 din, tam 6—4 din; krave v S. 2.50— 1.50, tam'5—3 din; teleta v S. 3.50—2.75, tam 8—7 din; prašičje meso l kg v S. 10—9 din, tam živi 1 kg 11—9 din. Isto nesorazmerje je pri žitnih cenah. V Soboti je bila cena za 100 kg pšenice 140 din, rži 120—130, koruzi 130, krompirju 60, ovsu 120 din itd.! V omenjenem okraju pa je stala pšenica 200 din, oves 170. koruza 140, krompir 100, Mol 275 (v Soboti 180 din!). In kako je pri sadju, katerega prodaja naj bi posebno kmetu na nerodovitnem goričkem Prekmurju pomagala omiliti nerentabilnost posestva? Jabolka 100 kg v Soboti so stala I. vrsta 150, II. 130, III. 100, hruške I.—III. 200—120, v tem slučajno izbranem okraju pa I 300—200, II. 200—150, III. 100, hruške I—II. 400-300!
Primerjali smo samo slučajno izbrane tržne cene z drugim slovenskim okrajem. Za noben proizvod v Soboti ni kakih posebnih večjih transitnih stroškov, da bi morala biti zato večja razlika, na sprotno Sobota ima ugodnejše prometne pogoje n. pr. posebno pri živini, ki jo x.enejo kmetje direktno v tovarno. Na nesorazmerno nizke oene v Prekmurju
so opozorili že tudi drugi. Tako je n. pr. anketa Akademskega delovnega tabora ob primerjavi s cenami v ostali Sloveniji dognala isto.
Interes prekmurskega kmeta zahteva, da se to nesorazmerje odstrani. Tu bi morali pomagati v prvi vrsti tudi javni faktorji, potrebna bi pa bila tudi primerna organizacija prizadetih kmetov samih. V kolikor so za to dani pogoji pa je drugo vprašanje, ki ni odvisno zgolj le od kmetov samih. Vprašanje nesorazmerja tržnih cen v Prekmurju pa je poleg vprašanja davčne enakopravnosti, agrarne reforme, uvedbe večjih javnih del (regulacija ceste itd.) gotovo nad vse važno za povzdigo rentabilnosti prekmurskega kmetijstva ter tudi za trajnejše in narodni celokupnosti koristnejše omejevanje bega v tujino, kot pa je bilo doslej. Presega pa ozki okvir, kot zgolj prekmursko vprašanje, ter se tiče tudi vprašanja zdravega in več ali manj enotnega slovenskega trga. Vse, kar slabi odpornost slovenskih množic na periferiji, pa bi morala biti dvojna skrb zdrave slovenske gospodarske in socialne politike.	-le.
Maribor
Planinska sokolska trdnjava na Pohorju
| m Nesreča v delavnica težko „ leznic. V bolnišnici » Sj državnih njeni 27 let star	^	Betnavs^c
železnic. Pavle Semenč, d	strug311!11
ceste, kateremu je zletel pr
V nedeljo, dne 12. t. m., bo ob 11. uri slavnostna otvoritev impozantnega Sokolskega planinskega doma na Pohorju. S tem bo kronano 41etno delo marib. Sokolov, ki se niso ustrašili velikih žrtev in dolgotrajnega truda. 1100 m visoko na Pohorju so zgradili mogočno sokolsko postojanko, ki bo nudila prijetno zatočišče sokolskim pripadnikom poleti in pozami. Združeval bo pod streho Sokole iz vseh krajev in krepil med njimi narodne vezi. Mogočna trinadstropna zgradba ima 67 postelj, lastni vodovod in elektrarno ter je lahko v ponos obmejnemu sokolstvu. Ob priliki slovesne otvoritve Sokolskega planinskega doma na Pohorju se bodo pobirali prispevki za kritje stroškov, ki so bili veliki. Kdor se zaveda važnosti te obmejne narodne trdnjave, bo po svojih močeh prispeval in se tako prŠtel med graditelje tega lepega doma.
7/'. Ul
večji’ kos železa v prsi._ cvetlične to m Karambol na križišč«iw	10 ^
Kneza Koclja ulice.	gjčne	in
je zavozil na križišču C	ki	je	K
"	-	” neki tovorni avto,
peljal od železniškega viarvoZnega avt0" del novega Hergovega pre™® mobila ter ga docela i azni. yčaraj so m Olrok pil oetovo	3 letae-
pripeljali v mariborsko boto Greifon€rja ga posestniškega sina Du^	pil	octo-
fe 4 Radvanja, ki »IggFSkjS
vo kislino. Malček je- P1
vzel s ;očin
iuvco	P^£Ktt.
pri Bohovi. Ustreljene ^zane^
teklenico
se je splazil do police, ^ , in pričel piti strupeno tekoči* orožij in Dva divja lovca s°j£JKta skrilav
in pričel piti strupeno *'	’	'“vca	:
Oba so
Sodobni slovanski knjižni jeziki
Včeraj je bik) v Ljudski univerzi pred večinoma srednješolskim poslušalstvom predavanje prof. Stanka Bunca o sodobnih slovanskih knjižnih jezikih. Zaradi političnih dogodkov zadnjih mesecev se je zanimanje za vprašanja, ki so v zvezi s slovanskimi knjižnimi jeziki, močno dvignilo. Tudi laiki vneto razpravljajo o medsebojnih odnosih slovanskih knjižnih jezikov, o njihovi zemljepisni Razširjenosti ter o njihovem zgodovinskem razvoju. Danes poznamo 10 slovanskih knjižnih jezikov: 3 zapadno-slovanske (veMkorusčina, ukrajinšoina
in belorušoina), 4 sevemoslovanske (poljščina, češčina, slovaščina in luži-ška srbščina) in 3 južnoslovanske^ (bolgarščina, srbohrvaščina in slovenščina). Najstarejša med njimi je češčina. Najmlajši pa sta belorušoina in slovaščina. kateri 'šc danes nimata popolnoma nespornih, pravopisnih, slovarskih jn slovničnih temeljev. Najmanj narečij^ pozna velikoruščina, naiveč pa slovenščina, k> se govori v štirih državah (Jugoslavija, Italija, Nemčija in Madžarska); le 54% Slovencev prebiva v Jugoslaviji.
greznico.	 .- ■	nn  
m Stenice so se P°Javl ^ 1456, ki lezniskih vozovih. Vagon i	^
prišel danes ponoči iz Z*£re	seda],	^
v izobilju. Da se pojavljajo g -^ malr je mraz, je najboljši dokaz skraj ^
m m" Nesrečen padec. S del v hlev ter si zlomil no§o VoUeine P Franc Smrdelj iz Spodnje Sv.	Rupertu	v slovel]s	jLjji	na-6 J
m	Naložen	voz se je1	zvrnil	Brestfr#
nega	posestnika Miha Zela	pojk#
v Kamnici ter mu zlomil ^0inišm<^ vanega Zela so prepel] avestf n>r. Otroka	sta. se do	ne»ve	f
naj si jo hitro nabavi v naši hiši sreče in glavni kolekturi bančni poslovalnici Bezjak^ Maribor, Gosposka ul. 25, kjer so nove srečke še na razpolago. V ostai-lem glej oglas v današnji številki našega listal
m. Pogrešani grob najden. Mariborski novinar g. Franjo Pirc se je zavzel za pogrešani stilki Ivanki Pozebov grob, oziroma rodbinsko grobnico prvaka ma-1	stodinarski bankovec,
riborskih Slovencev dr. Ferdinanda Dominku- * Priletno presenečeni boste ša. Po povpraševanju pri župnih uradih se je	obisku	v salonu za kozn-
ugotovilo, da je umrl 23. januarja 1901 in bil	IADY*‘	v	Gregorčičevi
nAt/Anin «0 citatu tv. o cM^	„	y	J^eclCl]^	Vl/.htf
m cjtroKa .m«* ^ j^^ndku o®?*1* žganja. O tem žalostnem dog ročajo iz Lokavca pri ’sin()V0®a P., oče dal svojima malima srnov^ ^ žganja. Obležala sta nezav [^n^oloS1 kimaj rešili zastrupljen]* z*^ *
m Neki žepar je ukra.( 'ksandrovt' &
;ii-i Ivanki Pozebovi z AleKsai
že ? kozine^
Olgi Juvančičevi ob zasluženem pokoju
pokopan na starem mestnem pokopališču. Ker
Gostilna Mandl
banu iz Rač prepeljan v Zg. Polskavo dne 29. maja 1924.
m Kozjaška pravda se je včeraj končala. Več kakor 10 let je trajala pravda za kos Prekove grabe. Sodba "bo objavljena pismeno.
m Vsi na tombolo Glasbene matice, ki
bo v nedeljo, 5. novembra, v veliki dvo
Te dni se je poslovila od svojih tovarišic in učenk upraviteljica II. drž. dekliške ljudske šole v Mariboru ga. Olga Juvančičeva.
Njeno vzgojiteljsko delo se je začelo
Klobuki.
športne čepce v najnovejših oblikah, srajce, samoveznice, rokavice, maco perilo v veliki izbiri
A. Heaiet, Maribor
Tir SREČE" .,1'LTMK
tura’ naše	Tujskopromege zve^	^
vabi tudi	Vas na udeležbo	^
žrebanju, ki bo ze U; lag6!	J,
še v veliki	izbiri na iazpoiaD	pr
* Sveže kislo zelje dobite u Jos. Skaza, Maribor, G1^° ik, spe ^
• Dr. Hudo!i Lovrec, zdiavn^.^^
dala vzgojiteljica svoji mladini vse svoje misli, vsa svoja čustva in vse s vej e delo. Njeno delo je bilo skromno Lu človekoljubno ter. je služilo kulturnemu napredku.
Ob odhodu z njenega službenega mesta ji želijo njene stanovske tovarišice vse najboljše, kar ji sploh morejo želeti:
pred 36. leti v sončnem Primorju, kmalu nato pa jo je usoda zanesla v Dravsko dolino v Selnico ob Dravi, v pokrajino, ki je bila narodnostno močno ogrožena.
Med prevratom je narodnozavedna borilka prevzela vodstvo šole v močno potu joenem mestu. Spočetka je bilo težko dosti zdravih let, in da bi še nadalje pri-preorati ledino v novem duhu ter pre-lhajala med nje.
Na zalogi imamo vedno najnovejše kvalitetno
b<a:° Nizke cene postrežba
prinaša damska in moška modna trgovina A Hedlat, Maribor. Aleksandrova cesta 9
točno ob 15. uri ter bo trajalo neprenehoma do večera.
m čajanke naših športnikov, ki jih prireja ISSK Maribor vsako nedeljo v kmo-baru, štejejo že nekaj let šem k. najpopularnejšim družabnim prireditvam našega mesta. Otvoritvena čajanka bo jutri ob pol 17. uri. Vsi prijatelji in poboraiki našega športa vabljeni!
111 Tujski promet je bil v preteklem mesecu še precej dober. Maribor je obiskalo 1206 tujcev, in sicer 880 naših državljanov', 256 Nemcev, 27 Cehov, 18 Italija,-no . Bolgarov. po 3 Švimrji ir. '"'Ižari. po 2 Grka in Poljaka in po 1 Danec, Anglež, Šved in Američan. Nočnin je bilo oktobra 3862.
m Izgonaša z »boksarjem** je prijel stražnik v neki gostilni v Vetrinjski ulici in ga spravil v policijske zapore.
NOVE PRITOŽBE ZARADI VOZNEGA REDA
Ukinitev nekaterih vlakov koncem prejšnjega meseca je ponekod občutno prizadelo prebivalstvo, to pa tembolj, ker si je prebivalstvo te vlake s trudom in mnogimi prošnjami pridobilo in se potlej navadilo na nje. Zadnje dni se kar množijo pritok«, ki so nastare zaradi zmanjšanega voznega prometa.
Tako so z ukinitvijo vlaka, ki vozi ob 10. uri iz Maribora proti Št. liju, prizadeti kmetje, ki so se vračali s tem vlakom iz Maribora, prav posebej pa še gospodinje. Sedaj pa morajo čakati na vlak, ki odpelje iz Maribora ob 1. url. Prav tako so nastale težave zaradi ukinjenega vlaka, ki je privozil iz Št lija v Maribor ob 12.15 popoldne. Ta vlak so uporabljali v prvi vrsti šolarji, ki so se vozili k popoldanskemu pouku; sedaj morajo ti popoldanski šolarji odhajati v Maribor že zjutraj. Naslednji vlak pripelje iz Št. lija v Maribor šele ob pol 10. uri zvečer.
Prizadeto prebivalstvo upravičeno pri čakuje, da se bodo nemogoče razmere kmalu uredile. Zaradi novega voznega reda pa bo trpelo mnogo tudi gledališče ter vse večerne kulturne prireditve v Mariboru.
m Nov sodnik. Pri a pel arijskem sodišču v Ljubljani je napravil sodni izpit g. Vladko Pavlin, sodni pripravnik v Mariboru.	v,	■	.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v nedeljo ima zdravnik
g. dr. P og ruje Stanko, Maribor, Tyr-ševi *'
a ulica št. 14-1. m Rdeči križ v Studencih vabi. Na
prošnjo Rdečega križa v Studencih nastopi danes zvečer ob 8. uri v Grmekovi dvorani g. Svengali z velezanimivim spo-. Ob tej priliki se bodo predstavili
Damsko "wco oerilo.
^	pletenine,	sah,	vse	vrste
nogavic, rokavice, otroško perilo v veliki izbiri
A. HedZet, Maribor
redom
studenški javnosti tudi mali harmonikarji, ki jih vodi g. Viher. Cisti dohodek prireditve je namenjen za božičnico revne studenške dece. Vsi prijatelji revnih otrok najvljudneje vabljeni.
m V počastitev spomina ge. Minke Sor-lijeve ie darovalo stalno omizje kavarne ,,Astorije ' 700 din odboru za pomoč primorskim rojakom.
m „Zveza Maistrovih borcev“ poziva svoje člane, da se v polnem števuu udeleže maše-zadušnice za vse umrle člane in v bojih za osvoboditev naše severne meje padle Maistrove borce, ki bo v Frančiškanski cerkvi v nedeljo, 5. novembra, ob 8. uri zjutraj.	.
m Danes se poroči v magdalenski cerkvi znani športnik gosp. Jože Vidic z gospodično Irmo Suntner.
m Prihodnji teden (11. t. m.) bo žrebanje drugega razreda 39. kola drž. razredne loterije. Na en sam dan bo iz žre-banih 1500 dobitkov. Kdor se nima srečke, beta iz Hotinje vasi m
no oKr Maribor, Slrossm^ * Zlato po zvišani ceni kui
ar . dracmliar Maribor. JU	i
urar - draguljar Maribor m Nočna lekarniška slu •
vključno 10. t. m.: ^Hf^M^dat^ Glavni trg 20, tel. -0-0o. - 8 karaa, Kralja Petra trg
Kino Esplauadc.
nedeljka največji m ^jl P živijeoi3' film Čajkovskega »Simlomj	.
rah Leander, Hans Slu •
* Grajski .kino. Danes
jev Beniammo G1 g l J vFn„HSb. p te“. Pavel Kemp, Lua Engu
• Kino Union. Do y^u®medija-, derni potepuhi-,	Peter ^ in zabava. VVarner_ Bax»r> ^ ^ ^
Zvočni kino pobr^ijonarlia
vembra „Sirota mala mH«
lepši film Shirley Templc-
m Namesto venca na grob pokojne ge dr. Sorlijeve je poklonil industrijalec g. Marko Rosner 300 din Protituberkulozni ligi v Mariboru.
m Pokopališčna zbirka Zenskega društva je ob Vseh svetih vrgla na starem in na mestnem pokopališču 4.414,25 din, ki se bodo porabili za revno šolsko deco.
m Kolo „Superbo“ 0 evidenčno številko 23350 je nekdo ukradel železniškemu kovaču Feliksu Vogi izpred neke gostilne na Pobreški cesti.
m Požar Je izbruhali v hiši posestnika Jurija Korošca v Plintovcu in poslopje do tal uničil. Ogenj so povzročile saje, ki so se vnele.
m Neznani vlomilec je vdrl v stanovanje posestnika Leopolda Lorbeka v Novi vasi m odnesel za 4000 din obleke ter zlab-nine.
m Konj se je ponesrečil včeraj popoldne na Kralja Petra trgu. Na spolzkih tleh je padel konj posestnika Štefana Ce-ieta iz Hotinie vasi m si razbil glavo.
Mariborsko 9*eda,li**
Sobota, 4. novembra, o ka“. Red B.	_	„h
Nedelja, 5 ližaue cen Ponedeljek, 6.
Torek, 7. novembra, od	^
Rft1hodnja dramska.'*
igra .,Hinavci” v ,IJzijviasta ^ šla. Debatira gdč. Vlasm
Celja.
"at"° Nedelj., %
Ljubljana: 8. Na 'd^0ert Plošče (Bach); 10-3^ .. yi.	(i^.jjii
šče; 13.20 Veseli g°d2f \resel°'§n m 17 30 Kmetski .^0; 2a ); jo člani rad igr- dr^^gre^ večer; 22.15 PW%5r5? šani program. -.1^ orkes^rt; 18, pesmi ob spremi] ^ laSj)8» , ' 6. Jutranja oddaja, lesna p kooce ^.(P in 21.50 Lahka PvokaluillSar - syr Operetni koncert; -f' pera £ ^Li#1 Milan: 21, BeUmUfaJ	Si^
Simfonični konce „• g3jj fonična dela. koncert
Okoliški odbor za pobijanje
dragi"!®
Po nalogu okrajnega načelstva je pobreški župan g. Karl Stržina sklical za četrtek popoldne ustanovitveno sejo odbora za pobijanje draginje in špekulacije. Odboru predseduje župan pobreške občine Karl Stržina, podpredsednik je Kovačič Alojz, pekovski mojster s Jeznega. Člani so: za trgovce Renčelj Štefan, trgovec na Pobrežju, njegov namestnik
Štok Ivan, trgovec na Pobrežju; za obrtnike Šabeder Joško, krojaški mojster na Teznem, njegov nam. Kolman Fr., svetlotiskar na Teznem; za konsu-mente Gornik Ignac, posestnik na Iez-nem, njegov namestnik Merkuš Anton, posestnik s Teznega; za stanovanjske najemnike Detner Franc, občinski sluga s Pobrežja, njegov namestnik Frangež
. JsJoVl fto$]
Ivan. tkalec ,m	&
pobijanje dra^e prito^ 0db°raIi/ še ni bilo riobene P n0vega ^
trošnikov.	v	katerei1jšiie
določen J^^ike	^
zirati trgovce, od	pre0P
nike če se V**™
ministrske uredbe.
mLSSŠ^oisna kramljanja
ljubezenski čari starke zime
Dr* Stanko Bevk / V mrzlem letnem času se vžiga ljubezen drobnih živalskih src
pokraiinal1 naše zemljepisneI v ženitovanjskem razpoloženju. Na moč
več’ Za Živa bitja doba Počitka Velika previdno, vedno pripravljen na pobeg se večina rastlin
zniža. SVOj6 ^:  : ~ i - - ! UlUiA Ifrv tvrirlja \r TdHncfnA KK^mtia fi
Pojave
®re im *T . ••"■'““-‘iij-u mciu an ceio oa-ali	be	samo	v	svojih	semenih
živab^^r!11 de.Iih* Podol>no Je tudi z tias' m bkor Pb čez zimo ostane pri tiova i^26 pobere prva slana in le nji-hrajiP JCf5a bube, ki ne potrebujejo
dmijo m S° Od,pornejše proti mrazu, pre-
ŽIVALI IN MRAZ
.^lvab otrpnejo brez znaka živ-tabral PPesPe zimo, ko so si jeseni
V	oblit--Za stradež pričuvne hrane le (urtj1.. Pod kožo. Precej pa jih Prei h ’ J'm teoe življenje pozimi nase oH^eZi T^aib Sprememb, razen da so Pernat e in oskrbele gorkejši kožuh, ^staln- ,V?)nen‘ To so v prvi vrsti na-cev »K ?•	. POtem pa večji del sesal-
klju5no Stl -V-* on'’ lo se ne hranijo iz-živalmi 2,zužeIkami ali drugimi takimi teh 2jv',. na zimo izginejo. Nekatere ®aj0 ai za zimo in mraz celo tako da jim v najhujšem mrazu dilvj. Vp kri in zbudi nagon po razplo-klnjn' . ak Primer med ptiči je krivo-Sv*nja n i sesalci pa v Prvi vrsti divja sov prS]j	v zlmo Pade tudi gam-
kunp ’ proti koncu zime pa se gonijo ' ■ 1 »sica i.n zajec.
_ GNEZDA v snegu
%2i,®nezdi krivo kljun tudi pozimi, je di ^^možnost dovoljne prehrane, tu-% s a ev. Krivokljuni se namreč hraniti Krekovim semenjem, ki ga je po-dasih. 7V tokko kakor v drugih letnih Radiče ena*cim semenjem krmijo tudi ?olšj.. j,’ Potem ko so seme omehčali v °, da61 P0s^avl samica gnezdo vedno st*ta I- Irna močno vejo nad seboj, so Ho n -mladi varni pred snegom ali Padavino,
-T^RJAŠČEVA snubitev
,^s«je tkanje divje svinje v zimskem ^ dv Zvezi s Pobrano. Jeseni se ta ^ d»ad napase mastnega želoda, ži-Hki]j sozdnih sadežev pa tudi dpp‘delkov. S tem je eni pogla-dHa °st’> namreč za ohranitev M (jaj 2adostila, potem pa se poloti ■Ste, t0°ge’ naloge za ohranitev svoje fc> ki ,• preskrbe potomstva. Merja-»!°t Če .slej samotaril, si poišče svi-mHaio r'^e vep tekmecev skupaj, se s °Hšj !“ ruiej'° zanjo, dokler najti Sv,% H zmaga. Zmagovalec pa tudi H Svoin ravna baš prijazno; navadno 110 os • Y° °b njeno, pa jo tudi Je> če se mu kmalu ne vda.
Mi ,V.B0JU ZA SAMICO
Prav 6 Za sam>co opažamo pri ži-famico p°eosto- Tudi lisjaki se tepo ta!!ia 2 rov?raV- tako zajci: srnjak od-tnH vsak-o Pritepenca in jelen rukač ijS rSt** tekmeca s pojališča. Pri teče včasih tudi kri ali tret' Pri ptičih3’ °dnosno perje okoli, tih ^1’ zlasti SO aamreč znani taki var’Jerebica)i	divjih petelinih, rušev-
ci*0 na dr,;*:1Ce*.tekmutejo ptiči na-3(j J11- umetrn™ llačme za samice, ali s te es%i. sa n? Stanjem, šopirjenjem tekme m 3! "e posesab ne v boj zmar,n , samci ne izbirajo; 'Vavi,lo. Ven^i	U’ očeš n°češ. To
^ ^MtUdiPOVSem
tiSivNLN pajek je revež
ali krV6m te^tedu znani šmar-sO °na ki avec- Tukaj nosi »hlače* Sc!’ S1 izbira6 tUdJ	večia	od
H i^nlna ži3 moza' Kadar dozori
življenjske | ji bliža. Ko pride v zadostno bližino, ji skoči na hrbet. S tega varnega stališča hitro izprazni iz čeljusti semenice v samico in pobegne kar se da hitro iz nevarnosti. Ni namreč gotovo, da ga samica kljub dovolj izkazani prijaznosti ne zgrabi, omota in izsesa do zadnje kaplje
čeca, ki jih še porosi s semenicami, spravljenimi v posebni vrečici, jih zavije v pajčevino, potem pa kmalu pogine. Jajčeca prezimijo, spomladi pa izležejo iz njih mladi pajkci, ki se pozneje ali poženijo ali pa tudi požre.
SVATOVSKA OBLAČILA
Kadar gredo živali po plemenu, dobe —
v ženitovanjski dobi. Znana so »svatovska oblačila »nekaterih ptičev, rib, dvoživk i. dr., ki se kažejo v tem, da se pojavijo žive barve v perju, luskah in koži za čas paritve. Tudi rogovje jelenjadi in srnjadi spada med take oznake. Precej razširjene so tudi posebne žleze, ki začno ob tem času delovati ali pa povečajo svoje izločke. Za primer navajamo gamsa, ki ima za vsakim rogljem v plitki jamici gobasto žlezo. Ta žleza izloča zlasti v prsku močan, nevšečen smrad, ki ga na daljo očuti tudi lovec, ko zalezuje gamsa, da bi si pridobil njegovo »brado« in se potem z njo postavil pred svojim dekletom.
krvi. Oplojena samica izleže potem jaj- zlasti samci _ vnanje vidne znake, da so
Majhni ljudje žive dalje časa od velikih
Strokovnjak za fizično kulturo Francis Mailys pravi: Čim večji je človek, teni večji del od skupne višine odpade na njegove noge. Veliki ljudje imajo kratek trup in dolge noge, nasprotno se ponašajo majhni ljudje z dolgim trupom in kratkimi nogami. Njih notranji organi imajo mnogo več prostora za razvoj kakor pri velikih ljudeh. Manjši ljudje so tudi bolj mišičasti. Najslavnejši svetovni atleti so bili srednje velikosti.
Visoki ljudje imajo često okrogla ramena in upadel prsni koš. Laže podležejo boleznim
kakor majhni. Posebno radi obole dolgini na bolezni želodca in živcev.
Idealna višina za moškega je 175, za žensko 162 cm. Rast človeka kontrolira majhna žleza, ki je nameščena v bližini mozga. Ako sekrecija te žleze nenormalno mnogo izloča, zraste človek nad povprečno višino. Veliki ljudje navadno nikoli ne učakajo visoke starosti.
Abnormalna rast se lahko prepreči z operacijo žleze, ki se pa posreči le redkim specialistom.
Glasba v službi moderne kemije
Določeno količino mesa razdeli na dva dela. Postavi oba kosa v kovinasto škatlo in ju hermetično zapri. Toplotno stanje v obeh škatlah je isto, samo eni izmed škatel igrajo vsak dan četrt ure na harmoniko. Po treh dneh odpri škatle. Meso v škatli, ki je bila deležna glasbe, je popolnoma sveže, v drugi je že začelo smrdeti.
Tak način konserviranja mesa je dognal neki nemški kemik. Uganil je, da
zračni tresljaji, ki jih sproži glasba, preprečujejo razvoj bacilov.
Na tem je nekaj resnice. Ultrazvočni valovi imajo lastnost, da pospešujejo razvoj. Kar se nam zdi danes smešno, lahko postane že jutri vsakdanja praksa. Glasbeni instrumenti bodo zamenjali ledenice. To bo koristna in ugodna stvar, posebno še, če bomo meso konservirali s pomočjo radia.
Svet se mehanizira
Dandar.es živimo drugače kakor pred pol stoletjem. Današnji človek se hkrati prilagodi novotarijam, zanj je pojm »nemogoče« postal odveč. Tehnične pridobitve najnovejše dobe, talko avtomobili, zrakoplovi, rotarske ladje, turbinske lokomotive, radio, telegrafija slik in dr. so že nekaj vsakdanjega in kmalu bo človek strmel v izume raketnih avtomobilov, in zrakoplovov ter vsemirskih ra-
— Koliko naj računamo Picigasu za popravilo avtomobila? Stalo nas bo 42 din. Postavimo mu vsoto na 500 din, nak, recimo raje 550 din, da ne bo dedec mislil, da smo račun zaokrožili...
ket. Vprašanje ureditve prometa postaja vedno bolj pereče, ker se morajo velike množice ljudi gibati na utesnjenem prostoru. Poleg cestnih in podzemeljskih železnic bo kmalu treba v velemestih po pet in še več nadstropij oest, droga nad drugo. Služile naj bi tovornemu in tramvajskemu prometu, avtomobilom, pešcem itd. Na ravnih strehah bodo urejena pristajališča za letala. Za ublažitev ropota so v Ameriki že zdaj uvedli posebne čelade.
Svet se vedno bolj mehanizira. Človeka zmerom bolj nadomešča stroj. Načrti, kako se bo v bodočnosti pridobivala energija, meje večkrat že na domišljijo.
V	Šlezvig - Holsteinu so že davno pred vojno poizkušali napravo, ki bi naj pridobivala energijo iz višinske razlike med plimo in oseko. V tropičnih krajih nameravajo izkoristiti temperaturne razlike morja. Tam je morje na površini vroče, v večjih globinah zelo hladno. S pomočjo posebnih cevi, v katerih se dvi-
KARL PL. LINNE*
*
švedski prirodoslovec (1707-1778). Prepotoval je mnogo sveta in kot izvrsten botanik postavil glede razploda in razvoja posameznih rastlinskih vrst dovršene hipoteze, ki so postale stvarnost. Cela vrsta znanstvenih razprav in dragocenih knjig priča o njegovi globoki dojemljivosti za prirodo.
ga voda sama od sebe, bi se spravila mrzla voda brez strojev na površino. Poizkusili so že z izkoriščanjem toplote Zalivskega toka. V zadnjem času iščejo vire energije iz zraka. Človek se ubija z mislijo, kako bi ugrabil sončno toploto in energijo strel ob nevihtah.
Poleg vode in zraka so važen čintfeij človeškega obstoja v, bodočnosti tildi zemeljski plini. Pomislimo' samo na gej-zire, vroče vrelce na Islandu in na hlapove, ki vro iz boraksovih razpok v To-scani. Poizkuse izkoriščanja Zemeljskih plinov so izvedli že v Kaliforniji in Kanadi.
— Naš kapitan je zelo soliden človek. Dvakrat sem že govoril z njim, jSa nisem opazil niti najmanjšega znaka pijanstva na njem, pravi novi mornar ladijskemu tovarišu.
— Čudno! Saj vsi vedo, da je naš kapitan največji pijanček med pomorščaki. Kdaj si pa govoril z njim?
— Bilo je tako ob 9. dopoldne.
— Aha, vidiš, stvar je ta-le. Zjutraj je naš kapitan le običajni vinski sod, zvečer pa vedno sod vina...
Ali sle že
poravnali naročnino za ^Veternik" ?
% ,>lna S m°za' Kadar dozori ap}iico i Za’ ,zpusti na skrivnem
V	voLSrilenske tekočine in jo
NnH00’ ki na, j*' S to zaloffo P°-bireže p Vadn<> sedi sredi svoje rob ’iri reV,dn° se Približa na Hit e’ F*o Hai opazuie razpoloženje
ieJ hioti	okovani!.	na-nravi
1
;r®t F*o Ha! pazu-'c razpoloženje iSu Dr°ti njei "tekanju napravi ,1 bii' arho rvAk Plane samica
V	h<	e”e„ 2 «*
proH
1 ie H niem"^ne' kajti da ga ujame, znak j6 pa sam'Pa -mirno ča-ie tudi ona najbrže
Star Je prepir, ali imajo živali razum
Nekaj primerov iz živalske bistroumnosti, ki meje na človeško razsodnost
Mnogo se je že pisalo o tem, ali imajo živali razum. Prav tako je bila beseda
o	živalskem nagonu, čustvenosti in drugih afektih v živalskem svetu, za katere najde vesten opazovalec prirode mnogo presenetljivih primerov.
Znana je pasja otožnost po gospodarjevi smrti, ko se brani jemati hrano, dokler žalosten ne pogine. Prav takšno žalost kaže samec pri andulinih, neke vrste opici, če mu pogine samica. Kolikšna dobrotljivost je v dejanju mačke, ki prinaša bolni tovarišici plen, dokler ne ozdravi! Ko so v neki hiši popravljali pod, so nevede zakrili z deskami mlade mačice. Stara mačka je hodila neprestano okrog dekle v kuhinji, žalostno mi-«e jj prikupovala dokler je ni spravila s seboj v smer. kjer so pod novim podom, začuli.mijavkanje,, .mladiča. Ko so živalico rešili, se je stara namah
pomirila.
Zanimiv je primer nekega prirodoslov-ca, ki ga je kot majhno dete sam doživel. Ko mu je bilo nekaj tednov, so pripovedovali starši, mu je oče nabavil majhnega psička, Dasha. Tedaj so še zibali otroke v preprostih zibelkah. Ko je bilo dete nekaj mesecev staro so ga pustili, razen psička Dasha, samega v sobi. Otrok se je prebudil in jel jokati. Dash je takoj doumel položaj, vzpel se je s tacami na rob zibelke in je zibal sem in tja. Pri tem je toliko časa mrmral, da se je dete pomirilo. Mati je večkrat pripovedovala o tem in trdila, da ni psa nihče učil v zibanju.
Lovci poznajo pasjo sramežljivost, če se jim pri pogonu kaj ponesreči. V neki rodbini so imeli dobro vzgojenega psa. kije .imel posebno naslado, valjati se po mehkem naslanjaču. Vedel je, da ljudje
ne marajo te razvade, zato si je privoščil to ugodje le tedaj, kadar so bili drugi zdoma. Nekega dne mu je dal gospodar nov trak okrog vratu. Živalica je vesela skočila na prazen stol pri mizi, kjer jc bila zbrana družina. Ko so prisotni prasnili v smeh, se je psiček osramočen umaknil in potuhnil v kot.
Krotilci slonov poznajo na stotine znakov, ki jih ti velikani med živalmi izražajo z uhlji, repom, glavo ali rilcem. O brezprimemi požrtvovalnosti nekaterih živalskih samic je bilo že mnogo napisanega. Nekoč sta v zverinjaku dve kozi vzgojili mladega nosoroga. Žival se je s svojima rednicama tako sprijateljila, da ju na noben način ni hotela zapustiti. Ljudje so strme opazovali to nenavadno druščino, ki bi bila zunaj v prosti naravi kaj neverjetna skupina, vlakov in po en par potniških vlakot
S*ra« a
»Večernff«
V OTartboru ?be '4. XI.
Zenski kotliek
Grda razvada: bom jutri vrnila...
Te besede premnogokrat slišimo, premnogokra t sami izgovorimo. Vedno nam kaj manjka in moramo iskati pomoči pri drugih ali pa drugi pri nas. In zakaj? Da, le priznajmo si, zato, ker smo neredne, ker ne pregledujemo svoje zaloge, ker vtaknemo nos vanjo vedno šele takrat, ko bi kaj rabile. Treba je postaviti jed na mizo, pa nimamo soli, olja, po-
ELITNA UONFFUCUA *
\Vi' AeM
MARIBOR
P Dl N ASA VEDNO NAJNOVEJSE
pra in slično, treba je hitro zašiti noga-vioo, pa ne najdemo primernega krpan-ca, ali očistiti madež na obleki, pa ni pri hiši bencina ali salmijaka. Žrtev posta-
ne navadno ta ali ona naša soseda, čeprav mogoče trgovina tudi ni preveč oddaljena. Tamkaj se opravičujemo, kako smo v zadnjem trenutku opazile, da nam je zmanjkalo tega ali onega, prosimo le skodelico olja ali moke ter se brzo poslovimo z obljubo, da bomo vrnile jutri z obrestmi vred. Pozneje na tako •malenkost« seveda pozabimo in jutri ostane večno jutri. Ob prihodnji potrebi pa se te sosede raje izognemo in stopimo k drugi. Na ta način pridemo v celi soseščini kaj kmalu na »prav dober« glas.
Ali je to potrebno? Saj vendar ni takšna težava, imeti v nadzorstvu skromno špecerijsko zalogo, ko pa mora trgovec misliti neprestano na toliko m toliko malenkosti. Niti popra mu ne sme zmanj kati, že gospodinje godrnjajo, če bomo vse ob pravem času nabavile, bo v hiši red, prihranile si bomo neprijetnost izposoje vanja, pri sosedah pa ostale na dobrem glasu.
vre. zreži srno na koščke, zloži na krožnik ter precedi nanjo omako. Okrog pa daj maslenih ali krompirjevih rožičkov.
Krompirjevi rožički in korenje. Skuhaj tri olupljene krompirje v slani vodi; kuhane	pretlači	na desko ter	prideni dva
dkg presnega masla, malo soli, dva rumenjaka ali eno celo jajce in žlico smetane.	Vse to	dobro	zmešaj	z nožem in
primešaj še pet žlic moke ter z rokami rahlo pogneti. Odreži košček testa, upodobi ga v podolgasto klobaso, razreži jo poševno na prst dolge koščke, povaljaj jih v drobtinah ter jih upodobi v rožič-ke, korenje itd. in ocvri v masti. V korenčke vtakni	šopek	zelenega peteršilja.:
S tem obloži kako pečenko.
Pečena jabolka. Lepim kislim jabolkom, mošančkam ali kakim drugim, izreži muho. Postavi jih v prsteno ali dobro plo-ščeno	železno	kozico	tesno	drugo poleg
drugega. Potresi jih s sladkorjem, poškropi z belim vinom ali vodo, postavi v pee čieo ter počasi peci. Pečena jabolka zloži na krožnik, v kozico pa vlij par žlic
-i:	 na
pe-
čokoladnl zvitek. Mešaj 5 rumenjakov in lir
Želite vitko linijo
Vse se navdušuje za vitko linijo, ker je pač očem najprijetnejša. Na vitki postavi je vsaika obleka lepa, vitkemu telesu se poda vsaka kretnja- Toda naj bo navdušenje za vitko linijo še tako veliko, vsakemu ni dana. Zelo nespametno pa je, če si jo z gladovanjem in raznimi zdravju škodljivimi kurami izsilimo. Vitkost, pridobljena na nenormalen način nikakor ne kaže prijetno vitkega telesa, temveč neko nezdravo mršavost. Obupne sledove pa puste takšne kure na obrazu in živcih. Istočasno s telesom omr-šavi tudi lice in predčasno ostari. Obrazno tkivo oslabi, se povesi ht naguba. Zdrava, sveža barva izgine in se ne povrne več. Še vsaka, ki si je vitkost izsilila, pa je uničila svoje živce za vedno. Na podlagi nepravilne prehrane pa se
pokvari tudi organizem, a posledica bolnega organizma je vedno oslabelo sroe. Kaj imamo potem od takšne vitkosti?
Proč torej s takšnimi neumnostmi, ki nam ne prinesejo nikake sreče. Kateri vitkost ni dana, naj se ne počuti radi tega nesrečno. Zdravje je prvo. Končno pa so za dosego vitkosti še druga normalnejša sredstva. V prvi vrsti zmerna prehrana ali pa pravilna, zdravju neškodljiva dieta. Tej priključimo telovadbo, delo in gibanje na svežem zraku. — Šport, turizem, ples in slična gibanja bodo kmalu odvzela preobilno maščobo, a lice bo ostalo kljub temu zdravo in sveže. Prekomerno uživanje limon, stradanje poleg najboljšega apetita in podobno, pg. je že marsikatero dekle uničik).
10 dkg sladkorja z vaniljo, da dobro naraste; potem primešaj 7 dkg ogrete čokolade in 7 dkg fino zrezanih mandeljnov/ Naredi iz 5 beljakov trd sneg ter ga s 4 dkg moke rahlo primešaj. Namaži pločevino s presnim maslom in potresi z moko. Testo tanko namaži na pločevino in ga speci. Pečenega še na pločevini obrni ter po spodnji strani pomaži z marmelado, še malo v pečioo postavi, potem kolikor mogoče tesno zavij in shrani. Kadar ga rabiš, ga razreži na tanke rezine.
Kostanj kot kompot. Deni kuhat olupljene kostanje; ko zavro, odlij vodo ter
zalij z drugo in pusti, da počasi vro in
odce
se zmehčajo. Potem jih odcedi, stresi v mrzlo vodo ter še tanko kožico olupi.. V kozico pa deni košček sladkorja, malo vode, limonovega, pomarančnega soka ali
vanilj'e. Dodem kostanj ter pusti, da še enkrat prevre. Zloži ga v skledo, polij
s sokom, okrasi z zelenjem ter daj mrzlega na mizo.
Praktični nasveti
Kuhinja
Gobova juha s smetano. Gobe osnaži, operi in popari. Zreži jih na kocke ali listke, pa ne predrobno. Deni v kozo dve žlici masti ali presnega masla, drobno zrezane Čebule, ko ta zarumeni, strtega česna, jtelene#a peteršilja in gobe, pusti jih vreti, da 1xh1o popile mokroto, ki so jo dale iz sebe; potem jih potresi z moko, zalij z ribjo\ ali zelenjavno juho, osoli in malo okisaj. Malo časa, potem jo daš na mizo, prideni malo kisle smetane in pusti, da še nekoliko prevre ter daj ajdove
žgance ali opražene žemlje poleg na mizo. ** *— a«Jf	*
Pečeni zajčji hrbet s smetano. Oderi bolj mladega zajca. S hrbta potegni kožice, podrgni ga s soljo in pretakni prav gosto s prekajeno slanino. Potem ga položi v dolgo ponev in prideni nekaj zrn celega popra, lorberjev listič, malo korenja, ze
lene peteršilja in čebule; vse naj bo na koleščka zrezano. Na to položi hrbet in
stjo. 1
ga polij z razbeljeno masfjo. Na zelenja-
vo pa vlij par žlic kisa in juhe ter ^ga
med pečenjem večkrat s tem polivaj je že skoro pečen, poberi maščobo in ga polij s par žlicami smetane in nazadnje še malo z juho. Nato precedi sok na razrezani in na krožnik zloženi hrbet.
Kvašena srna s smetano. Vzemi lep kos prekvašene sme (1.5 kg) od hrbta ali stegna, odstrani kožice ter ga podrgni s soljo m nato prav gosto pretakni s prekajeno slauino. Medlem deni v kozico vse zelenjave in dišave, katere se dajo v kvašo. na to položi kos sme, polij ga z razc beljeno mastjo, prilij malo kvaše ter ga v pečici počasi peci, približno eno uro/ Ako pečeš celi hrbet ga je treba peči dalje iasa.) Med pečenjem polivaj meso pridno s kvašo in sokom, ki se nateče od sme. Ko je že dovolj mehko in se je sok posušil,
E o tresi meso z dvema žlicama moke, in o ista zarumeni, ga polij s četrt litra kisle smetane ter pari še malo v pečici, da smetana zavre. Potem prilij še par žlic kvaše ali juhe. Ko skupaj še malo pre-
Kako se pripravi kvaša za divjačino^
Deni v dobro pološčen ali prsten lonec dva litra vode. Ko zavre, prideni košček korenja, polovico čebule, malo peteršilja in zelene, vse na koščke zrezano. Ko je to mehko, dodaj še en lorberjev listič, tri zrna česna, vršiček timesa, dve zmi cele dišave ,dva klinčka, malo muškatovega cveta, nekaj zrn popra in malo kisa. Kvaša naj bo kisla kakor dobro okisana juha. Vse to naj še vre kake četrt ure, potem pa zlij na meso.
Kako spoznaš mladega zajca od starega. Ušesa mladega zajca se dajo z lahkoto pretrgati, medtem ko je ušesa starega zajca težko ali celo nemogoče pretrgati. Star
ELSE ELSTER (UFA) „r Else Elster bo igrala kapriciozno r . raterko Yvette v novem Ufinenj „Halo Marlka, halo Janine!
ORIGINALNI KITAJSKI PO°RE®!L
Kadar umre v Smgapuru, močni at«
ški pomorski trdnjavi na jugu bogat Kitajec, se oblečejo pri/«—; j znanci v bele obleke. Bela barva 3e Kitajcih znak žalovanja. Na čelu ba je voz z venci in šopki. Krsta je ^ na kraju sprevoda, v katerega se o®.... no uvrste dolge kolone a'
Eden izmed avtov ima močan ki oddaja paradne marše, od časa d. sa pa razklada velike zasluge in °^ lastnosti pokojnika. Godba ima n;i da žalujoče še bolj užalosti.
Spi*1
žensfc **
zajec ima tudi širje čelo in na nogah bolj ‘ d< "	....	.......
trde kremplje kakor mladi. Po teh znakih ločiš lahko starega zajca od mladega.
Porumenela slonova kosi. Porumenela slonova kost postane zopet bela, če jo imaš nekaj časa na prostem zraku na soncu. Varovati pa jo je pri tem mokrote, ker bi sicer dobila madeže. Ko postano kost, oziroma predmeti beli, jih skrtači z milnato vodo ali s špiritom ter splakni s čisto vodo, nakar jih osuši.
BONTONSKE IVERI
Ne pozdravljaj dame, ki jo
mož.
Ne vodi pod pazduho dveh žei zen če so te same vzele pod roKo_ , * Vstani takoj samo tedaj, če vsot* sobo lepa dama.	•_	f
Ne dotikaj se dame,	kadar	z	nj	i
voriš, razen če sta — sama.	.
V družbi ne smeš z	damami	sep v'
lahko govoriš naskrivaj z njimi — gami pod mizo ...	,	n0	i
Ne zapuščaj mize preden ne vsw ^ m a, ki se ti dopaae, ker bi tc drugi izpodrinil.
Ne glej damam v torbice, ker lahko storile one tudi	tebi.	...
itak zgodilo, kadar se boš P°r0.
bij
se
Steklenice, ki jih rabiš za Olje, osnažiš čisto le z žaganjem. Napolni oljna klenioo s toplo vodo in ža
Pri teža*®11
hemorold«.
To sredstvo P0,n?“ a0 K
Vi
K.
Oglas reg. pod Sp. br. 960 od 28. X. 1938
petih! "Testih Lega in prijetnega^™
MARIJ SKALAN:
RAMAS IN JORA
ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI
Ramas Indor je strmel kakor zamaknjen v mrliško obličje velikega Rayani-ja in molčal. Stvari, ki mu jih jo povedal zdravnik, so ga globoko prevzele. Njegovo pripovedovanje je bilo tako, da mu je verjel, šele čez nekaj trenutkov se je predramil iz svojih misli in dejal:
»Cez štiri in dvajset ur boRayanizo-pe živ?«
»Živ in čil kakor mladenič*« je pritrdil Chasi Khan. »Toda sedaj dovoli! ______
Pozdiva na delo!«
Zdravnik je stopil k nasprotni steni, odprl neka vrata, potegnil iz sosednega prostora nizek voziček, ga zapeljal k prvi stelaži in velel inženirju, naj mu pomaga položiti nanj Rayanijevo krsto. Ko je bilo to delo opravljeno, sta voziček s krsto odpeljala v sosednji prostor in po drugem hodniku v nekakšen laboratorij. Tam sta Rayanijevo telo položila na posebno ležišče in zdravnik je po kratki preiskavi spravil v pogon pripravo za postopno višanje temperature.
»Odvisno je vse od obujevalnoga postopka« je med delom razlagal Ramasu. »Ako bi naraščanje temperature presko-
čilo samo eno stopinjo, bi bilo vse delo zaman: otrpnjenec bi ostal za vselej mrlič. Moje delo je odgovorno. Le mala neprevidnost, pa postanem — morilec.«
»Morilec mrtvega,« se je nasmehnil Ramas Indor.
»Toda naše naprave so tako natančne, da delujejo same tudi brez nadzorstva. Zato se sedaj lahko odstraniva. Šele čez dvanajst ur bo napočil trenutek, ko se bo velikemu Rayaniju zopet pričela pretakati kri po žilah. Tedaj bo pričel že polagoma dihati. Malo prej bo potrebna še posebna injekcija. Dotlej ga bova pustila samega. Pojdiva!«
ZdTavnik in inženir sta odšla skozi stranska vrata na prejšnji hodnik do dvigala in se dvignila iz globine v prvo nadstrojpe upravne zgradbe. Od tu sta odšla v rayanipursko knjižnico, kjer je Ghaši Khan pristopil k zgodovinarju Muttanu Tanangu in mu zašepetal: »Obujanje Rayanija se je pravkar pričelo. Jutri bo med nami.«
»Jutri bo med nami! On, veliki rešitelj zadnjega Človeštva na zemljiI« je vzkliknil Mul ta« Tailaug in vzradoščen sikočfl
jnato ste-
postanc po
polnoma čisto.
kvišku. Toda zdravnik ga je prijel za roko in dejal:
»Molčite! Ni treba, da kdo izve preden v resnici ne živi.«
»Vi menite ...« se je prestrašil zgodovinar.
»Ničesar, prijatelj. Toda popolnega zagotovila , da se bo zares prebudil, ni in ga ne more biti. Tisoč let... Ali veste, kaj to pomeni?«
»Le kapljo v morju stotisočletij, ki so pretekla od tistih časov, ko so faraoni ob svetem Nilu gradil! .večne’ piramide.«
»Vam seveda.« se je nasmehnil zdravnik. »Zgodovinarju še stotisočletje ni veliko. ipa nisem zgodovinar, ampak zdravnik.«
»Od tiste dobe, ko je zadela svet in človeštvo usodna katastrofa...«
»Je minilo komaj tisoč let, ste hoteli reči,« ga je prekinil Ghasl Khan. »Vse to vem in nie ne zanima.«
»To je bil vendar največji dogodek vse zgodovine!« je ugovarjal Multan Tanang in hotel nadaljevati, a ga je prekinil sivolasi astronom Gudur Nasik, ki Je prav tisti trenutek ves zasopel planil v knjižnico.
»Pričelo se je...« je vzkliknil in sl z ruto obrisal pot s čela.
Vsi trije so se radovedno ozrli vanj.
»Pričelo se je...« je ponovil zvezdo-slovoc. »Tretji planet Altairja doživlja pravkar enako katastrofo, kakršno je
doživel naš.«
»Pravkar., nang.
»To se pravi — za nas,
.« je
vzkliknil Mu1ta11
,<«i«
»To se pravi — za nas,« je v' vil Gudur Nasik. »Katastrofa tfr čela v resnici že pred
čela v resnici že pred svetloba, ki nam jo prikazuj«*J 6 ^ do nas šele zdaj. 2e nekaj du odstranil od teleskopa, da h"
tega veličastnega trenutkov ^se , med luno in planetom je ko naraščala, da sem slutil n dffZ‘ n katastrofe. Pred četrt ure eksplozijo lune in sedaj obtL0te. ^ V obroč njene razdrobljene želite ogledati ta prizor, zvezdarno!« -Gudur Nasik se
•nu
se Je
iz knjižnice, za njim so Pla Ta'11 v
itj i\IIJl/>IUVC, 1,0. 11J111 ■ ov	J
dor, Ghasi Kiian in Multa® ^favn ^
vjuo-oi iviiau m *•*	tla*
teli so po dolgem hodn<Ka na v zvezdarno, ki je bila nam. T|aSelN jt|r
kom stolpu na južni stran ^ m Astronom jc pogledal skoZ	^
skop, zavrtel nekaj koles. j«# dejal:	»el v "
»Izvolite!« Potem je sCjdjte, J« .j / in nndeljeval: »To, kar tjsUL <,,til'. <, ko isto, kar so videli PrC tudi predniki, samo da so om	.M J
Dvajset milijard ljudi Je,	Pr	ji!'
nost pri tistem včllcas	jof) s	.
svojim življenjem.	tir
rešilo vesoljnega pog!,ia-k
f/
Drobni dogodki po ciimpiadi
lta?9čali smo že o rezultatu manjšega Pred pi'V fr°sariu! kjer ie zmagal Petrov Sliskasesom in Mikenasom. Drugi
i n P° olimpiadi je bil v Montevideu 7 t3uayu. Tam je zmagal dr. Aljehin s ‘-Kami pred Goiombekom 5 in pol in Sjjkteveusrm-Menčik s petimi točkami. L,, udeleženci so bili po vrstnem redu lj	Olivera, Cabral, Wood in Jal-
idljj.p.aj so znani tudi končni rezultati lijp turnirjev v Buenos Airesu. Tur-so se a Pokal predsednika republike, ki Iti . Sa. udeležile vse reprezentance držav, finale ^a^le še preden so dospele v ijLj; j° prinesel naslednji rezultat: 2; j; 28 točk, Kanada 28, Norveška
& -   - ■
%
5or £»g<jay 2(j, Bolgarija 25 in pol, Ekva-y. Guatemala 15 in pol, Irska 15 in
Cru 14, Bolivija 10, Paragvaj 9 in
pol. Najboljši rezultati v Hainilton-Bussel-lovem pokalu so bili naslednji: v prvi grupi je prvi Capablanca s 77 odst. točk, Aljehin 75 odst., Petrov 73 odst., Elis-kases 72 odst., Keres 71 odst., Stahlberg 71 odst. Pri tekmovanju za pokal predsednika republike so dosegli v petih grupah najboljše rezultate: Rojahn 80 odst., Yarofsky !)5 odst., Gudmundsson 100 odst., Kantardžev 85 odst. in Arnlangsson 79 odst. Rojahn je prvi norveški igralec, ki je igral nevaren Evansov gambit proti Capablanci ter prišel v lepo pozicijo. Capablanca je izjavil, da se doslej še nihče ni upal proti njemu igrati Evansov gambit. Yarofsky je komaj 15 let star Kanadec, Gudmundsson in Arnlangsson sta odlična Islandca, Kantardžev pa je Bolgar.
,-Niaki
Še nekaj iz Buenos Airesa
so postavili v Buenos Airesu zares | Sec2, Se4 20. Dd3, a5 21. a3, Te8 22. Sxc6,
‘ bxc6 23. Ld4, axb4 24. axb4, Txal 25. Txal,
n°, ^.oža. Borili so se nad vse požrtvoval-Vjvj še potem, ko je bila izbruhnila kr-Oven J1®.1’’!3 med Poljsko in' Nemčijo. Kakor dil	je modro in dovolj taktično vo
irst- 0 m°štvo preizkušeni mednarodni ijrjl Kl lev dr. Savelly Tartakower, ki je ■ *vellv *'>rv' deski. Treba je poudariti, da je it zares vodil taktično, kajti Nemčija kjf 8p^a‘a pred Poljsko z razliko pol točke, ^#nia n ne °Prav>čuje kakega posebnega Wa D • Tartakower je poleg pokojnega telj hinP i)a ’n Arona Niemcoviča utemelji-tR st !•* e®a šaha, šaha bodočnosti. S hj „. jJuica je zmaga z razliko pol točke teoi?0 Pomembna, saj je dr. Tartakower Jietod, ■ Poudarjal, da njegova šahovska •^Ože n' 0(1 danes, ampak za bodoče dni in tej y Seneracije. Sicer pa je dr. Tartakower “uenos Airesu kljub svojim hipermo-Jtfijtig Vodarn zelo umirjeno ter se izkazal «tvu “a Vodnika poljskemu šahovskemu mo-
Btlj. .	187. Aljehinova obramba
bander (Anglija)
l	Črni:	dr.	Tartakower	(Poljska)
t1 »mr’ Sf6 2. e5, Sd5 3. c4, Sb6 4. d4, d6 «|yxd6 6. Sc3, g6 7. Le3, Lg7 8. Sf3, Sc6 10. b3 (oslabi diagonalo, to-%) Je 1 10... Lxf3 grozil razbiti kraljevo JaiU. 0—0, h6 12. Dd2, Kh7 13. n Hulfrava za napad f4), Lxe2 14. Sxe2, 3'k1116* bo sicer trajna saba točka v čr-toda črni seveda ni smel dopu-' 16 J1) 15. f4, exd4 (na 15... e4 sledi ' X(l4, d5 17. c5, Sd7 18. b4, Sf6 19
Dh4 26. g3, Dh5 27. Lxg7, Kxg7 28. Sd4,
Sf6 29. Dd2 (takoj ne gre 29. Sxc6 zaradi 26... Te2), Te4 30. Tel, Sg4 31. Txe4, dxe4
32. Sxc6, Sxh2!? 33. Dxh2? (težka napaka, zaradi katere beli izgubi dobljeno igro. Po
33. Dd4 + , Kh7 34. Dxe4, Sf3+ 35. Kg2 bi beli z dvema prostima kmetoma z lahkoto dobil), Ddl+ 34. Kg2, e3! 35. Se5, e2 in beli preda, ker ni mogoče parirati groženj nove črne dame ali pa mata Dfl+.
*
Za šahovnicami so se z zelo mešanimi občutki srečali mojstri Poljske in Češko-Morav-ske. Nekdanji srd je ugasnil, težka usoda, ki je zadela oba naroda, je tudi v Buenos Airesu zelo zbližala obe moštvi. Mojstri se niso »klali«, ampak so z miroljubno igro stremeli k sporazumu in remiju. Vse pa v znamenju velike bodočnosti, ki se obeta Slovanom.
188.	Katalonska obramba Beli: Pelikan (češko-Moravska)
črni: Najdorf (Poljska)
1. Sf3, Sf6 2. g3,	d5	3. Lg2, e0 4.	ft—0,
Le7 5. d4, 0—0 6.	c4,	dxc4	7. Dc2,	Sbd7
(bolje je a6 z grožnjo, da črni zavaruje c4 kmeta) 8. Sbd2, c5 9. Sxc4, cxd4 10. Tdl, Sb6 11. Txd4, Dc7 12. Lf4, Dc5 13. a3, Sbd5 14. b4, Db5 15. Ld2, Da6 (kmet b4 je ogrožen) 16. e4! (lepa žrtev kmeta, ki zelo ojači beli napad), Sxb4 17. Lxb4, Lxb4 18. ea, Sd5 19. Th4, g6 20. Del, Le7 21. Th3, 15 22. Dh6, Tf7 23. Lfl, b5	24.	Sd6,	Tg7 (na	24...
Lxd6 25. exd6, Dxd6	26.	Sg5,	Tg7 27.	Sxh7,
bi zašel črni v brezupno pozicijo) 25. Sxb5? (beli menda iz miroljubnih razlogov opusti pot k zmagi, h kateri je vodilo 25. Lxb5, Db6 26. Le8 in napad na kmeta g6 mora prodreti), DhO 26. Šg5, Lxg5 27. Dxg5, LaO
28. a4, Lxb5 29. axb5, Dd4 30. Tel, Tc8 31. Tel, Sc3 32. Th4! (po zaigranih možnostih stoji beli nekoliko slabše ter zato rad, poseže po remis kombinaciji), Dxe5 33. Tc4, Txc4
34.	Dd8 + , Kf7 35. Dd7 + , KfO 36. Dd8-| remis.
*
Olimpiade se je udeležila tudi Islandija, kjer je precej živahno šahovsko življenje. V Rey-kjaviku sta dva šahovska kluba, v katerih je nekaj zelo močnih mojstrov. Moštvo Islandije v Buenos Airesu sicer ni doseglo najvišjih vrhov, igrali pa so požrtvovalno ter dosegli v tolažilnem turnirju za pokal prezidenta argentinske republike vrh tabele. Islandec As-geirsson, ki je vodil islandsko moštvo, je prav dober igralec.
189.	Ruska otvoritev Beli: Cortlever (Nizozemska)
Črni: Asgeirsson (Islandija) 1. e4, e5 2. Sf3, Sf6 3. Sxe5, d6 4. Sf3, Sxe4 5. De2 (to varianto je zelo rad igral dr. Lasker. Belemu daje le nekaj prednosti)^ De7 6. d3, Sf6 7. Lg5, Dxe2 8. Lxe2, Le7 9. Sc3, h6 10. Lh4, c6 11. h3, d5 12. 0—0—0, Sh7 13. Lxe7, Kxe7 14. Tdel (beli je ohranil svojo malenkostno prednost ter se pripravlja na napad), Te8 15. Se5, Sd7 16. d4, Sxe5 (nekoliko brezskrbno daje črni belemu premoč kmetov na kraljevem krilu) 17. dxe5, Le6 18. Ld3, Sf8 19. !4, Tad8 20. Thfl, LcS 21. f5, Sd71 22. e6? (nekoliko »divjaški« vpad, ki zelo oslabi pozicijo belih kmetov. Beli bi moral igrati Tf2 ter podvojiti stolpe na e liniji. Pp skrbni pripravi g4 in h4 bi bela kmetska falanga lahko lepe napredovala), Sco (bolje ko fxe6) 23. exf7 + , Kxf7 24. g4, Kf6 25. Se2 (beli hoče pripeljati konja čez 14 na h5, da bi povezal razbite kmete), Te3 26. Sf4, Sxd3+ 27. cxd3, Tde8 28. Txe3, Txe3
29. Kd2 (na 29. Sh5+, Kf7 30. f6 sledi g6), d4 30. h4, Kf7 31. Sg6, c5 32. Tf2, b6 33. Te2, Txe2+ (po tej zamenjavi ie igra za belega izgubljena) 34. Kxe2, h5! 35. gxh5, Lxf5 36. Se5 -K Kf6 37. Sc6, Lg4+ 38. Kf2, a5 39. Sb8. Ke7 40. Sc6+, Kd6 41. h6, gxh6 42. Sd8, Lho in beli preda, ker ne more več rešiti konja.	(Glose	dr.	M.	Euwe)
š. Božični turnir v Hastingsu bo letos navzlic vojni. Po obsegu in udeležbi pa bo zelo majhen ter bo trajni en leden. w!»waw mi .vvjaasaaammamssmmmmmmKmtmmmm'
7000 SODNIH STANOVANJSKIH ODPOVEDI
V	Beogradu je oktobra bilo vloženih 7000 sodnih stanovanjskih odpovedi, ki
stopijo s 1. novembrom v veljavo, število stanovanjskih odpovedi je tako veliko zaradi tega, ker mnogi hišni posestniki odpovedujejo stanovanje ter sprejmejo nove najemnike, katerim lahko zvišajo najemnine. Nova uredba namreč prepoveduje sedanjim najemnikom povišati najemnine. Hišni posestniki pa uredbo izigravajo s tem, da odpovedujejo stanovanja.
DUHOVNIK — KROJAČ
Pravoslavni proda Koce Ristič vasi Kocište v Južni Srbiji je praiktičen človek. Zaradi svojega asketskega življenja uživa splošno spoštovanje. Stari svečenik si kroji,, sam svojo oklepo iz grobega, doma tkanega platna. Kljub visoki starosti nad 70 tet potuje iz kraje v kraj peš in daje kmetom potrebne nasvete za gospodarstvo in življenje.
	Križanka št. 51							
	1 i		3	4	5	6	i	8
I					1 i			
11					■		H	
ill					M			
IV			m					
v				m				
VI				M' '				m
vil					p		a	
Vlil		IH						
IX			m					
X	a					1		
XI	i				M			
Besede pomenijo:
Vodoravno: F. grad pri Trstu; II. ruski polotok; lil. ne drugačna; turško ime; IV. mestece v Srbiji; tiskovina; V. črnogorska reka; pesem; VI. mesto v južni Tirolski; žensko ime; VII. evr. reka; VIII. pripadnik katoliške ločine; IX. zaimek; ameriška država; X. obraz; kemičen znak; XI. posoda za cvetice; senčnica.
Navpično:	1.	očak; 2. žensko ime;
žensko ime; 3. termin; nedotakljiv; predlog; 4. hrib pri Beogradu; žensko ime; 5. v rimskem koledarju; 6. del Male Azije; 7. slovanska boginja pomladi; poldrag kamen; 8. žer sko ime; del mašniškega oblačila.
*^A^A^AAAl^^|^AAAA^/AVw\/AAAAAAAAAA/v\AAMAAAA/A^AAAAAAAAAAAAAAMAAAVV^A^AAAAA'^MAAAAA^
Sladkorni jubilej
Wbo poteklo 140 let, ko je fNl žllanstvenik Karl Achard tia-^ rtj>6 trv°; kooko belega sladkorja ViBer 3o naslednje leto poklo-
Aurmu vladariu-
J5? k zgodovina sladkorja a Drvi Achardovo odkritje.
2ačetkov izdelovanja . a*‘ »belega zlata« iz slad-5i	poteklo	že	več	kakor
v • tein časom jc proizvod-t!v stciir> r,.a narasla na 250 milijo-, ria m tv 'etno. S to količino slad-> Širot.Tav 'ahko napravili 6 tne-h^likokr^ zenie'isko stezo, ki bi 4ii- Hi CPal°r1,a zemeljsko kroglo. ^ ll bi otroci kaj radi ho-
VnLitl ždro ?'adl<or uporabljali sa-% iejavilo, Za časa križarskih
C* Jed Saladk0r neke vrste luk*
4iiJn veiiu- na dvorih vladar-k v 16- stoletju pa je ^ da ICa Elizabeta izdala
6	TT,ora sladkor upeljati iLr*t it * vu0rii kakor začimba.
ti a^Or n s,adk0rja veljal to-W Polovico teleta.
55	^n e j r a bJ 3 m 0 pri na
%l. niim	Poiiajvečkrat
'Sl Pa	iedila	a,i	tekočine,
ShIfan un,efia tudi različne h s JSO.OOft *L se ic porabilo na %000 t-’’ s'adkor)a. 1800 pa
Ch V eni ur pr,cle eI,>vck v
prehodi Človek peš
H 1«7 k'\^m ln ^njern se ^0 17 hi"1, z jadrnico pre-Prerflv prcla!ia 10 km, z Ja -S do 40 km, s
do S« km. „ ^ 60	(^{)	^	z	br-
'”f) km. z letalom pa
150 do 300 km. Seveda so to samo povprečne hitrosti.
Križanka
Vodoravno: 1.
zrnat poljski pridelek; 5. strnjena celota (narobe); 6. dan v tednu (narobe); 7. Ludol-fovo število (narobe) ; S. osebni zannek; 9. glasbeni izraz; 10 plug (narobe).
Navpično; 1. povez zmlučene slame; 2. jarek (narobe); 3. ernten; 4. poljsko delo; 5. vedenje (narobe); 9. predlog.
SW»P>
Stopniiče
4	1	i	3	4
>				
				
			'	
	■			
10				H
Soglasnik — skrajni del celine —■ pogrinjalo — čreda (2> skl. množ,) —poStnina — svojeJašrte sodite obravnave — sredstvo vojne tehnike.
V	vsaki vrsti so vse prijšn.ie črke.
Roiitev križank
Vodoravno: 1. solo; 5, pesem; 6. lepo; 7. robot; 8. ata; 9. roman.
Navpično: I. selo; 2. osebam; 3. lepotn; 4, omotan: 7. rrr; 10. o.
i, brž. hnieli, kazen Fidži, lev, Mimi. gaj, Jenko, Vič. olje, e, palma. a. Iroz dola nt Jela.
»Večemile«
sa mladina
Leto 1	Maribor,	5.	novembra	1939	Stev.	4	U
lllllllllliiililllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllilllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlillllllllllllllli
Povest o treh miših
V	prečudoviti mišji naselbini Mi-šorini so živele tudi tri miši? Cijo, Mijo in Ci. Vendar pa je bila vas tako velika, da se tri miši niso poznate med sabo. Neki dan pa...
Ko sta iskala bogat grižljaj, sta se na dvorišču srečala Mijo in Ci. Oba sta bila jezna ln nataknjena.
»Pojdi nji s poti!« je siknil Mijo.
»Poberi se, dokler si že kje!« je zavrisnil Ci.
Vse je kazalo, da se bosta krvavo poklala med sabo, če ne bi takrat privlekel mla<d mišek lep kos slanine. Oba nataknjenca Mijo in Ci sta pozabila na svoj prepir in skočila na mladega miška, da bi mu ugrabila slanino. Ko le mladi mišek videl, da gre zares, Je spustil slanino ter zbežal, kolikor so ga nesle noge. Mijo in Ci sta se pognala na slanino, pograbila vsak na enem koncu ter jo začela vleči vsaksebi.
»Izpusti, sicer te bom zadavil!«
»Nočem, Izpusti ti!« je siknil sko>zi zobe Ci.
Oba sta hkrati spustila slanino in se znova zagnala drug v drugega. Prav pošteno sta se začela obdelovati. Ko sta se tako tepla ln se med pretepom oba za trenutek ozrla na slanino, sta zagledala, kako ga je lepo pospravljal« tretja miš. Znova sta sc obe mi Sl prenehali tepsti, in skupno sta plftllili na Ciia. kakor je bite ime tretji miši.
Ali Cijo }ti je jezno premotrH ter zavpil;
»Nazaj, če vama je življenje drago!«
C rjo je bila močnejša miš. Vsa mišja soseska je vedela, da je velik prepirljivec in pretepač. Nasršil je dlako m pokazal zobe. Mijo in Ci sta obstala. Cijo pa je segel po zadnjem grižljaju, ga požrl, se obliznil okrog ust in dejal:
»Ni bila tole vajina slanina. Vse sem videl. To je vedno tako: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«
Mijo in Ci nista mogla napraviti nič drugega, kakor vgrizniti se v Jezik. Nato je Se povprašal Cijo:
»Kdo pa sta vidva? Nobenega ne poznam.«
»Tudi jaz ne poznam ne tebe ne tega,« je rekel Mijo.
Cijo pa je molčal ter meril oba od repa do ušes. Nato je izjavil: »Jaz sem Cijo Cijokan, sem močnejši vsaki dan!« Smelo je pogleda po obeh miših, da bi videl, kaj bosta napravili. »Trikrat sem se že rešil tako rekoč gotove smrti. Trikrat sem že pade! v mišolovko, vselej pa, ko je človek odprl mišolovki-na vrata, sem srečno uSel. Nekoč pa sem uSel celo mački iz krempljev,-< Ker pa tudi Mlfo ni bil kar tako. se je tu<il on osmelil ter dejal: »No. jaz pa sem Mijo Mijulo, Nevidni Mi-julo! Dvakrat sem že skočil v mlšo-
Film
Tragedija v kapljici vode
MIKROFILM IZ ŽIVLJENJA NAJMANJŠIH BITIJ
Po jezerih, močvirjih in lokvah se skriva čudovit svet majhnih živali, katere pa ostajajo nevidne človeškim očem; kajti skrivajo se po navadi veni sami kapljici vode, kjer žive svoja posebna življenja, šele s pomočjo mikroskopa se je posrečilo prodreti v ta tajinstveni svet majhnih in najmanjših življenjskih bitij. Sedaj pa so posneli to življenje v filmu, seveda v kulturnem filmu, ki bo najširšim plastem ljudstva na nazoren način odkril življenje teh čudovitih bitij narave. V filmu bo temeljito in stvarno upodobljena vsa življenjska borba teh praživali, njih stradanje in ljubezen. Novi Terra-kulturni film, ki so ga napravili v Ufinih ateljejih bo nosil naslov „V kraljestvu Lilipu-tancev“. V filmu bo prikazano življenje -seštetih majhnih živih bitij, ki žive v vsaki kapljici vode po jezerih in močvirjih. Med temi živalicaroi so bitja, za imena katerih še nismo nikoli slišali, ki pa se prav tako bore za obstanek ter prav tako razvijajo svoje „osebnosti“, kakor višje razvite živali in ljudje, vkljub temu, da se ti enocelniki množijo prav enostavno z razcepitvijo svojega telesa na dva dela.
Te zračne in sončne živalioe so od-
daljenejši sorodniki najnižjih do sedaj odkritih živih bitij, ameb. Film bo prikazal, kako vedo te drobčkane živalice tudi zavratno napasti večje enocelnike.
Amebe izločajo neko posebno snov, s katero privlačujejo druge vrste mikrobov. V filmu gledalci nazorno vidijo, kako se je neki mikrob približal amebi, ki je začela potem svojo žrtev ovijati v to tvarino. Smrtni ovoj okrog mikroba postaja debelejši in debelejši, dokler ni mikrob docela ovit ter brez moči. Sedaj prične ameba s svojo pojedino...
Film pa ne prikazuje samo življenjskega boja med tem najmanjšim svetom, ampak nam prikaže tudi ljubezen, ki se odigrava v kapljici vode. Tu v početkih življenja se odigrava ljubezen in pomno-ževanje na povsem drugačen način, kakor pri više razvitih bitjih. Enocelniki se delijo neprestano in ustvarjajo na ta način nova živa bitja, ne da bi moralo starejše bitje, ki je oče in mati hkrati, umreti. Zgleda torej, da se ti enocelniki z neprestanimi cepitvami prav za prav „pomlaju-jejo“ ter žive tako večno in nepretrgano življenje.
vsaki teden v oddajah francoskega radia. Vsak teden enkrat govori po nemško nemške-rrju ljudstvu, ne kot umetnica in prijateljica nemškega ljudstva, ampak kot mati svojih treh sinov. Eden teh njenih sinov je že na
fronti, ostala dva pa bodo vsak čas P' Francoise Rosay je dobro znana med n filmsko publiko, saj je igrala že v vec. škili filmih.
Zakaj (<Simfonija življenja" ne prepjfe®
ija:, ki si je nadala prikazali živj, skladatelja Čajkovskega. To ni re~i življenje skladatelja Čajkovskega, P ,,
Filmski igralci — vojaki
FRANCIJA JE VEČINO FILMSKIH IGRALCEV MOBILIZIRALA — TUDI IGRALKE POMAGAJO DOMOVINI
Večina francoskih igracev je bila takoj ob izbruhu sovražnosti z Nemčijo mobilizirana. Filmske zvezdnike ie vojna vrgla iz ateljejev; preko noči so postali samo državljani, ki so se odzvali klicu domovine.
»Če domovina pokliče svoje branilce«, je izjavil filmski igralec Pierre Presnay, »takrat mora igralec prenehati biti igralec.« Presnay je bil med prvimi, ki so sneli masko, jo zamenjali s puško ter odšli na fronto. Presnayja pozna filmska publika po filmu »Velika iluzija«, v katerem je ustvari! Presnav mojstrsko podobo francoskega oficirja. Trenutno je Presnay aktiven oficir v neki edinici francoske vojske, kjer zapoveduje enemu izmed zuav-skih polkov.
Jean Gabin je bil mobiliziran prvi dan. Takoj je odšel na fronto. Albert Prejean, ki je bil že med svetovno vojno pri aviatiki, je bil znova uvrščen med oficirski štab francoskega vojnega letalstva. Mobiliziran je bil kot poročnik, sedai pa je že kapetan.
Pierre Blachard je oficir. Igralca Almos in Raymond Cordy pa so dodelili avtomobilski koloni kot šoferja. Svoj zdravi humor, ki
je tolikokrat razveseljeval publiko po filmskih dvoranah, pa sta ponesla s seboj tudi pod uniformo.
Fernaxdel, najboljši francoski filmski komik, ki ga imenujejo tudi »francoski Chaplin«, je podoficir v nekem južnofrancoskem mestu. Filmska publika ga je že večkrat videla kot vojaka, na priliko v filmu »Ignac«.
Mobiliziran je tudi Charles Boyer. Vojaki pa so tudi mlajši igralci kakor Rene Rary in Paul Cambo. Bernard Lancret je artilerijski oficir. Gilberta Gila so dodelili k obrambi _pred zračnimi napadi. Feramus, ki je znan še iz dobe nemega filma, pa je dodeljen k eskadrilji lovskih letal. Jean Pierre Aumont, ki je doslej igral že premnoge oficirske vloge, pa je navaden prostak; vendar pa »oficir« upa, da bo kmalu prišel v vojni do prave oficirske vloge.
Kaj pa igralke? Igralka Germaine Aussey se je prostovoljno iavila za pomožno službo. Ko so evakuirali Pariz, je s svojim avtom pridno odvažala otroke iz Pariza, sedaj pa opravlja igralka važne kurirske posle pri vojnem ministrstvu. Zanimiva je tudi francoska igralka Francoise Rosay, ki jo lahko slišimo
Prikazovanje življenjskih poti velikih tvorcev umetnosti, pa naj bodo to skladatelji, književniki ali kdor si že bodi, je vedno problematična zadeva. Problematična tembolj, ker niti pisec filmskega manuskripta, niti režiser zavestno nočeta ustvariti pravega obraza osebnosti^ katere življenjsko pot bi morala prikazati na filmskem platnu v vsej širim, v vseh tistih zapletljajih in v vsej tisti trdi poti, ki je to osebnost gradila in preko nje niegova dela ustvarjala. Po navadi ostane filmska umetnost v prikazovanju takih osebnosti, samo pri ljubezni — in to samo pri ljubezni. „Ljubezen“ je tista osnovna nota, tisti božanstveni fluid, ki navdihuje pesnika ter ga s svojimi tragičnimi zapletljaji pelje od uspeha do uspeha. Ljubezen je nazadnje tudi tista velika poanta, ki tako z umetnostjo prepojeno življenje zaključi. To pa je navsezadnje Ie samo in bo ostala samo filmska stvarnost Življenje velikih umetnikov je bilo po navadi dejansko docela drugačno, včasih tudi dosti bolj tragično, pa četudi tragično brez filmske ljubezni po svoji enoličnosti in po umetnikovem odnosu do življenja. Vse to so hibe, na katerih boleha v polni meri tudi ,,Simfonija življe-
ki si je nadala prikazati n j telja Čajkovskega. To ni re « pj življenje skladatelja Čajkovskega, P ,v3r. profanacija njegovega življenja ® 1 janja. Skladatelju Čajkovskemu so £ kovali njegov ustvariteljski izraz P j.a. drugačni zapletki, kakor je ena s.aIh.- ji bežen. Čajkovski v „Simfoniji življeBJ ^ zdaleka ni bil tako široko in zavrjj stvarno prikazan, kakor Zola v veštva". Tega vtisa ne more zabris tako dobra" igra filmskih igralcev. ^
f. Številke o švedskem filmu. S ^
filmska produkcija je izdelala lansk 29 filmov, torej 6 več kakor 1937, m gjf kakor 1935. Lani je Švedska uvozi filmov.
Ker] Ludw‘g Di©hl
Nuna in kraljica lepote nočeta k filmu
Pred tremi leti se je mudil v Rimu znani filmski operater. Zbolel je, na kliniki pa ga je negovala lepa mlada bolničarka — nuna. Ob priliki nekega koncerta za bolnike je operater opazil, da ima lepa nuna odličen glas. Vprašal jo je sprva v šali, nato pa docela resno, ali ne bi slekla kute in se posvetila filmu.
Namesto da bi se nuna navdušila nad tako laskavo ponudbo, je odgovorila, ne da bi mogoče popreje vprašala sestro prednico, češ da je docela zadovoljna s svojim sedanjim poklicem.
Prav tako je odklonila angažman v Holly-woodu gospodična Etel Parker, ki so jo izvolili za »lepotno kraljico 1937«. Izjavila je, da jo filmska kariera niti malo ne zanima-raje se je omožila z nekim petičnim trgov cem
O Ufinem filmskem igralcu ■ Qe, -preteklo soboto poročali, da je P j.a5j vzhodni fronti. Te vesti pa so nu deman tirane.	:
lovko ter pojedel vso slanino. Iz mi-šolovke so me vrgli v globoko vodo, ali vedno sem se rešil s plavanjem. V boju z mačko pa sem izgubil pol repa. Poglejta, prosim!«
Potem se je predstavil še Ci: »Jaz sem Ci Ciko, Ci Pretepač. Do danes sem pretekusil že vse strupe, ki so bili namenjeni meni in mišim. Noben strup mi ni mogel do živega, čeprav sem tako suh. Jaz se kratkomalo smrti ne bojim.«
»Vesta kaj, fanta, ugajata mi,« je rekel Cijo. »Ali se ne bi vsi trije združili? S skupnimi močmi bomo še lahko zvezde klatili z neba.«
Oba: Mijo in Ci sta bila enakih misli. Cijo pa je nadaljeval:
»Stuhtal sem načrt. V neki mišo-lovki sem videl lep kos slanine. — Sam nisem hotel po njo, ker bi prav lahko padel v zagato. Vsi trije pa bomo slanini kos.«
Cijo, Mijo in Ci so pohiteli na svoje .prvo skupno delo. Cijo jim je razložil svoj načrt, in vsem se je zdel odličen. Kmalu so se znašli vsi trije pred mlšolovko.
»Ali ta košček slanine naravnost ne izziva miši?« je vprašala Cijo? »Hopla, Ci, sloki moj tovariš, na delo!«
Gi se je pognal na mišolovko, do sajne odprtine. Za njim sta odšla tudi Cijo in Mijo. Oba sta krepko prijela z zobmi tovariša za rep, ta pa se je začel spuščati v mišolovko. Ci je zasadil zobe v slanino, ki ga je skoraj omamila.
»Vlecita!« je zaklical.
Cijo in Mijo sta ga izvlekla. Nato so si tovariši slanino razdelili na tri pravične dele ter jo pojedli. Po tej mastni večerji pa so sklenili, da bodo napovedali vojno vsem mišo-k>vkam, ki jih je bilo še dosti v soseščini. —• Samo gospodinje, gospodinje so se čudile!
Glej, človek...
Po beračevih zapiskih
VLADKO KOS
Turobno je nebo v sivini, na blatno cesto dež rosi, uvek) listje z drevja pada in tiho, tiho šelesti.
Ropočejo v ožje na cesti, življenje v mrki dan hiti, smejoče vidim ie obraze, vesele srečne le ljudi.
A tukaj znotraj vse je tiho, ne sliši s ceste se ropot.
Sam tiho skozi vrata stopim, kjer je za mrtve mir povsod.
Glej, božja njiva v snu počiva vsa v cvetju, koder zre oko.
Pri lučki lučka dogoreva, ljudje pa mračni v lica so.
Po beli poti sklonjen stopam, krog mene pa grobovi spe.
In beti kamni, dragoceni kot straže neme tu stoje...
Dehteče bele krizanteme to črno prst, ta vrt krase, že svečke drobne dež ugaša, na njih se solze v mrak bleste..
Z nemirom v srcu dalje stopam, že sence padajo z grobov.
In zdi se mi, da vsak šepeče, da čujem mrtvih več glasov,
iz vseh strani glas; »Ecce, homo!« Sem legel vsak nekoč bo spat, ga večno hladna prst bo krila, naj reven bo, ali bogat.«
Zdaj gledam sence: solzna Hcr in trdno sklenjene roke.
Saj tu ni smeha, ne veselja, saj skoi ] niso to ljudje...
Tako sem truden.,. Kmalu konec mar groznih senc bo, teh ljudi? Šene! Spet tiho dalje stopam, na božjo njivo mrak hiti.
Na koncu sem... Ah, tu ni lučke, ne krizantem, ki grob krase. Glavo sem sklonil: tu ležijo ubogi, revni te ljudje.
Na klop pod brezo žalno sedem. Kaj res nikogar tukaj ni?
Pač! revna žena z otrokom pri križu iz lesa ihti.
Zdaj noč je... V tisočerih lučkah vsa njiva božja zaplamti.
Le tu je tema, grozna tema, a v solzah črna prst blesti.
Drhte pristopim k revni ženi, na grobu svečko ji prižgem, edino, ki za sina v vojni ubitega prihranil sem.
»O, hvala!« srečna mi šepeče, otroka stisne k sebi zdaj, za njega, ki pod rušo sniva moliti mogla bo sedaj.
Da, bil sem grešnik, toda mirno v tej temi smrtni je srce.
O, čujem grob vsak: »Ecce homo: življenje, človek, kratko je!«
Zakaj menja lisfje jeseni svojo barvo?
Ko pridete jeseni v park ali v gozd, se ne morete načuditi krasoti barv, ki je razlita po listju. Zakaj spremeni listje svojo barvo prav jeseni, in ne v kateri drugi letni dobi?
Vsakdo bo vedel, da potrebujejo rastline za svoje življenje hrano prav tako kakor vsako živo bitje. Narava jih je tako ustvarila, da srkajo u zraka ogljikov dioksid ter ga v sebi razdvajajo v ogljik in kisik.
Največ ogljika iz ogljikovega f da črpajo iz ozračja zelen1 ■ rabijo ogljik za svojo
V	rastlinskih telesih se ^ jp neverjetno drobna telesca, « $ pravimo celice. Te celice redno veliko nalogo v t*{Jm življenju. Samo z mikr° ^ cr poizkusi moremo odkriti v ja|eh
cah škrob, najrazličnejše K paJ' zelo majhna zrnca zelenka .
— listno zelenilo ali kl°r®’ F Ta zrnca začnejo na ieS u.zA razpadati v različne snovi, ^jStje| jo odhajati v veje in debio izgubi s tem svojo hran' '^3 i zelena telesca postanejo r .; vorjevo listje), medtem tero listje temnejšo barvo ^ listje). Rdečkasta barva ^$1 stane zaradi nakopičenja -kov v celicah.	ja P L
Odpadanje listja z d-® sIl0v „
spešuje neka plutovinast tikula). Ta snov se z\tobf3>,, i ljati že septembra ali o šno je pač vreme, na ** peclji drže vejevja, te1, la v ! $ pretakanje hrane iz c erafliti. ^ jr List se ne more več 11 eSe: W lahko najmanjši vetrič o jfl ževnem času pa odpad list vsled lastne teže
Enajsletoa
Rinch jo postala Člamf %
društva profesorjev 1
kov. Dekletce so >zbra
Najmlajša	'fe
nega člana tega dn#?9 nega odličnega	jr
Njen način risanja ie PL pd mnogemu znanstven vem znanstvenem “e
8	milijonov koles 1 ^ $ ciji. Lastniki so lijouov frankov davk •
-	"H«	«11
vda .boljših polovic* v angleškem kabineta
Bežen pcg'eel v družine, kako nosijo nekateri državniki doma hSače
Še eno krasotico
Chamberlainov je politična | a ® v tradiciji. Neville Chamber-I^ema> bil je ugleden trgovec, Postal politik. V 42. letu se ^ z Annie iz irske umetniške dru Jtjj na ga je pripravila, da je kandi-je MiVv®estni svet Birminghama in to ^ Tudi Neville .se je povzpel |L, Putike t$r zaslovel po svoji mareli
1 K> svetu...
Ko je postal Chamberlain prvič minister, je dejala njegova žena novinarju:	»Poročila	sem se z
NevfHom, a ni hotel ničesar slišati o politiki. Brez mene bi gotovo ne bil iz-premenil svojega mišljenja ...« Chamberlain je k|u	dejal o svoji ženi: »Ona
je	košček mojega srca, vse mo-
s%v in s^rivnosti- Brez njenih na-Hl ng.’SVanl in požrtvovalnosti bi ne Ojj^jidcisegel svojih ciljev...«
ot 'nov zakon je res vzoren. '	sta zrastla v prijazni do-
.m angleški premier je vedno Nodii®’ kadar se P0 tedenskem na-^ahne v družbi svojih dragih pri
^sožitje zakoncev Chamber-v vsenl kabinetu enako. Dva 'Nalir Ra nnnistra imata liberalno % g.J651 ^ žene. * Minister za zdravila ‘n delavski minister Brown
toH,Zen‘ za načelne debate, ne da seveda trpel družinski mir.
v ^arii - ^jši polovici, ki sta ved-
1i	7'a	nnfip.lnr.	rlp.hatfi.	tip.	dn
tSi Je začela vojna, je gospa EI-Poveljnica prostovoljnih ženskih oh % V ^°nd°nu, gospa Brownova žensko delavstvo, tako da Sopfg"1 nimata časa za hišne debate. H.<C, lt)rda HalHaxa, ie !.h£i sroia Onslo-
univerzi dobila kandidati v je-
^4egaV° Ua8rado. Ra-m je !e zelo lepa da-#ika,i la več let naj-PiJi. M^en!ska ua An’ Jo so prinašale
‘fev;
>)e
stavVeta kot tipič* se ie nico angleške lepote. Leta
^iitn 71>0r°čila z lordom Haliiaxom,
've, odU!lanjim ministrom. Imata tri
C Nm]Serih ,sta dva 113 fron,L
k.,^ »-j ?3Sl Je še pri starših, ki se
v? te v Hickletonu, starem po-VgZ1!1.e> kjer gospa Halifaxova % j? Se‘j®m lastnoročno priprav-' r°zin, najljubšo domačo jed.
:SrefE BOdO DEŽEVALE . . .
l5h Ust iAngIeško! Tako piše Goe-^ v Nen v?er Zeitung«. Članek je W Pravi, dClJi na^ve^j° senzacijo. Na Sli žlezen	Nemčija znala odgo-
h	niorajo biti zdaj pri-
\J>o jvn rusačno jesensko deževje,
drugih letih...
vajen
l'-n
ima
sedanji angleški kabinet, y»Čv cf^". ženo mogočnega finančne-ga ministra sira Johna Simona. V nasprotju z gospo Haliiaxovo ona ni plemenitega rodu. Simon jo je spoznal kot strežnico jr\ v londonskem zavetišču. Strežništvo je obdržala gospa Simonova še po poroki, do začetka vojne. Njena najljubša igra je golf in krmljenje kanarčkov, liščkov, čižkov in drugih pevk v veliki kletki na vrtu Simonove vile.
Najbolj aktivna in najbrž tudi najbolj priljubljena dama angleškega kabineta je lady Maud Hoare.
Po rodu iz visoke aristokratske družine je v svojem 60. letu gospa Hoare še vedno mladostno sveža. Njeni lasje so temno-rjavj, še vedno je strastna drsalka in smučarka ter zelo zadovoljna, kadar ji utegne obilo zaposleni soprog, notranji minister, diktirati na pisalni stroj nekaj pol. Leta 1926. je potovala z možem le z majhnim kovčegom v le-
Papeža je hotel izpremeniti v budista
V Rangoonu, glavnem mestu Birme je umrl v slovitem »Samostanu rumenih menihov« v visoki starosti mož, M se je vse od 18. leta dalje prizadeval, da bi pridobil papeža za budizem. Odpravil se je na. pot, toda Rima ni nikoli dosegel. Kljub temu je postal v budističnih krogih zelo spoštovan, sprejeli so ga v navedeni samostan.
Menih je bil prežet ideje, da bo budizem zavladal vsemu svetu. Od tod tudi njegov načrt potovanja k samemu papežu v Rim. Tako bi ves katoliški svet prestopil k budizmu. Z vnemo je 1. 1921 zbiral okrog sebe vernike za romanje, v Rim. Ko bo papež zagledal toliko vernikov, se bo spustil v razpravljanje. Čim
je pa to doseženo, bo moral odnehati, kajti budizem je globok...
Dve sto mož je res odpotovalo iz Ran-getona. Prepevali so pobožne pesmi. Toda križarska četa se je zmerom bolj krčila in ko so prešli komaj devetdesetin-ko poti, je ostal razočarani menih v Sa-dovaju sam. Ko je poizkusil s pridigami pridobiti nove privržence za pot, so ga imeli za norca in angleška policija ga je poslala nazaj v Rangoon.
Šele po smrti se je zdaj zvedelo, da je bil mož Italijan Karlo Cjefti, rojen v Ameriki. Imel je doktorat kemije, postal pa je vnet budist in ta strast ga je končno pripeljala za zidove samostana.
Potegavščine grobarja, lažnega stotnika
Švicarski zvezni svet je prepovedal prodajanje in posojanje uniform. Do tega sklepa je prišel zaradi dogodka, ki je v minilih dneh sprožil po mestu mnogo smeha. Pred vojašnico se je nekega lepega večera pojavil mlad letalski stotnik. Najavil se je kot stotnik Se-phani in je ukazal, komaj je prestopil prag kasarne, naj straža defilira mimo njega. Ko je stotnik pričel s svojo inšpekcijo, je prihitel v silni zadregi korporal in javil, da je zamudil vlak, zato ni mogel priti pravočasno v službo. Častnik ga je temeljito izprašal in nahrulil, naj si drugič vzame drug vlak.
Poročniku, ki je poveljeval četi, se je zdel stotnikov nastop in zadirčni glas sumljiv. Zahteval je po predpisih inšpekcijsko polo. Stotnik je odvrnil, da ima listino zunaj v avtu in jo bo takoj prinesel. »V splošnem pa lahko rečem, da sem z disciplino tu zelo nezadovo-
ljen! je zavrnil poročnika. Vaši ljudje nimajo pojma, kako se pozdravlja in korporala, ki zamuja vlak, sploh ne cenim!:;
Po tem intermezu je odkorakal stotnik z visoko dvignjeno glavo skozi vrata in izginil. Policaji so na prijavo poročnika takoj odhiteli za lijlm. Ujeli so lažnega stotnika in odkrili v njem grobarja s pokopališča pri St. Geor-ges. Mož si je izposodil uniformo letalskega stotnika in se izprehajal v njej z izvoljenko pod pazduho po mestu. Seveda sta bila oba zelo zadovoljna, ko so ju mimoidoči vojaki strumno pozdravljali. Dolgo časa sta se tako ponašala sladka Dulcineja in njen Amor v nezasluženi časti, dokler ni drzen poizkus na kasarniškem dvorišču razkril sleparja grobarja, ki spada v obleki brez zlatih našivov tja med mrtvake ...
18 milijonov din za košček papirja
V Londonu so imeli nabiralni dan za Rdeči križ. Dame so prodajale majhne rdeče zastavice, ki so jih izprehajalci odkupovali. V Ken-sington Parku sta srečali dve ljubki prodajalki elegantnega gospoda z osivelimi lasmi in mu prijazno ponudili zastavice. Gospod, bil je veliki patriot in večkratni milijonar lord Nuffield, se ni dolgo pustil prositi. Potegnil je iz žepa čekovno knjižico, izpolnil je ček,
ga izročil dražestnim oblegovalkam, se elegantno priklonil in šel dalje. Dami sta pre-čitali ček in nista mogli verjeti, kavalir je dal v našem denarju 18 milijonov din za košček papirnate zastavice. Zmedeni sta se zahvaljevali, toda ko je bil gospod že izginil, sta šele opazili, da sta mu pozabili izročiti zastavico, katero je res pošteno plača!_____
Opat je z menihi pregnal tolovaje
. tfc i*
0ainet°l£iJiudie božii!
Hi nlkn tu n*hče ne biva!
V nedeljo zvečer so napadli samostan Duži | pri Trebinju banditi. Sedem do zob oboroženih in maskiranih tolovajev je vdrlo v klošter. Takoj so se podvizali v celico opata, kjer je bila shrar.:ena blagajna.
Opat, po rodu Rus, sc Je postavil roko-mavhom krepko v bran. Pograbit je težak
stol in planil nad roparje. • V tesni celici je nastala huda borba, v kateri bi končno opat podlegel, če bi ne prihiteli menihi in ga rešili. Samostanski očetje so se brez premisleka vrgli na vlomilce in jih s palicami ter vsem, kar jim je prišo pod roke, pošteno namlatili. V strahu pred junaškimi kutarji so jo ucvrli
talu v Indijo. 25 let že zastopa sir Hoare isti volivni okraj v parlamentu. Njegova gospa, ki, ga je spremljala na vseh agitacijskih potovanjih, pozna že vsako družino volivcev. Po londonskih ulicah jo spoštljivo pozdravljajo kot gospo njihovega vrhovnega šefa. Ko je v volivni borbi 1924 moral Hoare leči zaradi gripe v posteljo, je šla gospa na govorniške odre in zastopala moža s tolikšnim uspehom, da je dosegla izredno zmago. Še nedavno so ji svetovali, naj bi sama kandidirala v spodnjo zbornico. Toda elegantna dama je to smeje odkloniva.
maskiranci drug za drugim po hodniku in čez samostanski zid na prosto. Menihi so alarmirali kmete v okolici, toda preden so se ti zbrali, so bili tolovaji že za gorami.
m
FRIDTJOF NANSEN
veliki norveški raziskovalec (1861-1930). ki je s svojo znanstveno ladjo »Fram« med prvimi uspešno utrl pota v sever-novzhodni smeri do Karskega morja. — Rusi se imajo za svoje velike podvige iti morska oporišča na severu mnogo zahvaliti znanstvenim izsledkom velikega morjeplovca.
40 SVOJCEV POD ZASTAVO!
Madame Tourny iz Pincona na Zlati obali (Cote d’or) ima 38 otrok, vnukov odnosno zetov pod francosko zastavo. Zadnji je bil poklican k vojakom zet gospe Tourny, Jean Piemontesi, uslužben v Grenoblu. Ko je starka to zvedela, mu je poslala brzojavko: »Vedela sem, da boste na vrsti. Vedite, da ste s tem razveselili vse naše!« Ko bo poklican mlajši letnik, bosta odšla še dva člana njenega neposrednega sorodstva, tako da bo imela Francija samo od te žene 40 mož pod zastavo...
Letalo — taksi
šofer Arhibald Baxter je bil tri leta pri taksijih v Newyorku. Nekega dne si je mož nabavil lahko letalo in sklenil s tem služiti kruh. Prevažal je ljudi in pakete ter si kmalu kupil še več strojev.
Nekoč ga je povabil bogataš, da naj poleti z njim na morje v trenutku, ko se je poslavljal parnik iz luke. Bogataš je hotel še enkrat pomahati v slovo ljubici, ki je potovala v Evropo.
V lanski zimi, ko je padel globok sneg, so nekateri bogataši naročili lahko Baxterjevo taksi-Ietalo, da jih je vleklo na saneh čez širne planjave.
V minilem poletju se je vnela v Newyorkn tekma dnevnikov, pri kateri je zračni taksi Baxterja mnogo zaslužil. Dan za dnem je letel nad Long Islandom in spuščal pakete dnevnikov, na katere so spodaj že čakali raznašala.
V kopališču velemesta je poleti utonil neki mladenič in sorodniki so prosili Baxterja, naj ga poišče. Mož je krožil z letalom sem in tja, dokler ni izsledil nesrečnika in so ga potegnili na kopno.
Gigantski dvobof med mornarji in letalci
Pomorska vojna strategija mora posvečati vedno več pažnje letalski tehniki
Nenavadno nagel razvoj letalstva je prisilil pomorske strokovnjake, da so obrambne naprave zelo izboljšali. Nevarnost iz zraka je tako rekoč zrevolucioni-rala gradnjo ladij. Prej razmeroma šibke krove ladij so močno ojačili. Močne jeklene ploskve se vrste nad zaporednimi oddelki druga nad drugo. Vsaka moderna ladja je sestavljena po računu, čimbolj povečati hitrost, ne da bi pri tem prizadejali njeno težino, jakost oklepov in število obrambnih lopov. Velika francoska križarka »Strasbourg« je n. pr. tako zgrajena, da tvorijo njeni' vertikalni in horicon-talni oklepi 42% vsega deplasniaja v izmeri 26.500 ton. Debelina vodoravnih oklepov na krovu meri 175 mm, leta 1913 izplovljena največja angleška vojna ladja »Hood« ima pa krovne oklepe v premeru
102 mm.
Poleg oklepov na krovih so najboljši artileristi sveta posvetili glavno skrb protiletalskim topovom. Malo pred izbruhom sedanje vojne je' angleška admiraliteta napravila v Rokavskem prelivu poizkus streljanja ladijskih topov na bombnike. V višini 5000 m je plulo letalo, ki ga je brezžično vodil neki parnik, s hitrostjo 170 km na uro. Izstrelili so tisoče granat, a nobena ni zadela. Letalo je ostalo nepoškodovano, čeprav so streljali vanj z najmodernejšimi protiletalskimi topovi s štirih vojnih ladij.
Istočasno je sloviti francoski mornariški inženir in matematik Rougeron izjavil, da bodo imeli bombniki pri nadaljnjem Izpopolnjevanju letal kakor bomb izredno važno vlogo, kl jih dviga nad kvaliteto
vojnih ladij. Posebno nevarna postajajo letala vojnim ladjam, kadar se strmoglavo spuščajo nanje. Neki ruski inženir je nedavno objavil članek, v katerem pravi, da dosežejo ruski bombniki pri strmoglavem spuščanju hitrost 800 km na uro ali 225 m v sekundi, v vodoravni smeri 350 km. Ti strmoglavniki imajo posebne zavore, sprožitev bomb na električni pogon in avtomatično upravljanje pri ponovnem dvigu, ko se letalo znova vzpne v kotu 60 do 70 stopenj kvišku. Omenjeni letalec se je spustil z višine 8000 m. Deset do dvaj-najst km pred ciljem se je polagoma spuščal. Iz višine 3000 m se je nato pognal nizdol do višine 800 m, odvrgel bombo in se istočasno že vzpel kvišku, da je čim-prej ušel iz nevarnega območja.
Prvi stiki med Starim in Novim svetom
TOLSTOJ IN STRAŽNIK
Grof Lev Tolstoj, veliki ruski
Srepo obličje egiptske sfinge je skrivalo 2000 let nerazrešljivo uganko človeštu. Od Napoleonovega pohoda v Egipt in dalje se je šele nekoliko razgrnil zasior tajne preteklosti faraonske države. Ko se je lotil fantastične zgodovine Egipta kritični človeški razum moderne vede z izkopavanjem, so prišle na dan stvari, ki so odstranile zaveso in prožile človeštvu vpogled v življenje starih Egipčanov. Tembolj tajinstvena pa stoji pred učenim svetom še danes stara kultura Novega sveta, Amerike.	‘
STARA KULTURA AMERIKE
Kdaj je nastala višja kultura na planotah Mehike, Guatemale, Kolumbije in Peruja, kako so se zanesle sem kali, ki so pognale v velekulttiro, to so vprašanja, ki bodo skoro razjasnjena. Planjave, puščave in pragozdovi Novega sveta skrivajo v sebi v nepregledni množini stare naselbine, ki čakajo lopate in izvežbanih starinoslovcev. Že danes vemo, da segajo spomeniki plemena Maja v prvo stoletje pred Kristom. Majski napisi vsebujejo dobo, dolgo približno 1100 let, kar je vse premalo v primeri s starostjo egiptskih spomenikov.
MOST MED AZIJO IN AMERIKO
Danes vemo, da so v plemenih in jezikih zahodne Amerike očitni in jasni oceanski elementi, ki nudijo mnogo skladnosti z materialnimi in kulturnimi dobrinami Južnega morja. Francoski pisatelj Pavel Rivet je podal za to prve dokaze. Veliko preseljevanje prebivalcev Oceanije se ni moglo ustaviti pred vrati Novega sveta. Kasneje se je zvezala Amerika na severu s Starim svetom. Ob Berinški ožini se vidi pri lepem vremenu obala tako Azije kakor Amerike in lok Aleutskih otokov veže Kamčatko v Aziji z Aljasko v Ameriki. Na vzhodni strani Amerike so bili Grenland, is-land in Faroerski otoki posamezne postaje, ki so kazale normanskim ladjam okoli 1. 1000 po Kr. pot iz Evrope do ameriških obal.
DAVNI KULTURNI STIKI
Jasno je tedaj, da so uporabljali te azijsko-ameriške in ameriško-evropske mostove kop
MaršaS Goering
gospodar nemškega neba
Goering je po rodu iz Zg. Bavarske. Starši so bili premožni, oče, dr. Goering, se je boril kot častnik v francosko-pruski vojni. Člani družine Goeringov so imeli nemirno kri. Dr. Goering se je bil sprl z Bismarckovim naslednikom in odšel v kolonije. Herman je po gimnaziji stopil v vojno akademijo. Bil je sposoben, pa zelo revolucionaren mladenič.
V 22. letu je kot pešadijski podporočnik sodeloval na francoskem bojišču. Kasneje je kot letalec na fronti dobil železni križec I. raz-
reda. Postal je vodja eskadrilje, po 20. zmagi v zraku je dobi! od Viljema II. najvišje odlikovanje.
Leta 1918, je postal Goering poveljnik Uichthofenove eskadrilje, katere slavni poveljnik je prav tedaj padel. V 26. letu ga je doletelo premirje. V revolucionarni dobi je postal letalski učitelj v Danski in na Švedskem. Ob priliki zasilnega pristanka z letalom pri gradu baronice Karin von Fock, se je Goering seznanil z njo in kasneje poročil. Aprila 1935 se je z velikim državnim pompom po smrti prve žene znova poročil.
Leta 1921. se jc Goering vrnil v Nemčijo. V Monakovem je študiral narodno gospodarstvo. Tu je na nekem zborovanju prvič srečal Hitlerja. Naslednjega dne ga je spet poslušal in postal njegov privrženec.
K narodnemu socializmu je pristopil kot navaden vojak. Ni bil navdušen za preganjanje 2idov. Bil je s Hitlerjem za časa Luden-dorffove ustaje. V bojih pred Maršalskim domom v Monakovem je ranjen komaj ušel smrti. Spravili so ga v Innsbruck. Iz Avstrije je z ženo pobegnil v Rini, kjer je ostal dve leti. Tu se je spoznal z Mussolinijem. Kasneje je poizkusil z novinarstvom rta Švedskem, toda s tako malim uspehom, da je težko dočakal dne, ko sc je smel vrniti v Nemčijo. Po I. 1927. se je zdržaval kot trgovski agent in letalcc. Leta 1932. ie postal Hitlerjev namestnik. V krvavem čiščenju stranke je odločal pri usmrtitvi Riihmn. Dobil je za Hitlerjem najvišji položaj. Postal je maršal nemške vojske.
ne zemlje že v pradavni dobi prvi priseljenci v Ameriko. O tem priča mnogo sledov na ameriških tleh. Berinška ožina ni bila nikoli
meja ne za kulturo ne za jezike ne za plemena, kajti premnogo azijskih kulturnih elementov je prodrlo iz ruskih step do severnoameriških prerij. Neko pleme severno-ameri-ških Eskimov ima jezikovne sorodnike v uralskih Altajcih. Antropolog Hrdlička je dognal, da so najbližji sorodniki ameriških Indijancev Mongoloidi severne in osrednje Azije (Tun-guzi itd.). Po LoewenthaIu je verjetno, da so tudi Normani pustili svoje sledove v pripravah posod, v običajih in pravljicah pri današnjih indijanskih plemenih severno od velikih jezer USA in Kanade.
SLONI, PIRAMIDE, KOLEDARJI
Pri poizkusih združiti ameriško velekulturo s kulturami Starega sveta imajo važno vlogo podobe slona in piramide. Kakor znano, ne živi nobena vrsta slonov v Ameriki. Ko so odkrili na ameriških tleh brezhibne podobe slonov, so učenjaki sklepali, da so praprebi-valci napravili te podobe po spominu na davno izumrle vrste slonov iz kvartarne dobe ali pa po vzorcih iz tujine. .Zadnji primer kaže na zvezo z južno in južnovzhodno Azijo. Ameriške piramide nimajo z egipčanskimi nič skupnega, sorodnejše so stopničastim templjem južnovzhodne Azije. Ameriške piramide niso grobnice kakor afriške, marveč so le podstavki pravemu svetišču na gornji plošči, do katere vodijo na več straneh strme in široke stopnice. Isti način gradnje opažamo
pri mnogih staroindskih templjih v Birmi, Kambodži, na Javi itd. Staroameriški koledar zaznamuje prav tako čudno dneve kakor ind-J ski, javajski in kitajski koledar. Za dneve so
imeli tako v Aziji kakor Ameriki enaka zna- j menja. Profesor Hornborstel je dognal podobnost med azijsko in ameriško staro glasbo, i Luknjice pri kitajski, staromehikanski in pe-ruanski piščali so točno enako razdeljene. Neka peruanska pravljica se doslovno ujema s staro siamsko pripovedko
ŽELEZA NISO POZNALI
Podobnost ameriške in azijske kulture se kaže tudi v razvoju poljedelstva, tkalstvu, lončarstvu, obdelovanju kovin, državni upravi, verstvu staroazijskih in staroameriških narodov. čudno je, če je že bila kaka zveza med Azijo in Ameriko, da ni bila nobena kulturna rastlina in nobena domača žival Starega sveta vpeljana v Ameriki pred njenim odkritjem. Plug in voz, vsa glasbila s strunami in železo je bilo starim Američanom nepoznano.
Kje je tedaj moral pljuskati kulturni vpliv iz Azije v Ameriko? Plemena na azijskem severu so bila po večini lovska. Za zvezo preko oceanskih otokov manjkajo vmesni členki za več kakor 17.000 km dolgo morsko pot. Ostane le še živahen ladijski promet v severnem delu Tihega oceana, ki ga je podpiral morski tok Kuroshio. Honnig navaja, da je samo v letih 1805 do 1871 zaneslo deset japonskih ladij iz Japonske v Amriko. Po tej neprostovoljni poti je tedaj obstajala živahna vez med Aziio in Ameriko.
.e opazil nekega dne na glavni
nefc
skve množico ljudi. Sredi nje J® ^ stražnik gnal pijanca in ga od časa suval v rebra	^	j5t3®
b pridvignjcir.m kazalcem "■
Vol stoj in dejal:
— Slišiš, ali znaš citati?
— Ja! ie odgovoril policaj. v.«
— Ali imaš doma na polici SV$H smo?
—	vii	ie?!
— Dobro! ga pouči Tolstoj, W
domov in preberi zapoved,
»Ljubi svojega bližnjega kakor sebe.«	,
Trenutek je policaj obstal, potem zbral, dvignil kazalec in dejal:
— Znaš citati?	JL
— Naravno! se	je odrezal	TolS»W
— Imaš doma na knjižni pol'cl dila za stražnike?
— Ne! odseka	Tolstoj.	.|j
— No torej. Kupi si jih	in	p	f ^
pravi paragraf 18 o aretaciji pijan**1
se odreže stražnik in zadovoljno i svojo žrtev dalje.
Vozil je avto brez bencina
Vojna je ponekod, drugod se pa dogajajo naravnost smešne stvari. K tem spada tudi stava milanskega prekupčevalca Bertolda. Italija je tudi uvedla štednjo na bencin in vsaka uporaba tega brez nujnih primerov je za luksuzne avtomobile prepovedana.
Bertoldo je kljub temu sklenil, da se bo peljal s svojo družino v avtu na izlet. Izključeno! so mu rekli prijatelji. Toda Bertoldo je trmasto vztraja! pri svojem in stavil, da bo svoj namen tudi izvedel.
Zvečer je policija posredovala pri nekem spopadu blizu komisariata. Ko so nekatere aretirance privedli na stražnico, so zvedeli za dejansko zadevo. Bertoldo je dobil stavo, pri-
jatelji pa niso bili zadovoljni z načinom, kako je svoj namen izvedel. Mešetar je namreč imel nekaj konj, ki jih je kratkomalo vpregel pred avto. Družina se je tako peljala v avtu na izlet v okolico Milana. Seveda je bilo radovednežev in smeha nič koliko.
Prijatelji so bili divji, češ da pri stavi niso tako mislili. Denarja niso hoteli dati in prišlo je do spopada. Policijski komisar je razsodil, da je mešetar stavo dobil. Poslužil se je sicer zvijače, vendar je svoj namen izpolnil. Sprava je bila kmalu tu in vsi prijatelji so odšli v gostilno ter zalili stavo. Tako se zabava Italija v času vojne...
Kislo zelje v mornarici
Ko je 1771 odšel angleški morjeplovec James Cook drugič okrog sveta, je po nasvetu izkušenih ribičev naložil na ladjo velike zaboje kislega zelja, ki preprečuje nevarno morsko bolezen — skorbut. Po večdnevni vožnji so se mornarji dobro počutili, ko so dobili vsak dan porcijo kislega zelja. Dve 'eti so bili Cookovi spremljevalci na morju, toda niti eden ni obolel zaradi skorbuta.
Angleška admiraliteta je uvedla na svojih vojnih ladjah kislo zelje kot glavno rezervo prehrane. Uvedli so posebno dieto, po kateri
Smola Eve pred sodniki
Gospa Eva, ki je bila poklicana na berlinsko sodnijo kot priča v procesu proti 301etne-mu Hansu F. je doživela sramoto, ki jo je morala utrpeti še poleg svoje škode. Čeprav je bila poročena, je imela ljubavno razmerje z obtožencem. Vedela je, da je Hans poročen in da njegova žena pričakuje otroka. Kljub temu je resno mislila na zakon z njim in je verjela ljubimčevim besedam. Posodila mu je celo 200 mark, na katere čaka še danes.
— Kako ste vendar mogli misliti, da vas bo poročil, če je oženjen? jo je vprašal sodnik. Vaš zakon je še v veljavi, on je pa tudi vezan!
Gospa Eva je skomizgtiila z rameni in odgovorila:
— Tolikokrat mi je obljubil, da se bo samo z menoj poročil!
— Zapomnite si, gospa! V gotovih trenutkih moški ne izbirajo, kaj vržejo čez zobe. Pri svojih 29 letih bi že lahko to vedeli, saj niste otrok!
Denarja ni dobila, obtoženi je bil zaradi tega oproščen. Pač so pa Hansa zašili v zvezi z nekimi drugimi tatvinami na šest mesecev.
Prve poštne znamke
Prve poštne znamke si je izmislil trgovski potnik R. Hull. Nekoč je videl, kako se poštar prepira z nekim meščanom, ki ni hotel sprejeti pisma od brata iz Avstralije. Za pismo je bilo namreč treba plačati veliko poštnino. Dogovoril se je bil namreč z bratom, da naj mu s posebnimi znaki označi na robu kuverte, če je zdrav in če mu gre kupčija dobro. Meščan jc tako samo pogledal na kuverto in ko je videl na njej znak, da se bratu dobro godi, je odklonil pismo in ni hotel plačati poštarine.
Hull je prišel na idejo, da bi bilo bolje, če bi pošiljatelj plačal poštnino v znamkah. Poštni direkciji je predložil, naj uvede poštarino v znamkah. Misel je sprožila pravo revolucijo v pisemskem prometu. Pošiljke so porasle do milijona, dohodki pošt so se povečali, čeprav je bila tarifa za pošiljke znižana.
Hull je postal ravnatelj angleških pošt, za svoje zasluge je dobil plemstvo.
Ne pozabi naročnine!
je dobil vsak mornar na teden po štiri funte kapusa. Leta 1790 so bila skladišča kislega zelja že po vseh pristaniščih Anglije. V napoleonskih vojnah so angleški mornarji vzdržali vse napore, kislo zelje je reguliralo njih prebavo in «— zmagalo.
Dandanes so v mornarsko hrano uvedli mnogo zelenjavnih konserv in drugih hranil, ki vsebujejo vitamine. Tako je tudi kislo zelje izgubilo na veljavi, vendar ga pa vprav mornarice konsumirajo v vseh deželah v obilni meri.
KDOR ZNA, TA ŽANJE-
Zvonimir Lira in Milivoj Rima sta ^ zofa v zadnjem letniku. Vezala sta 0 ^ in stihe ter tekmovala med seboj, A ^ pesnik. Na promenadi sta nekoč sreča ^ no blondinko in se oba hkrati zaljubii^^
Lepotica je dobivala vsak dan od zaljubljene pesmi in morala se je H01’ V ločiti, da bo izbrala za ljubimca terega pesmi se ji bodo bolj dopad! ■ %
Blondinka je izbrala Zvonimira L' 'u<j voj Rima je žalosten odšel domov. u .£0 kasneje ie Rima slučajno srečal IeP° ,1 ulici in jo vprašal:	v8jif
— Povejte mi po travici, kaj se # tako dopadlo na Lirinih pesmih, da st ločili zanje?	,	M
Lepotica je s nasmehom na licih
r'!a:	i	•	i	j*^
— Veste, gospod Rima, gospod L>f‘ m dal svojim pesmim vedno tudi n.e ^naf(ff kosti, tako škatlo pudra, steklenico p | ali fine svilene nogavice ...
MODEREN SAMOSTAN j
V Stoke-Nevingtonu na Angleš^ je šest moških udomilo v neki v*1J izpremenilo v moderen klošter. 11 jo živeti brez ženske pomoči. Eden J njih kuha, ostali gredo na delo. $ gre v skupno blagajno, iz katere £ jejo vsi izdatki. V kloštru so ni a* stari 18 do 20 let, pa najbrž pr°s $ n>a odpoved nežnemu spolu ne trajala.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsakn beseda 50 par. najmanjšo c> « | oglase le din 8— Dražbe, oreklicl. dopisovanja In ienitovanjski oglasi din 1.—	1
znesek za te oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo	dvojno	yc zjfOi
enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek ra male oglase se plačuje	takoi	pri	naročijo*
vposlati v pisma skupaj x naročilom ali na po poštni položnici na	čekovni	račun
Pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka	73 3
Kupim
Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni—
zakaj bi se tore| bali naročiti blago pč pošti?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zameniamo ali vrnemo denar.
Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah.
Veleblagovnica
%
Zagrob, Iliča 4 ln 6
fojisi Magreb 11., poštni preda
Kupim stare, dobro ohranjene PULTE IN STELAŽE.
Naslov v upravi. 10716—3
Razno
PONIKLAN.IE.
pokrooianje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5.	6177—1
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 34 Ljubljana. Prešernova ul. 40
Kdor hoteJP' odgovorj^i vprasanjžJ^ mailho0>^e'
znat ne o
d9°*i
[II hu«*“i‘e ‘,h
p
— ter
*
e hočete biti v resnici dobro in poceni oblečeni, kupite
!L£aI kam m
pri glavni policiji
! ASTROGRAFOLOOIN.IA
Dain,i. .	j	Madame Felicitas daje vsak
in moški plašči ! torek in petek v vseh nuinlh
P° Ugodnih cenah pr>
ni- 4 * Prost ogled
L. . k VABILO!
se klobas naužiti,
| Kelcuc v gostilno pri-VJ|, ^vice. pečenice, zra-•t n, d.obro vince. Gostil-ri »Lipi«. Gregorčičeva 10694-1
kjer dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, financarske, oficirske in žeiezn. uniforme. Velika odprodaja ostankov.	Krojaške	potrebščine!
vi'
Dte»|PP 8®stniki in najemniki lil[5Dlte Vaše peči in štedil-k5srtl no nastopi zima. Vsa Itv.i In keramična dela
%hMS2lidno in o°ceni 0j„7 RAJŠP. MARIBOR
6' kjer si lahko veliko zalogo. 10276-1
tiitf
«Hirhtaiu0K0LENICE tvčtit . č. aktovke. kovčege Vrvke ICe- ovratnike in Knv0. **. Pse itd. priporoča 8' Aleksandrova 13. 9964-1______________________
ODEJE
:k, Do .be o vato, močno pre *■	perilo,	zglavni-
mi, »... • koce, madrace. in-Jhl, a c‘n. perie po najnižii Maribor. Stol 10314-1
0*
zadevah točna navodila na strogo znanstveni oodlagi. — Sodna 26-JII, 8.	10702-1
GOSTILNA »PRI LOVCU«
Frankopanova, v nedeljo kon cert. Igra šraml »Strašno«. Razna topla in mrzla jedila, izborna vina. Gostilničar. 10781-1
TEČAJ REFORMIRANE SLOVENSKE STENOGRAFIJE
odpre stenografski krožek v prostorih Trgovske akademi-ie v sredo 8. novembra ob 'A 20. uri.__________10783-1
DOLGOROČNA URADNIŠKA POSOJILA
do 5000 din takoj v zvezi z vezano štednjo dobe državni, samoupravni uradniki, orožniki, financarji in železničarji. Pišite na naslov: Pooblaščenec Banke in štedionice, d. d.. Maribor, Stritarjeva ulica 47. 10796-1
KROMPIR
purane, brezov les, neobdelane smučarske palice, jabolka, dobavim malo ali večjo količino. Dopisi pod »Točna postrežba« na upravo »Večernika«____________10814-1
SVILENE OBLEKE
puloverje, jopice, nogavice, obleke, klobuke itd., barva garantirana, dobite najceneje pri Babošek Vladimir, klobučar. Vetrinjska ulica 5. 10833-1
Posest
PRODAM *
radi premestitve novo in staro nadstropno dvanajst-stano vanjsko hišo na periferiji Ma ribora ob glavni ulici z velikim vrtom, letni donos pet in trideset tisoč din. Dopisi pod »Rentabilno« na upravo lista. 10740-2
PRODAM HIŠO
s sobo. kuhinjo, pralnico in velikim vrtom. Gubčeva 8. Pobrežje.	10745-2
VEČJE POSESTVO
v bližini Maribora, eventualno večji kompleks parcel, kupim. Plačam z gotovino do 400.000 dirt. Ponudbe poslati z opisom in ceno na upravo »Večernika« pod »Resna kupčija«.	10707-2
VEČJE POSESTVO
eno uro od Maribora na leni legi takoj naprodaj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »250.000 din«.	10708-2
MODERNA VILA
dvostanovanjska, na lepi legi v Mariboru takoj naprodaj. Polovico govovina, polovico hipoteka. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Cena din 190.0000«.	10709-2
LEPA NJIVA
4000 m2, primerna za vrtnarstvo in za parcelacijo, na zelo lepem položaju in prometni točki ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ugodna kupčija«. 10710-2
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
... A f P
Jaj* j Štuhec
ti »»,
* ftv,CE
J	rokavice,	vol
? enine* ’ zimsk° perilo >in. ’ "aicenejše »Mara«. 1C A- Oset, Koroška c. w " Jjžnice).
.__________  9879-1
. N,CE’ JEDILNICE. KU
5? v*, HIN|e
JhHoro«' v najmodernejših As „ izdelavah dobite U 4n ^hištva Aleksandro ^	4311-1
»PRI LIPI«
v
vabi v nedeljo ietrnice in krva-
VkV “fVi\	‘U	m va-
0 ntrtV,rs‘ni vinski mošt. v ^'io koncert. ^p_10720—1____________________
i*Tr£ V LOVSKI DOM
J?* hki rihniH* no tvtIa-
klenih
r|bniki« na poje-in ocvrtih pišk. vinski mošt ter
Nj-fiadki
itojnerska vina.
^1
J*"*
&
A
i
0
|-^i0737-i______________
K Sc HALO!
i° kakor vsako in ‘etrne. krvave CxS°ttir»„DeCenice' kakor Vata p. a vina. Se nri-,(stav.J1.?t in Ana Bir-
BžLT1 klavnicL
€
s
SS& POSTELJO
13 l^MIco. Dalma-
v JKg’ deSn°-
m
NOVOZORADBA
4 sobe, kuhinje, vrt, periferija 28.000. — Dobroidoča gostilna z mesarijo, ledemco 110.000. — Dobičkanosna hiša 13 strank, 350.000. — Lepo vinogradno posestvo, hiša no vozgradba blizu mesta 55.000
— Velika izbira vil in pare®!
— Posredovalnica »RaPid*. Gosposka 28.	10804-2
Prodam
■■nrmnn—rr«r -	-ao«**
LEP ŠTEDILNIK
(Hausireund) in karnise na prodaj. Studenci, Jurčičeva ni. 18-1.___________10719-4
ŠIVALNI STROJ »SINGER«
nov, nerabljen, pogrezljlv, naj novejši tip. se proda zelo ugodno. Naslov v pisarni Aleksandrova cesta 20. pritličje. Telefon 2610.	10725-4
ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, moška obleka. Skoraj nova, po ugodni ceni naprodaj. Sodna 26/111., vrata 8. Prekupčevalci izključeni.	10831-4
Stanovame
SREBRNE LISICE
boe. se bodo prodajale na jav ni dražbi 10. t. m. ob 14.30 uri v Mariboru, Meljska 29, špedicija »Balkan«. 10742-4
Le VI in ne druga nobena, postanete sladka mi žena! Ljubezen bo naju družila, nikdar se ne bova ločila, saj me je napotil do Vas — »Večemikov« mali oglas.
Kdor hoče družico veselo, petično, prav mično, debelo, ai’ morda vso vitko čez pas,
v »Večernik« naj pošlje oglas! »Oženil bi rad se, sem sam, a malo poznanstva imam...«
Če ktera pa hoče moža, a pravega še ne pozna, naj isto še danes stori!
K »Večerniku« naj pohiti, in brž ji pripelje ga v vas — »Večemikov« mali ogias.
PITANE MARTINOVE GOSI
se prodajajo na stojnici Veronika Kttbiš, Glavni trg ____________10744-4	________
Prodam dobro ohranjen MOŠKI POVRŠNIK IN OBLEKO Istotam se prodajo tudi fine koncertne citre. Naslov v upravi »Večernika«. 10753-4
PISALNI STROJ
veliki model, skoraj nov, poceni prodam. Dopisi pod »Mer cedes« na upravo lista. ____________10697-4___________
Prodata se dve še dobro ohranjeni
ZIMSKI SUKNJI
a din 200— in din 150.—. Vprašati pri Zaveršnik, Go-spojna ul. 4.	10700-4
KANARČKI
pevci in samice, naprodaj. Na slov v upravi »Večernika«. 10706-4
ROČNI VOZIČEK
in žensko kolo najboljše znam ke ugodno naprodaj. Aleksan-.
drova 39a, Studenci. 10776-4 Lepo d^^VANJE
STANOVANJE
oddam po dogovoru mesec brezplačno, pripravno za kro jača ali šiviljo, na Pobrežju. Aleksandrova Pojasnila Dri krojaču. Trcaška 4.	10662-5
SOBO IN KUHINJO
primerno za upokojenca, oddam. Studenci, Ciril-Metodo-va 14._____________ 10679-5
STANOVANJE
dvosobno, s kopalnico, se s 1. decembrom odda. Droge-rija Kanc,	10693-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom oddam samo odraslim osebam v Melju. — Vprašati trgovina Kvas. Alek sandrova c. 32. Maribor. __________10714-5	,
TRISOBNO STANOVANJE
oddam. Mlinska ulica 32-11. __________10715—5_________
Komiortno dvosobno STANOVANJE
se odda z 1. decembrom v na-iem. Dalmatinska 28. 10714—5
TRISOBNO STANOVANJE
kabinet, kopalnica za takoi mirni stranki. 750—. Vprašati pri »Večerniku«. 10723—5
STANOVANJE
lepo sončno, v novi vili Gosposvetska c. 16, obstoječe iz 1 velike sobe, 1 velike kuhinje v podpritličju se odda s 1. decembrom. Oglasiti se je pri hišniku.	10724—5
TRISOBNO STANOVANJE
in opremljena soba se odda s 1 decembrom. Frankopanova ul. 23.____________10726—5
STANOVANJE
trisobno, z verando, plinom, elektriko, se 1. decembra odda. Koroška 99.	10728—5
ŠIVALNI STROJ
krojaški, močan in smučke, poceni naprodaj. Kremžar. Pristaniška 7.   10794-4
^GOSTILNIŠKA OPREMA
kompletna, v najboljšem stanju, poceni naprodaj. Vprašati: Jaklič, Meljska c. 1. 10798-4
llllllillllllllllllllllllllllllll!lliiilllllllllllllllllllllllllllll!llllllill!ll^^llll!!llllllill!H!!Hi!liS!!i
^'Uolje
zli
daly.
■	razne
*5lT lt(h Dn , krizanteme. V arlbarS v*ain0 nizkih
IMS?*
J^grade 1 Vili kurfaa Prcskrbi
> lip,1 slične! a' vratar-
%ChVl’ »Več Ponudbe u.v«černiks« Dod
  10698-1
dob--,IUNA
,^0l>!ekcH,VDe|iana tr-Ponudbe
STRIŽENJE 3
britje 2 din. Obiščite na.icenej šega frizeria v Mlinski*8. 10243-1
t
upravo
10712-1
■
I
STARO VINO
od 5 litrov naprej po din 6.—
Kleinenčič-Koprivšek, Sv. Peter___________________10786-1
ČE HOČETE
izborno vino Piti. morate v gostilne »Prešernovo klet« prii:	Trafenik v Gosposki
ulici._______________ 107^1-1
GOSTILNA KREMPL
iureš. divjačina itd 10824-1 10824-i
PRODAM POSESTVO
3 orale, Židana hiša, 3 sobe in kuhinja, z lepim gospodarskim poslopjem pol ure od Pragerskega. Vprašati Levstikova ul. U, Tezno. 10732—2
HIŠA
z vpeljano trgovino na deželi se radi smrti lastnika ugodno proda. Omerso. Aleksandrova c. 24.	10757-2
Novo ali dobro ohranieno HIŠO ev. VILO
kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina 150.000«. 10759-2
STANOVANJSKO HIŠO
tudi v okolici od 40 do 120.000 din kupim. Pismene ali osebne ponudbe na Rudolf Mo-njac, Slovenska ul. 22-1. Ma ribor.	10711-2
MOŠKO KOLO
poceni naprodaj. Gajeva 5/1., desno.	10807-4
AVTO
dobro ohranjen, štirisedežen, za din 6500 naprodaj. Bet-navska 1.	10813-4
s predsobo in kopalnico se odda. Frankopanova ul. 61, 10730—5
ENOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom se odda od 1. de cembra dalje. Vprašati Ferkova ul. 11.	10735—5
SOBA IN KUHINJA
in soba s štedilnikom se takoi odda. Gregorčičeva 11, Nova vas.	10746-5
RADIO
nov, petcevni, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Vodeča mamka« na upravo »Večer- vprašati: Or. Pavel Turner
SOBA IN KUHINJA
se odda s 15. novembrom, nova hiša, vis-a-vis Voller. Naslov pove uprava. 10748-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico in kabinetom takoj oddani. Južna in sončna lega v vilah proti Kamnici.
NOVOZIDANA HIŠA
4-stanovanjska. naprodaj. Vrta ie 720 ms. Sp. Radvanjska
cesta 50, Nova vas. 10790-2
HIŠA
15 minut od kolodvora v Za-vodtii ugodno naprodaj. Hiša nosi brez stanovanja lastnika 1000 din mesečno. Naslov v upravi »Večernika«. Celje. 10815-2
nika«.	____	10818-4
ZIMSKI PLAŠČ
dobro ohranjen, črn, za sred njega moškega, poceni naprodaj. Povprašati v soboto popoldne ali nedeljo dopoldne Frankopanova 11/1., hodnik. 10820-4
NAPRODAJ
9 velikih 30—40 1 steklenic. Meljska cesta 37.	10827-4
jeva 34.
10751-?
KOLJE
za sadna drevesa, suha drva in kolobarje prodaja Gnilšek. Razlagova 25.	10837-4
TRISOBNO STANOVANJE
lepo, sončno, se odda s 1. decembrom v Slovenski ul. 39. Vprašati Gospojna ulica 13. Schmidt. _	10754-5
SOBA IN KUHINJA
se odda s 1. decembrom mirni stranki. Studenci. RadvanJ ska c. 50._________10699-5
STANOVANJE ~
velika soba in kuhinja in ena manjša soba, oddam. Pobrežje, Tezenska 19.	10704-5
Najbolj varna naložba denarja,
, kor jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina & celim svojim premoženjem in i vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvržuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno
A*0
inkulantno	^
Centrala Maribor
v lastni novi	na	oglu
Gosposke In Slovenske ulice
Podružnica Celje
nasproti poiti, prej Juino-Štajerska hranilnica
SPREJEMA VLOGE NA KNJ12ICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM O BR E S TO V A N J U!
oiiau
»V e č e r n I k«
V Mariboru dne 4. XI. n,
Ali še
Foto
Japelj
[ OPREMLJENO SOBO
j s posebnim vhodom in z udo-
se je preselil v nove moderne lokale Gosposka ul. 18 l
Posteljno perje
kem čiščeno že po kg’ 8‘- din naprej tudi po brezkonknrenčni
ceni pri
ŠŠ
,,Cuna
Maribor samo Blavai trg 24
DVOSOBNO STANOVANJE
se takoj odda. Smoletova 10. 10750-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda takoj. Tržaška c, 46. 10701-5
SOBO
s štedilnikom oddam. Bolfen-okva 3, Nova vas. 10703-5
STANOVANJE
lepo dvo- in trosobno. se odda v najem. Posredovalnica »Rapidt, Gosposka 28. 10S03-5
rabo kopalnice oddam takoj ali s 15. novembrom. Stritarjeva 44. pritličje levo. 10739-7
STANOVANJE
soba in kuhinja, oddam mirni stranki. Smetanova 50.
10825-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, oddam. Studenci, Jurčičeva 20. 10829-5
STANOVANJE
2 sobi, kabinet, veranda, oddam za 1. december. Ljubljanska ulica 41.	10832-5
ZA SOSTANOVALKO
sprejmem gospod!čno v leoo sobo. Aleksandrova 43, pritličje desno.	10812-7
Sobo Išle
SNAŽNO SOBICO
v bližin: Miklošičeve ulice proti parku išče eospodična. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »1. aecember« 10775-8
Službo dobi
NOG
CE
ROKAVICE IN DAMSKO PERILO PRIPOROČA
S® IVIh 11^ STOLNA 1
ZRAVEN MANUFAKT. F. MAJER
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Beograjska ulica 18. 10721—5
ZA VEZENJE
s srebrom in zlatom se sprejmejo gospodične in gospe, ki si želijo poleg gospodinjstva še zaslužek in imajo za šivanje veščo roko. Pismene ponudbe na upravo »Večemika« pod »Delo na dom«. 10758-9
STANOVANJE
lepa soba in kuhinja za din 200 pri postaji Tezno oddam. Gregorčičeva 3.	10835-5
UČENCA
, z malo ma uro sprejme ma-j nufakturna trgovina. Ponud-i be na upravo »Večemika« pod »Učenec«	10655-9
LEPO STANOVANJE
oddam takoj za 300 din. 2 sobi. kuhinja, veranda, shramba in ostalo. Pušnikova 2. 10843-5
STANOVANJE
soba in kuhinia ter precej vrta se odda poceni poš eni stranki. Tezno. Maistrova 56. Blizu tovarne Tekste.
10845-5
ČEVLJARSKI POMOČNIKI
za ročno delo se sprejmejo. Karo.	10684-9
SLUŽKINJA
z letnimi spričevali, ki zna kuhati, se sprejme. Vprašati v trgovini Kravos, Aleksandrova cecsta.	10695-9
£S., K8Z.no
Sp n
n
STANOVANJE
se da v najem v novi hiši tik postaje v Hočah. 10756-5
STANOVANJE ena- in dvosobno oddam. -Smetanova ni. 54. gostilna. 10769-5
STANOVANJE
2 parketirani sobi in kuhinia. oddam za din 320.— v Novi vasi, Sp. Radvanjska c. 42. 10770-5
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. decembrom. Tržaška c. 57.	10772-5
STANOVANJE
veliko, sončno, soba in kuhinja. z vso opremo, elektr. luč se takoj odda. Zrinjskega 12, Studenci.	10778-5
STANOVANJE
soba in kuhinia, oddam v novi stavbi. Nasipna ulica 55. Pobredje.	10784-5
SOBO IN KUHINJO
oddam v I. nadstropju. Glav« ni trg 3-1.	10787-5
STANOVANJE
soba, kuhinja, pritikline din 130.—, Soba. kuhinia, kabinet, pritikline din 200.—. Zg. Radvanje, Hosteieva 5.	10792-5
STANOVANJE
dvosobno, snažno, oddam takoj ali pozneje. Cena 350 din. Mejna 22.	10793-5
STANOVANJE
2	sobi, kuhinja, kopalnica oddam. Vprašati Klu»niška ul. 5 10805-5
SOBO S ŠTEDU NIKOM oddam Tržaška c. 54. 10806-5
LEPO STANOVANJE
soba. kuhinja, oddam. Studenci. Aleksandrova 17. pri malem mostu.	10810-5
Sobo odda
SPREJME SE GOSPOD
na stanovanje in hrano. Mlinska 9,1. nadstr. levo. 10729—7
SOBA
z dvema posteljama pri parku z lastnim vhodom s s od-nic se takoj odda. Naslov v upravi.	10741-7
SPOSOBNO PRODAJALKO
za trgovino s papirjem, z znanjem slovenskega in nemškega jezika se išče za lakoi ali s 1. jan. 1940. Ponudbe na upravo pod »Poštena«. 10722—9
SLUŽKINJA
spretna, čista, ki zna kuhati in je samostojna pri vseh hišnih delih, se išče. Naslov v upravi.	10727—9
Zgubliefl0.
IZGUBIL SEJ-
od Mariborskega glavnega kolodvora { 300 d n. Poš enega naprošam, da mi zn.ra$ ti nagradi vrne. -.1 upravi lista
SAMOSTOJEN VJ0!!
išče družico, pridn« dinjo, srednjih let« ‘ u selje do gostilne in ^ tovine za prevzem J ce. Ponudbe pod na upravo »Večerni 10839-12
pouk
€
POUK NA crrj
temeljit, dajem po ^ ni. Orožnova ul- .
francoščino in n S CIN O
poučujem. K°nverZg(jIiii možni pouk za sr Kolodvorska 4-1. ?•
PLETILJE
dobro izurjene, sprejme »Mara«, Koroška c. 26. 10733—9
DAMO S KAPITALOM
iščenj za sodelovanje v novem dobičkanosnem podjetju. Ponudbe pod »Nova sreča« na upravo »Večemika«. 10828-9
ČEVLJARSKI POMOČNIK
se takoj sprejme. Rotovški trg 4, Benko.	10774-9
POSTREŽNICO
za ves dan sprejmem 15. novembra v gostilno. Franko-panova 39.	10777-9!
VEČ ČEVLJARSKIH
POMOČNIKOV
in prikrojevalcev sprejmem takoj. Joško Keber, čevliar-stvo. Tržaška 1. Pobrež.ie-Maribor.	10830-9
Lepo novo
OPREMLJENA SOBA
poseben vhod, Parmova 21. 10749-7
Lepo
PRAZNO SOBO
oddam takoj. Mesarski prehod 5-1.	10763-7
MIRNEGA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. — Mesarski prehod 5-1. 10764-7
DVA GOSPODA
sprejmem v kurjeno sobo s posebnim vhodom. Splavarska 6.	10713-7
SOBO
veliko, prazno, oddam. Prešernova 2-1, vrata 7. 10771-7
SOBO
lepo. opremljeno, takoj oddam. Koseskega ul. 37. 10782-7
DVA GOSPODA
sprejmem na vso oskrbo. — Frančiškanska ul. 21-L 10788-7
SOBO
opremljeno, oddam. Meljska a 16-1, vhod Klavniška. 10802-7
PRAZNO SOBO
za eno osebo oddam takoj. Dravska 10, Benet. 10808-7
PRAZNO SOBO
oddam. Hišnk Taborska 9. 10809-7
KROJAŠKEGA POMOČNIKA1
sprejmem takoj. Cankarjeva j ul. 10.	10797-9
PLETILJO IN VAJENKO
sprejme za stalno Zelenko Ljudmila, Slovenska 26. Maribor.	10799-9
VAJENKO
sprejme pletarna Javornik. Vojašniška ulica 2.	10811-9
ZASTOPNIKI
za vsak kraj dravske banovine se sprejmejo za zavarovalno stroko in prodajo tiskovin. Ponudbe ood »Visoka provizija« na upravo »Večer-nika«. Priložite znamko za odgovor.	10834-9
Službo Išie
BUTCCC ZViS&UfSKBUS
TAPETNIŠKEGA
POMOČNIKA
mladega, spretnega, in valenca sprejme Šmigovc Alojz, tapetnik, Celje, Mariborska ul. 21.	10817-9
BOLJŠA STAREJŠA GOSPA
išče službo za gospodinjska dela pri starejšem gospodu. Naslov v upravi »Večemika«. 10738-10
ZDRAVO DEKLE
za vse. Nemko ali nemški govorečo. išče mlad zakonski par s štiriletnim otrokom v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »Ing. F.« 10819-9
MLAD FANT
trg. pomočnik, sprejme vsako službo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stalno«. 10743-10
500 DINARJEV
dobi tisti, ki mi preskrbi služ bo. Naslov v uprav) »Večernika«.	10773-10
TRGOVSKI POMOČNIK
mlad, pošten in priden, želi službo takoj ali pozneje v Ma riboru ali v bližini z manjšo plačo Opravljal bi tudi ostala dela v trgovini. Naslov v upravi »Večernika«. 10768-10
SLUŽBO
pisarniškega sluge ali kaj slič nega želi nastopiti upokojen železničarski zvaničnik. Ponudbe pod »Sluga« na podruž nico »Večernika«. Celje. 10816-10
DEKLE
mlado in pošteno ki zna nekaj kuhati in pospravljati, išče službo. Naslov v upravi »Večernika«.	10822-10
STALNA SLUŽBA —
VELIKA KAVCIJA
Iščem stalno službo kot skladiščnik. vratar, sluga pisarniškega ali industrijskega podjetja, ali oskrbnik v Mariboru ali okolici. Nudim večjo kavcijo pod sigurno na ložbo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Sigurnost kavcije«.	10823-10
ABSOLVENTKA
Hermesovega tečaja z malo maturo in enoletno pisarniško prakso želi primerne namestitve, gre proti oskrbi tudi na deželo. Cenj. ponudbe na upravo »Večernika« pod »Želim delati«.	10838-10
SEDMOŠOLEC
večletno izvežban >nS. poučuje za L-r> •, vseh gimnazij. . upravo »Večernika« uspeha ni doživel«,
id
NEMŠČINO
poučuje diplomiran3 ^ ca posamič in v jj Aleksandrova ly l-
V nalet
GOSTILNO IN m
z vsem inventar)3 oralov njiv v več . v Dravski dolini d3® Ponudbe na uprav nika« pod šifro- t 1940
GOSTLNO IN TRfj
prodam ali daffl J (skupai ali nošam jjjt
" 'i'	|
slov v upravi-
MALO POŠ^
s hišo. dve lem s001
- —J. dve lePi g ^
nio in gospodarsK’ jem. tik državne 4 od Maribora se's brom odda w ljudem. Najbolj Jt* železničarja. fro »Lepe sobe« < »Večernika«.
4
H
II
k
Spomnite &
GOSPODINJSKO
POMOČNICO
pridno in pošteno, ki zna nekaj kuhati, iščem. Dr. Pretnar Čiril-Metodova 18.	10821-9
Zahvala
Tople rokavice
volnene, trikot usnjene n odložene prinaša po u g o d n i b cenah
c. bUdefeldt
Gosposka 4—6
Vsem prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu S| prerano umrlega soproga in očeta, gospoda
ipretnili
jiai
Ernesta Lacknerja
na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo najiskrenejŠ° vsker<[ ... Posebno se še zahvaljujemo za krasne vence in cvetje, kakor tudi P	-j
zboru »Drava« za v srce segajoče žalosfinke.
Maribor, 3. novembra 1939.	^	fjčerkf*
Žalujoča soproga
iim f£ ftted dumi!
Zato dobre
KARO ČEVDt
legaj oče poslovilne besede in končno vsem -adnji poti k večnemu počitku.
<ii za njegove lepe tolažilne in nes v srce si ki so mojo Pavjo spremili ua njeni z Zato vsem ponovna in prav prisrčna
tiUttitot, Uatoska 1.10
gojenci
Zahvala
Ob nenadni tragični in bridki izgubi moje nad vse ljubljene žene, gospe
Pavle Štok
me jc globoko ganila l jubezen, ki so jo izkazali vsi sorodniki, _ znanci in prijatelji na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsem tem se zahvaljujem r,a izražena sožalja, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Posebno zahvalo sem dolžan g. dr. Mariniču za njegov trud, brigo in skrb ob bolezni, častiti duhovščini in čč. Šolskim sestram, sokolskemu društvu s Pobrežja, sokolski četi, gasilcem in slovenskim lantom iz Kamnice, žup. starosti br. dr. Fornazariču in g. upravitelju Cvetku iz Maribora za častno spremstvo, pevskemu društvu „Kobanci in ostalim pcvcem „Jadran-Nanosa“ za krasno petje, rodbinam Nussdorfer, Puhal, Sosič, Dobrošek in Gravner za nego in tolažbo pokojnice ob
ponovna in prav prisrčna hvala Kamnica pri Mariboru, 3. novembra 1939.
Žalujoči soprog Anton Stok s sinčkom in hčerkico.
JSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU
■BMflHnHOMHnBHBBHBaBH Z. Z O. J. MnBHHMHnHnHBBHB TELEFON 21-08
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili:onov din, hranilne vloge 56 milijonov din.
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5%.
Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru
■
■ i -' i
5 milijonov dinarjev bo razdeljenih
in ¥3 še nimate nove srečke državne razredne loterije?
Prihodnji teden, in sicer dne 10. t. m., bo žrebanje drugega razreda tekočega kola drž. razredne loterije, ko bo na en dan izžrebanih nič manj kot 1500 dobitkov. — Kdor torej še nima nove srečke, naj se obrne čimprej in z zaupanjem do naše hiše sreče in glavne kolektare
Bančne poslovalnice Bezjak, Maribor, Gosposka 25
Kjer so nove srečke še na razpolago.
Ena cela srečka stane sedaj din 400— (prvi in drugi razred), ena polovica din 200— in ena četrtinka din 100.— BEZJAKOVE SREČKE so samo v zadnjih letih zadele naslednje premije in dobitke:
fef. 20-97
din	2,008.000.—	s	srečko	Št.	68.326	din	100.000— s	srečko	Št.	77.696
n	1,002.000.—	»!	r*		59.971	»	100.000— „		»	86.831
»	301.000.—		»>	>>	83.526	n	100.000.— „		ji	•86.834
»	200.000.—			n	34.210	»»	80.000.— „	M	j*	97.039
							60.000— „	»	»	83.519
	100.000—				4.638	>»	50.000.— „	M	n	19.306
**	100.000 —	»t	rt		7.336		50.000.— „	J*	>*	88.152
w	100.000—		n	>»	77.664	in mnogo drugih.		*:■!		
At:	„ .	„	-ŽUU.tlUU.—	„	„	„	34.210	„	0U.UUU.	„	„	„	97.039
ne bi tudi V5	»	60.000.—	„ „	„ 83^19 Odločite se *>ra-
JJkrat poskusili >-	-	*•	^	”	Sfm" ” ” "S vocasno, s reža
7	”	100.000—	„	„	„	7.336	»	0U.UUU.	„	„	„	88.15-	m*__	g
Sr®C® *	_	100.000.__	77.664	in	mnogo	drucih.	w3S	KlICG	*
J tedifs&i pod (Koroška smreka
h» as to vi in bukovi parjeni parkeli stalno na zalog TOVARNA PARKETOV
Vršin>0 pod strokovnim Dadzolstvom.
(dvorišče
'M ki I Pri spoSni slabosti
Polni impotenci) poizkusite hoimonske pilule
h0RMO-SEKS
lJjob.ivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul dinS4, Vajt P‘lul din 217, 300 pilul din 560. — Zahte-Mp to110 Prave ‘n originalne Horino-Scks pi-pošti diskretno razpošilja:	KR.	DV.
5d ,?Na PRI SV- AREHU, Maribor. - Glav-Vj-p«ladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-- Zagreb, Langov trg 3. o?i. re,. s.tr. 58(6-33.
% 5t Sni - S°zduoga čuvai a ua posestvo v bližini Mari-'“J.i.rejme takoj upokojenec, brez soloobvezu. otrok
r'
iene ponudbe na Miloš Oset, Glavni
£L%g‘	...................................
© 5lt„B»?sti od šole Pro sto stanovanje, drva, luč in iIV e’ pr> sodelovanju
nnntiAlho na Milo
gospodarstvu tudi tre. Ala-
%
oglasi
Of!' sai stane
samo
OKASA
tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
tablete za moške
100 komadov din 220*— proti povzetju Zastopnik : Lekarna Mr. Rožman Miroslav
Beograd — Terazijo 5 0*1. rej* S. 5846 36
Karel GrBmtz
Maribor, Gosposka 7 ♦
Velika izbira najnovejših krznenih plaščev in jopic
dobite v veliki izbiri in najugodneje pri
I. KARBEUTZ, Maribor
Gosposka uilca 3 - Tei. 26-42
m m kišotna
72286-002
Kupite te tople in udobne copate iz fšlea, ki imajo debel, prožen, nepremočljiv podplat. Imeli boste tople noge in obvarovali se boste prehlada.
98157-652
Kadar dežuje, potrebujete te
jaste galoše. Imeli boste suhe odvrnuli boste prehlad in Vas bo ostal čist.
2405-6619
Odprti ženski čevlji iz diftina s srednjo peto. Naša nartom okrašeni z jezikom iz laka, zato lahko služijo tudi za slovesne dneve.
78355-666
Moderne ženske galoše, ki se zapenjajo z gumbom, zato se zelo lahko obuvajo. Nosijo jih vse dame, ki pazijo na svoje zdravlje in na snago svojega doma.
2927-64622
Močni moški nizki čevlji za S široke oblike, izdelani iz bc usnjenimi podplati in petami, se v njih dobro počuti.
5461-44800
Otroški visoki čeveljčki iz rjavega mehkega usnja, široke oblike. V njih se otrokova noga najboljše počuti isi razyija.
2625-64649
Praktični in trpežni ženski čevlji te finega boksa z okraskom na zavezo, z močnimi usnjenimi podplati in petami. Izdelujemo jih v rjavi barvi.
98991-693
Starši! Ako kupite svojim otrokom te lakirane ško-renjče iz gumija, jih lahko brez skrbi pustite da hodijo po blatu in po vodi.*-V njih bodo imeli vedno suhe in tople noge. K škornjem kupite tudi naše tople nogavice in lufa vloške.
2605-66125
Posebno udobni čevlji iz finega boksa, nad nartom okrašeni z okusnim jezikom. Izdelujemo jih v rjavi barvi. Prilegajo se lepo na vsak kostum.
ZA VEČJO TRPEŽNOST IN LEP SJAT VAŠE OJJ.UTVI; so prip avili naši kemiki tako mazilo, ki pri stalni uporabi konzervira in hrani usnje obutve.
AUOl l RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglasi po cen Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 0. — Telefon uredništva štev. 25-67 in up,rave štev. 28-67. — Poštni čekov«* 1
Izd ja in urejuje ne rračajo. —