♦ KAKO VELIK JE DOBIČEK BANK? Velimir Bole ♦ PREMAJHNO DOMAČE POVPRAŠEVANJE OSTAJA OVIRA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ TRZNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM France Križanič, Žan Oplotnik ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ST. 493 JANUAR 2017 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 493 Ljubljana, januar 2017 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Banka Slovenije, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversitat, Wien, Avstrija; Jani Beko, EPF, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; Alenka Kavkler, EPF, Univerza v Mariboru, Maribor France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, UL in EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, EPF, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, PF UL in EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo sofinancira ARRS. NAROČNIKI LAHKO CELOTNO PUBLIKACIJO DOBIJO TUDI NA DOMAČI STRANI EIPF Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2017 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO KAKO VELIK JE DOBIČEK BANK? 6 Velimir Bole PREMAJHNO DOMAČE POVPRAŠEVANJE OSTAJA OVIRA 10 5 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Dinamika trošenja ne popušča 16 2. Negativna blagovna bilanca v novembru 18 3. Gospodarska klima na začetku leta nekoliko višja 19 4. Industrijska produkcija še naprej raste 20 5. Porast turističnega povpraševanja ter porast vrednosti gradbenih del 21 6. Sezonski porast brezposelnosti 22 7. Cene surovin so opazno pospešile življenjske stroške 22 8. Plače v javnofinančnem sektorju so nadomestile ZUJF-ov padec 25 9. Kaj zaustavlja davčni donos? 26 10. Umirjanje zmanjševanja kreditov 27 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM 32 France Križanič, Žan Oplotnik 1. Uvod 34 2. O distorzijah na trgu električne energije 34 3. Slovenska proizvodnja, poraba in cene električne energije v obdobju distorzij na trgu te dobrine 36 4. Ocena posledic razgradnje slovenske proizvodnje električne energije 38 5. Metodologija 39 6. Sklepi 40 7. Literatura, viri podatkov in programska oprema 42 STATISTIČNA PRILOGA 44 KAKO VELIK JE DOBIČEK BANK? Velimir Bole V GG smo že nekajkrat opozorili, da potiska regulatorsko stiskanje kreditne aktivnosti bank njihove bilance uspeha v slepo ulico (izgub). Še zlasti, ker tudi avtonomno, zelo hitro povečevanje depozitov prebivalstva in podjetij postaja, zaradi regulatorskih ovir, namesto dobrodošlega vira bančne aktivnosti, vse večje breme za bilanco uspeha bank. Neto finančna pozicija privatnih enot (podjetij in prebivalstva) se hitro povečuje, še zlasti v sistemskih bankah, ki jih nadzira ECB, kjer je razmerje kreditov in depozitov v 2016 že padlo opazno pod 0.701. Sistemske banke v Slovenija imajo tako, poleg Malte, daleč najnižjo bančno intermediacijo med državami evro območja. Močno zaostajajo tudi v primerjavi z bankami v državah, ki so prav tako sanirale banke (vendar ne s svojim denarjem, kot Slovenija), kot je, na primer, Španija, Grčija ali Irska. Saj je kreditov na enoto depozitov v teh državah več kot enkrat več kot v Sloveniji. Neto finančna pozicija privatnih enot 4-i 3- 2- 1- 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 razmerje kreditov in depozitov Vir:ECB, Super-revizijsko poročilo 2017;lastni izračuni Opomba: Krediti na enoto depozitov; sistemske banke evro območja; Slovenija je posebej označena 6 0 Potencialne škode zaradi zaviranja rasti obsega poslovanja bank in zato, med drugim, trajnega preusmerjanju podjetij k financiranju v tujini, k nebančnim finančnim posrednikom ali k samo-financiranju, se nezadržno povečujejo. 1 Glej:Super-revizijsko poročilo ECB, 2017. Banke imajo vse manj prostora za reševanje bilance uspeha pri pogojih poslovanja, na katere ne morejo vplivati. Zaradi regulatorskega zaviranja kreditov se banke doslej niso mogle reševati z večjim obsegom aktivnosti, torej s povečanimi obrestnimi in neobrestnimi prihodki, pri sicer nizkih posojilnih obrestnih merah in maržah. Po drugi strani z depozitnimi merami tudi ne morejo več opazno navzdol (na depozite preko leta dni obrestne mere ne presegajo 0.5% in so že sicer opazno nižje kot v evro območju), poleg tega lahko, zaradi bistveno višje neto finančne pozicije podjetij in prebivalstva (manjšega razmerja kreditov in depozitov), z nižjimi obrestnimi merami neprimerno manj učinkovito (več kot pol manj od njihovih potencialnih konkurentov) znižajo obrestne odhodke na enoto obrestnih prihodkov. Tudi povečevanje marže pri komitentih, ki so še regulatorsko sprejemljivi, ne morejo pa do financiranja v tujini, postaja z vsakim mesecem hitrega povečevanja depozitov podjetij bolj iluzorno, saj se možnosti nebančnega financiranja hitro povečuje. 7 Nadzorniki in strokovnjaki govorijo o novih poslovnih modelih in znižanju stroškov (odpuščanju), kakor da ne poznajo strukture bilance in siceršnjih dosežkov bank v Sloveniji. Celo pri daleč nižjem obsegu kreditov na enoto depozitov so namreč sistemske banke v Sloveniji stroškovno precej, dohodkovno pa bistveno, bolj učinkovite od, na primer, nemških sistemskih bank. Njihovi administrativni stroški in amortizacija na enoto operativnega dohodka so skoraj za 20% nižji, operativni dohodek na enoto aktive pa je več kot enkrat večji2! Sicer je res, da so dobički bank za sedaj zadovoljivi, vendar je to posledica predvsem velikega sproščanja slabitev ( torej povečevanja krepitev), ki so se nakopičile pred 2015, ko so se regulatorske zahteve za slabitve povečevale praktično dnevno. 2 ECB, Super-revizijsko poročilo, 2017. Dobičkonosnost sistemskih bank v evro območju ROA Vir: ECB, Super-revizijsko poročilo, 2017; lastni izračuni Opomba: Dobiček na aktivo, v odstotkih Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je pri takšnem ugodnem rezultatu bank odprto celo najbolj elementarno vprašanje, namreč, kako velike pravzaprav sploh so krepitve. BS je konec januarja objavila (Mesečna informacija o poslovanju bank, 2017/1) rezultate, po katerih so banke v Sloveniji imele v prvih enajstih mesecih 384 mio dobička pred davkom. Skoraj istočasno je ECB, kot nadzornik sistemskih bank, objavila svoje Super-revizijsko poročilo z rezultati za banke, ki jih nadzira, torej tudi za tri največje slovenske banke za prvih devet mesecev. Razlika med obema objavama pa je pri dobičku neverjetno velika, saj je za prvih devet mesecev po podatkih ECB dobiček v treh slovenskih bankah, ki jih nadzira, presegel 600 mio! Za isto razdobje (torej januar-september) je po podatkih BS (Mesečna informacija o poslovanju bank, 2016/11) dobiček za ves bančni sistem dosegel 333 mio pred davkom, torej skoraj enkrat manj od dobička, ki ga je objavil ECB samo za tri banke! 8 Ker ECB zaradi poslovne tajnosti ne omogoča dostopa do vseh postavk bilance uspeha, ni povsem jasno, kje oziroma zaradi česa nastaja tako velika razlika. Iz tistega, kar pa je dostopno, pa se vidi, da do razlik ne prihaja v rednem delu bilance uspeha, torej v postavkah bilance uspeha, ki predhodijo postavki slabitev in rezervacij. V ilustracijo, kako velik je dobiček treh slovenskih bank, ki jih nadzira ECB, velja omeniti, da je bila absolutna(!) velikost dobička treh slovenskih bank v obdobju januar september 2016 enaka desetini skupnega dobička vseh 21 nemških sistemskih bank, ki jih nadzira ECB! Seveda je bila, kot kaže slika, relativna dobičkonosnost slovenskih bank daleč največja med vsemi državami evro območja; za skoraj osemkrat(!) je presegla mediano dobičkonosnosti sistemskih bank evrskega območja! Postavljata se dve vprašanji. Prvič, kako so možne tako velike razlike v podatkih različnih ključnih institucij evro sistema in, drugič, kaj v bilanci uspeha tako odstopa med ECB in BS?! Zdi se skoraj nemogoče, da bi do razlik v izračunanem dobičku prišlo zaradi napake, saj je struktura bilanc uspeha konsistentna, tako pri ECB kot BS, razen tega tudi drugi objavljeni podatki ECB kažejo enako veliko dobičkonosnost bank, poleg tega pa ne gre za prvo takšno objavo! Kaj je torej povzročilo razliko? Če je do nje prišlo zaradi različne ocene krepitev, je seveda vprašanj še več in to ne samo računovodskih ali akademskih! Velikost krepitev, torej dobička, namreč ni pomembna le za akademsko analizo obnašanja (intenzivnosti slabljenja terjatev in ustreznih izgub) bank po začetku krize, temveč tudi za FURS in za višino dokapitalizacije bank, torej tudi za vse posledice, ki jih je slednja imela za državo in investitorje. BS je namreč pri testnem eksperimentu zahtevala, da se pri oceni izgub ne upoštevajo terjatve iz odloženih davkov (DTA), ker je, predpostavljam, ocenila, da je verjetnost bodočih dobičkov, ki bi to opravičevali zanemarljiva! Banke pa imajo, ex post, že drugo leto opazen dobiček, pa še ta je, če so omenjeni podatki točni, lahko krepko podcenjen! Velja pripomniti, da je bil pri testnem eksperimentu, samo zaradi neupoštevanja terjatev iz odloženih davkov, ocenjen kapitalski primanjkljaj bank za 600 mio večji! 9 Regulator je pri zaviranju rasti kreditov v obdobju po sanaciji verjetno upošteval tudi zavezo Komisiji o omejevanju bilančne vsote z državnim denarjem saniranih bank. Sicer ni jasno, kaj je bil namen Komisije pri zahtevanem omejevanju bilančne vsote bank. Če pa je Komisija z omejevanjem želela stisniti dobiček saniranih bank, potem je na dlani, da hitra rast krepitev v saniranih bankah prav gotovo ni pričakovana in še manj dobrodošla. Še zlasti, če se je s stiskanjem dobičkov želelo preprečiti možne ugovore neupoštevanju terjatev iz odloženih davkov pri sanaciji, če ugovorov preveliki, v testnem eksperimentu ocenjeni, nedonosnosti aktive bank, sploh ne omenim. PREMAJHNO DOMAČE POVPRAŠEVANJE OSTAJA OVIRA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak V zadnjem četrtletju ni prišlo do opaznejšega umirjanja v rasti trošenja! A anketni podatki o 10 velikosti omejitev povpraševanja kažejo, da je trošenje na zadovoljivi ravni le v predelovalni dejavnosti, medtem ko v gradbeništvu in v storitvenih sektorjih nezadostnost povpraševanja ostaja velika ovira za normalno poslovanje. Pri vseh treh segmentih gospodarstva je vidno zmanjšanje omejitev povpraševanja v zadnjem četrtletju 2016, bolj dolgoročno se omejitve zmanjšujejo v storitvenih sektorjih in predelovalni dejavnosti, medtem ko pri gradbeništvu stagnirajo. Rast števila transakcij na nepremičninskem trgu se je ustavila tako pri novih kot pri starih nepremičninah. Pričakovano trošenje blaga v naslednjih nekaj mesecih ne kaže večjih sprememb, ostaja malo intenzivnejše od dolgoročnih vrednosti, le pri trošenju prebivalstva za blago je prišlo do umirjanja. Izvozno povpraševanje po blagu je stabilno in presega dolgoročne vrednosti. Pričakovano trošenje storitev prav tako ostaja stabilno in malo presega dolgoročne vrednosti. Saldo blagovne menjave je bil v novembru po dolgem času negativen; primanjkljaj v trgovini znotraj EU je bil večji od presežka v trgovini z ostalim svetom. V enajstih mesecih 2016 pa je bil presežek v trgovini z ostalim svetom večji od primanjkljaja v trgovini znotraj EU. Pogoji menjave Slovenije so se med novembroma izboljšali. Gospodarska klima se je v januarju nekoliko izboljšala. Na to je najbolj vplivalo večje zaupanje potrošnikov ter zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo januarja večje kot decembra in januarja 2016 ter večje od dolgoletnega povprečja. Tudi zaupanje v storitvenih dejavnostih je bilo januarja večje kot decembra in januarja 2016 ter večje od dolgoletnega povprečja. Nekoliko se je na mesečni ravni pokvarilo zaupanje v gradbeništvu, kjer pa pričakovanja dosegajo najvišje vrednosti po letu 2008. Zaupanje v trgovini na drobno je januarja splahnelo. V celotni EU28 se je gospodarska klima januarja 2017 v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko izboljšala. Dinamika aktivnosti posameznih dejavnosti po krizi kaže precejšnje razlike. Najhitreje se je po padcu opomogla industrija, najslabše je šlo v gradbeništvu, ki se je neprekinjeno krčilo kar pet let, dinamika v transportnih dejavnosti je nihala, a v povprečju ostala pozitivna. Industrijska produkcija se je novembra v medletni primerjavi popravila in se tudi trendno zviševala. V EU se je zvišala tako v mesecu kot v celem letu; glede na mesec prej je najbolj zrasla na Irskem in Danskem, najbolj pa je upadla na Portugalskem in v Grčiji. Vrednost gradbenih del je bila novembra 2016 večja kot v oktobru, a mnogo manjša kot leto prej. Skupno število turističnih prenočitev se je v pozni jeseni vsaj relativno precej zvišalo; medletno je poraslo domače in tuje turistično povpraševanje, trendno pa se je domače krepilo, tuje pa zmanjševalo. Blaga medletna rast se je nadaljevala tudi v potniškem letalskem prometu, pretovor v luki Koper pa je bil novembra za desetino manjši kot leto prej. Število aktivnih prebivalcev se je lani do novembra povečalo za odstotek, število delovno aktivnih zapoltretji odstotek, zaposlenih za dobre tri odstotke, število samozaposlenihpa za tri odstotke. Število iskalcev dela se je decembra in januarja povečalo in spet preseglo 100 tisoč, porast pa je sezonski. Med na novo prijavljenimi iskalci dela prevladujejo takšni, ki so izgubili delo za določen čas, med tistimi, ki odhajajo z zavodov, pa takšni, ki se ponovno zaposlijo ali samozaposlijo. Stopnja brezposelnosti se je decembra mesečno in letno znižala tako na območju evra kot v celotni EU; najnižjo stopnjo brezposelnosti imata slej ko prej Češka in Nemčija, najvišjo Španija in Grčija. 11 Decembra so se življenjski stroški znižali, medletno pa povečali. Pocenilo se je le blago, storitve pa so se podražile. Tudi medletno so se storitve podražile, cene blaga pa so ostale nespremenjene. Osnovna inflacija se je gibala podobno kot indeks življenjskih stroškov, decembra se je zmanjšala, trendno pa narašča. V evro območju je bil jesenski pospešek rasti cen krepkejši kot v Slovenji; tam so se navzgor obrnile tudi drobnoprodajne cene energentov, osnovna inflacija pa je medletno rasla! Še večjo pospešitev so cene v EU doživele januarja. Proizvajalčeve cene industrije so se decembra povečale za domače in izvozne trge, kjer cene zaradi pešanja evra pospešujejo še bolj. Cenovna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb. Cene nepremičnin že približno dve leti nihajo, cene surovin še naprej hitro naraščajo, počasneje naraščajo le cene nafte, ki pa so se medletno dvignile za 68 odstotkov. Povprečne plače so novembra sezonsko poskočile, dolgoročna dinamika je ostala nizka, impulzni trend se je povečal na 1.3% letno, plača na uro je bolj dolgoročno celo padla. Sektorske razlike so velike, brez pospeška so ostale plače v javnem sektorju. Bolj dolgoročno so plače v povprečju gospodarstva porasle le skromno, a še to na račun nekaj dejavnosti. Medletno povečanje v javnofinančnem segmentu je presegalo 2.9%, največje je bilo v zdravstvu. Tekoče mirovanje in medletna opazna rast plač v javnofinančnem sektorju je posledica korekcij plačnih dodatkov, vendar pa so v javnofinančnem sektorju po tretjem četrtletju 2015 pospešili tudi stroški rednega dela plač. S pospešitvijo pa so stroški dela v javnofinančnih sektorjih le nevtralizirali padec, ki ga je povzročil ZUJF. Javnofinančni prihodki so se decembra povečali za 4.8%, vendar je bilo povečanje posledica sezone in enkratnih vplivov, saj je bolj dolgoročna dinamika (impulzni trend) celo padla. Medtem ko je bila medletna dinamika podobna tako pri domačih davkih na blago in storitve kot pri neposrednih davkih in ostalih prihodkih, so decembrski zaostanek povzročili predvsem domači davki na blago in storitve, saj je bila pri njih hitrost trendnega krčenja precej večja. 12 Tudi podatki za celo zadnje četrtletje kažejo pešanje dinamike domačih davkov na blago in storitve, saj so se ustrezni davki v zadnjem četrtletju zmanjšali, tako glede na tretje četrtletje 2016 kot na zadnje četrtletje 2015. Pešanje je v veliki meri povzročil davek na dodano vrednost tako od obračuna kot od uvoza. Že januarski podatki pa davčne prihodke posrednih davkov vsaj delno normalizirajo. Neposredni davki in ostali prihodki javnofinančnega sektorja so se decembra povečali, a so več porasli le donosi od davčnih oblik, pri katerih davčna osnova pokriva komponente prejemkov gospodinjstev. Skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom so tudi novembra malo porasli; krediti prebivalstvu se še naprej povečujejo, podjetjem pa se manj intenzivno zmanjšujejo. Tudi medletno krediti podjetjem še naprej padajo, krediti gospodinjstvom pa pospešujejo rast. Struktura kreditiranja se tako počasi približuje ustrezni strukturi v evro območju. Na območju evra krediti podjetjem praktično stagnirajo že več kot dve leti, medtem ko v Sloveniji po prejšnjem padanju stagnirajo od tretjega četrtletja lani, a na ravni, ki je za četrtino nižja kot konec 2014. Krediti gospodinjstvom v Sloveniji v dinamiki dohitevajo kredite v evro območju. Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev še rastejo, depoziti podjetij hitreje kot depoziti prebivalstva. Rast depozitov prehiteva tudi rast v evro območju. Obrestne mere še naprej mencajo, kar se verjetno ne bo hitro spremenilo, saj ECB premika opuščanje kvantitativnega sproščanja na konec leta. Novembra so se komaj opazno zmanjšale posojilne obrestne mere za podjetja, povečale pa depozitne obrestne mere za prebivalce. Depozitne obrestne mere so še naprej nižje, posojilne pa višje od ustreznih obrestnih mer bank v evro območju. Le za potrošniške kredite je obrestna mera v Sloveniji nižja kot v evro območju. Presežek plačilne bilance se je novembra zmanjšal; še naprej ga ustvarjata presežka na računih blaga in storitev ter primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih dohodkov; pri slednjem predvsem večja vplačila v blagajno in manjša izplačila iz blagajne EU. Podobna je tudi struktura salda tekočih transakcij v enajstih mesecih. Nafinančnem računu je kapital lani odtekal prek računa neposrednih in ostalih naložb, pritekal pa je prek računa vrednostnih papirjev. Bruto in neto zunanji dolg sta močno padla, donos na slovenske desetletne obveznice je 6. februarja 2017 znašal le 1 odstotek. INSUFFICIENT DOMESTIC DEMAND REMAINS THE OBSTACLE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar Robert Volčjak In the last quarter of 2016, there was no notable slowdown in the growth of spending! A survey data on the size of demand constraints indicate that spending is at a satisfactory level only in the manufacturing sector, while in the construction and services sectors insufficiency of demand remains a major obstacle for normal operations. In all three segments of the economy, demand restrictions have been reduced in the fourth quarter of 2016. In a more long-term restrictions were reduced in services and manufacturing, while they stagnated in construction. Growth in the number of transactions in the real estate market stopped, both for new and for old properties. Expected consumption of goods in the next few months does not indicate major changes, it is a little more intense than the long-term value; only households spending slowed. The export demand for goods is stable and exceeds the long-term value. Expected consumption of services remained stable slightly above the long-term value. In November, trade balance was, after a long time, negative; the deficit in trade within the EU was larger than the surplus in trade with the rest of the world. In eleven months of 2016, the surplus in trade with the rest of the world was greater than the deficit of trade within the EU. In the same period the terms of trade improved. A slightly improved business climate in January was based on higher consumers' confidence and confidence in the manufacturing and services sectors. Confidence in the manufacturing sector was higher in January than in December and January 2016, and higher than the long-term average. This is the case also with the confidence in the service sector. The confidence was slightly spoiled in the construction sector but expectations there achieved the highest value since 2008. Confidence in retail trade in January decreased. Throughout the EU28, business climate in January 2017 compared to the same period last year improved slightly. The dynamics of activities in the individual sectors after the crisis reveals considerable differences. After the collapse in 2009, industry recovered the fastest, while the situation has been the worst in the construction sector, which shrank continuously for five years. The dynamics of the transport activity varied, but on the average, remained positive. Industrial production in November in the year to year comparison recovered and the trend dynamics improved as well. In the EU it increased on the monthly and on the yearly level; in relation to the previous month, it grew most in Ireland and Denmark, and declined most in Portugal and Greece. The value of finished construction works in November 2016 was higher than in October, but much lower than in the previous year. Total number of tourist overnight stays in late autumn at least relatively increased significantly; domestic andforeign demandfor tourism increased, while the trend strengthened in domestic and weakened in foreign tourism. Mild annual growth also continued in the passenger air transport, while cargo in the Port of Koper was in November a tenth less than in the previous year. In the period November 2015-November 2016, the number of employable persons rose by a percent, the number of active population by two and a half percent, the number of employees by over three percent, and the number of self-employed by three percent. The number of job seekers in December and January rose again to over 100 thousand, the increase is seasonal. The newly registered jobseekers are dominated by those who lost their jobs for a certain period of time, among those who are leaving the employment offices majority get new jobs or are self- employed. The unemployment rate in December, monthly and annually, declined in both the euro area and throughout the EU; the lowest unemployment rate were in Czech Republic and Germany, the highest in Spain and Greece. In December, costs of living index declined while they increased in the year to year comparison. The goods became cheaper, services more expensive. In a year, service prices went up, prices of goods remained unaltered. Core inflation followed a similar pattern as the costs of living index. It decreased in December, the trend is increasing. In the euro area, autumn acceleration of price growth was more intense than in Slovenia; in the euro area the retail energy prices turned up, while core inflation has grown year on year! An even greater acceleration of prices in the EU was experienced in January. Producer prices of industry in December increased both for domestic and export markets where prices, due to weakening of the euro, accelerated even more. Price expectations indicate no significant changes. Real estate prices fluctuate, commodity prices continue to grow rapidly, except oil prices which were rising only slowly, but which in a year increased for 68 percent. Average earnings soared seasonally in November, long-term dynamics remained low, impulse trend increased mildly, hourly earnings in the longer term even dropped. The differences among sectors are large, there was no acceleration of salaries in the public sector. A more long-term average wages in the economy rose only modestly, but even that at the expense of only some activities. Year on year increase in the government segment exceeded 2.9%, the highest was in health care. Current stagnation and noticeable annual wage growth in the public sector is the result of an adjustment of bonuses to salaries. However, in the public sector the costs of regular salaries increased as well. By accelerating, the labor costs in the public sector only neutralized the drop caused by the ZUJF. General government revenues in December increased by 4.8%, but the increase was the result of a season and one-off impacts, more long-term dynamics (impulse trend) even fell. While the annual dynamics is similar in both domestic taxes on goods and services and direct taxes and other revenues, the gap in December was caused mainly by domestic taxes on goods and services, as their speed of contraction trend was much higher. The figures for the whole last quarter show a weakening of the dynamics of domestic taxes on goods and services, since the relevant taxes throughout the last quarter fell both in the third quarter of 2016 compared to the last quarter of 2015. The slowdown was largely caused by value added tax. The January data on tax revenues of indirect taxes indicate at least partial normalization. Direct taxes and other revenues of the general government sector in December increased, mainly due to income from tax forms in which the tax base implied components of household income. Total loans to businesses and households increased slightly in November; loans to households continued to increase, loans to businesses decreased less intensive. On the year to year comparison loans to enterprises continued to fall, while loans to households accelerated. The structure of loans is thus slowly approaching the corresponding structure in the euro area. In the euro area loans to companies have been virtually stagnant for more than two years, while in Slovenia they have stagnated since the third quarter last year, but at a level that is a quarter lower than at the end of 2014. The dynamics of loans to households in Slovenia is catching up the loans in the euro area. Total deposits of companies and households continued to grow; growth of the deposits by companies exceeded the growth of deposits by households. Deposit growth is outpacing growth in the euro area. Interest rates continue to falter, which is not likely to change soon, as the ECB moves end of quantitative easing to the end of the year. In November, there was a small reduction of borrowing rates for companies, and an increase of deposit interest rates for residents. Deposit interest rates are lower and lending rate higher in Slovenia than are the corresponding interest rates in the euro area. Only for consumers loans the interest rate are lower in Slovenia than in the euro area. 15 Surplus in the balance of payments declined in November; it continues to be created by the surpluses in the goods and services accounts and deficits in the accounts of primary and secondary income; the latter primarily due to higher payments to the EU and smaller payments from EU coffers. Similar is the structure of the balance of current transactions in eleven months. In the financial account, the capital account outflow was through the accounts of direct investments and other investments, the inflow was through a portfolio account. Gross and net external debt fell sharply in November, the yield on Slovenian ten-year bonds on 6 February 2017 amounted to only 1 percent. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Dinamika trošenja ne popušča Oktobra je skupno domače trošenje tekoče poraslo za 1.9%. Tekoče se je povečalo le trošenje prebivalstva, saj je poraslo kar za 4.2%, medtem ko je trošenje države stagniralo, investicije pa so se zmanjšale za 3.7%. Bolj dolgoročna dinamika domačega trošenja je oktobra zelo opešala. Dinamika skupnega domačega trošenja se je več kot razpolovila, vendar je še vedno presegla 3% na letni ravni. Zmanjšala se je pri vseh komponentah, 16 pri trošenju gospodinjstev in investicijah se je razpolovila (padla je na 2.2% oziroma 8% letno), medtem ko je pri trošenju države postala celo krepko negativna (-5%). Pri izvoznem trošenju so podatki do novembra, ko se je izvoz povečal za 2.5%, bolj dolgoročna dinamika pa je postala ponovno pozitivna in presegla 6% na letni ravni. Pospešitev izvoza je bila še zlasti velika v območje izven EU, kjer je že sicer dinamika izvoza zelo močna vse od avgusta lani. Novembra je medletna rast z 8% porasla na 13% letno. Dinamika tega segmenta izvoza Slovenije je neprimerno močnejša od dinamike ustreznega segmenta izvoza EU. Saj v EU ustrezen izvoz skoraj sistematično pada že več kot leto dni, novembra je sicer bila dinamika najmočnejša po decembru 2015, vendar je dosegla le 5.9% letno! Intenzivnost povpraševanja STORITVE GRADBENIŠTVO PREDELOVALNA DEJAVNOST Vir:AMECO; EC; lastni izračuni Opomba: Odstotek podjetij, ki jih nezadostno povpraševanje ovira pri poslovanju Anketni podatki o velikosti omejitev povpraševanja so precej bolj ažurni od dejanskih podatkov o končnem trošenju. Dostopni so že za 2017/1. Tako da je z njihovo pomočjo mogoče oceniti rast domačega (in skupnega trošenja) tudi za zadnje mesece 2016. Obseg trošenja je na zadovoljivi ravni le v predelovalni dejavnosti, medtem ko je pri gradbeništvu in še zlasti pri storitvenih sektorjih nezadostnost povpraševanja še vedno zelo velika ovira za normalno poslovanje. Pri vseh treh segmentih gospodarstva je opazen padec omejitev povpraševanja v zadnjem četrtletju 2016, bolj dolgoročno pa se omejitve opazno zmanjšujejo (trošenje povečuje) pri storitvenih sektorjih in predelovalni dejavnosti, medtem ko pri gradbeništvu po začetku 2015 omejitve v povpraševanju stagnirajo. Na osnovi grafov omejitev v povpraševanju lahko sklepamo, da v zadnjem četrtletju ni prišlo do opaznejšega umirjanja v rasti trošenja! 17 Dostopni so tudi o povpraševanju na trgu nepremičnin. Rast števila transakcij se je po koncu 2015 očitno ustavila, tako pri novih kot pri starih nepremičninah. Pri starih na okoli 2450 na četrtletje, pri novih pa na okoli 210 na četrtletje. Pri novih transakcijah, ki jih je precej manj, so sicer občasni večji nihaji, vendar dolgoročneje tudi število teh transakcij stagnira. Število transakcij na nepremičninskem trgu Vir:SURS;lastni izračuni Opomba: Število nepremičninskih transakcij v četrtletju; stare in nove nepremičnine; normirano na 2011/IV = 1; število transakcij v zadnjem četrtletju Pričakovano trošenje blaga v naslednjih nekaj mesecih ne kaže večjih sprememb, ostaja malo intenzivnejše (za okoli 5%) od dolgoročno normalnih vrednosti. Le pri trošenju prebivalstva za blago je v zadnjem času prišlo do umirjanja, saj so pričakovanja prebivalstva glede trošenja blaga padla celo malo pod dolgoročne povprečne vrednosti. Izvozno povpraševanje po blagu je stabilno in presega dolgoročne vrednosti za približno 5%. Pričakovano trošenje storitev prav tako ostaja stabilno in tako kot pri blagu malo presega dolgoročne povprečne vrednosti. 18 2. Negativna blagovna bilanca v novembru V novembru 2016 je znašal skupni izvoz 2205 milijonov € (5.1%več kot v novembru 2015), skupni uvoz 2220 milijonov € (10.5% več kot leto prej), kar pomeni primanjkljaj -15 milijonov € oziroma 99.3% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1666 milijonov € (2.4% več kot novembra 2015), prejem blaga iz EU 1774 milijonov € (7.0% več kot pred letom), kar da primanjkljaj -108 milijonov € oziroma 93.9% pokritje prejema z odpremo blaga. V menjavi z nečlanicami EU je znašal izvoz 539 milijonov € (14.6% več kot pred letom), uvoz 446 milijonov € (27% več), kar da presežek 93 milijonov € oziroma 120.8% pokritje uvoza z izvozom. Trgovinska menjava 2,100-, 2,0502,0001,9501,9001,8501,8001,7501,700- 2012 2013 2014 2015 2016 Vir: SURS, lastni izračuni Opomba: desezonirane vrednosti, številke med izvozom in izvozom so letni saldi menjave V prvih enajstih mesecih 2016 je znašal skupni izvoz 22928 milijonov € (3.8% več kot v enakem obdobju leto prej), skupni uvoz je bil 22087 milijonov € (3.4% več kot leto prej), kar da presežek 841 milijonov € oziroma 103.8 pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je v menjavi z EU odprema blaga znašala 17590 milijonov € (3.1% več kot v 2015), prejem blaga 17896 milijonov € (3.8% več), kar da primanjkljaj -306 milijonov € ali 98.3% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami je bil enajstmesečni izvoz 5338 milijonov €, uvoz 4191 milijonov €), kar pomeni presežek 1147 milijonov € oziroma 127.4% pokritje uvoza z izvozom. V celotnem 2016 so bile cene uvoženih proizvodov 2.7% višje, samo v decembru 2016 pa 1.3% višje kot leto prej. Najbolj so se v celotnem 2016 dvignile cene trajnega blaga, za 2.1%, najbolj so padle cene surovin (za 3.1%). Uvozne cene energentov so bile v 2016 1.4% nižje kot v 2015. Izvoz izkazuje v novembru 2016 pozitivno mesečno trendno dinamiko 0.59% uvoz pa celo 1.21%. Medletna stopnja izvoznih cen je bila v novembru za Slovenijo 1.80% za EU28 1.62%, medletna stopnja uvoznih cen pa za Slovenijo 0.68%, za EU28 0.09%. Tako so se pogoji menjave (term od trade) med novembroma za Slovenijo izboljšali za 1.1%, za EU29 pa za 1.5%. 3. Gospodarska klima na začetku leta nekoliko višja Gospodarska klima se je v januarju nekoliko otoplila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika v januarju 2017 glede na mesec prej višja za 1,5 odstotne točke, od januarja 2016 pa je višja za 6,2 odstotne točke. Na januarsko izboljšanje gospodarske klime je najbolj vplivalo zvišanje zaupanja potrošnikov ter zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. 19 Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bila januarja za dve odstotni točki večje kot decembra 2016, glede na januar 2016 je bilo za 5 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 10 odstotnih točk večje. Po SURS-ovih podatkih so se vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma znižale, zvišala se je le vrednost kazalnika pričakovane cene. Tudi zaupanje v storitvenih dejavnostih je bila januarja 2017 večje in sicer za odstotno točko kot predhodni mesec in hkrati za 13 odstotnih točk večje od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z januarjem lani pa je bilo za 6 odstotnih točk večje. Vrednosti kazalnikov pričakovanj storitvenih sektorjev za naslednje tri mesece so se v primerjavi s predhodnim mesecem znižale, zvišala se je samo vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje. Nekoliko se je na mesečni ravni pokvarilo zaupanje v gradbeništvu, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v januarju 2017 za 3 odstotne točke nižja kot predhodni mesec, od januarja lani pa je višja za 14 odstotnih točk. Poudariti velja, da so se vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece v gradbeni dejavnosti januarja letos v primerjavi s predhodnim mesecem zvišale ter dosegle najvišje vrednosti po letu 2008. Ankete SURS-a kažejo, da je bila zaupanje v trgovini na drobno v januarju letos glede na predhodni mesec za 6, glede na januar 2015 pa za 14 odstotnih točk manjše. Pri tem je na znižanje vrednosti kazalnika zaupanja vplivala predvsem nižja vrednost kazalnika: pričakovana prodaja. Gospodarska klima se je januarja 2017 v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2016 v celotni EU28 v splošnem nekoliko izboljšala. Mesečna primerjava kaže, da so se v gradbeništvu po podatkih Eurostata v januarju 2017 naročila glede na mesec prej znižala za 1,3 odstotne točke, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih so se v enakem obdobju zvišala za 0,1 odstotne točke, pričakovanja v trgovini na drobno pa so se znižala za dobre štiri odstotne točke. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 20 Dinamika aktivnosti posameznih dejavnosti po krizi dejavnostih kaže precejšnje razlike. Najhitreje se je po padcu za četrtino opomogla industrija, ki od začetka 2015 raste po približno 5 odstotkov letno. Gradbeništvo, ki se je začelo močno krčiti v prvem četrtletju 2009, najhitreje, po 20 odstotkov letno v prvem četrtletju 2011, se je krčilo do prvega četrtletja 2104, nato prešlo v počasno rast, ki je trajala le do tretjega četrtletja 2015, ki je rast spet prešla v blago upadanje. Dinamika cestnega prometa, ki se je v kriznem latu 2009 krčil po stopnji 10 odstotkov, je v nadaljevanju nihala, v povprečju pa so bile stopnje rasti pozitivne. Podobna, a precej večja so bila nihanja v železniškem prometu, tudi tu so povprečne stopnje pozitivne. Dinamika aktivnosti po krizi INDUSTRIJA GRADBENIŠTVO 15-, 1050-5-10-15-20-25- 40-, 3020100-10-20-30-40- 15 1050-5-10-15-20-25- 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 CESTNI PROMET 2008' 2009' 2010' 2011' 2012' 2013' 2014' 2015' 2016' ŽELEZNIŠKI PROMET 40 3020100-10-20-30-40- 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 % 4. Industrijska produkcija še naprej raste Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v novembru 2016 za 6,6% višja kot v enakem mesecu leta 2015. Impulzni trend kaže, da se je v novembru industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,61%. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v lanskem novembru v primerjavi z novembrom 2015 znižala in sicer za dobrih 15 odstotkov; impulzni trend pa kaže, da se je v novembru dejavnost rudarstva zniževala po stopnji 1,2%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v novembru 2016 v primerjavi z novembrom 2015 povišala za 8,1%, impulzni trend pa kaže, da se je v novembru dejavnost predelovalne industrije zviševala po stopnji 0,66%. Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da se je v novembru 2016 glede na oktober industrijska produkcija v EU28 zvišala za 1,6%, na območju evra (EA19) pa za 1,5%. Glede na november 2015 pa je v lanskem novembru industrijska produkcija v EU28 porasla za 3,1%, na območju evra pa za 3,2%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v novembru 2016 glede na mesec poprej najbolj porasla na Irskem (16,3%) in na Danskem (4,6%), najbolj pa je upadla na Portugalskem in v Grčiji (-0,9%). 21 5. Porast turističnega povpraševanja ter porast vrednosti gradbenih del Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del novembra 2016 za 9,3% višja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v oktobru, vrednost opravljenih gradbenih del v novembru lani v primerjavi z istim mesecem 2015 pa je bila za 15 odstotkov nižja. Skupno število turističnih prenočitev se je v pozni jeseni relativno precej zvišalo. Novembra 2015 je bilo le-teh za 12,6% več kot v enakem mesecu leta 2015, skupno število prenočitev v enajstem mesecu 2016 se je zviševalo po mesečni stopnji 0,34%. Pri tem je prišlo do porasta domačega turističnega povpraševanja, saj je v novembru število turističnih prenočitev domačih gostov poraslo za 11,4% glede na november 2015. Prav tako se je v enakem časovnem intervalu povečalo število prenočitev tujih gostov in sicer za 13,4%. Impulzni trend prenočitev domačih gostov v novembru 2016 kaže rast po stopnji 2,26%, impulzni trend prenočitev tujih gostov pa upad po stopnji 1,03%. Podatki SURS-a o transportu za november 2016 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 2% več potnikov kot novembra 2015, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v zračnem prevozu prav tako za 2% večje. V luki Koper je bil blagovni promet v novembru za 11% manjši kot novembra 2015. 22 6. Sezonski porast brezposelnosti Na trgu dela se je stanje nekoliko poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu novembru 2016 povečalo na 927916 oziroma za 1351 oseb glede na mesec prej, glede na november 2015 pa se je število povečalo za dobrih 9 tisoč oseb oziroma en odstotek. V novembru 2016 je bilo v Sloveniji 831073 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na oktober se je število delovno aktivnih povečalo za 1771 oseb, glede na november 2015 pa za 19631 oseb ali 2,4%. Med zaposlenimi osebami je bilo v novembru še dobrih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od novembra 2015 povečalo za 3,2%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na november 2015 povečalo za pol odstotka. Med samozaposlenimi pa je bilo 72% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v novembru povečalo za 115 oseb, od novembra 2015 pa za 1833 oziroma 3%. Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec decembra 2016 registriranih 99615 brezposelnih oseb, kar je za 2772 oseb oziroma 2,9% več kot ob koncu novembra, v primerjavi z decembrom 2015 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 11,9%. V decembru lani se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 9019 brezposelnih oseb, kar je 22,8% več kot v novembru in za 20,8% manj kot decembra 2015. Med novo prijavljenimi je bilo 728 iskalcev prve zaposlitve, 1728 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 5560 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je decembra 2016 znašal 6247 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3997, kar je 21,9% manj kot novembra in 29,4% več kot decembra 2015. Po podatkih Eurostata je bila decembra 2016 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA19) 9,6%, kar je za 0,1 odstotne točke manj glede na mesec poprej ter 0,9 odstotne točke manj kot decembra 2015. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v lanskem decembru 8,2 % in se je glede na enak mesec v 2015 zmanjšala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo decembra 2016 v EU28 20,1 milijona brezposelnih oseb, od teh 15,6 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v decembru 2016 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Češkem (3,5%) in v Nemčiji (3,9%), najvišjo pa v Španiji (18,4%) in v Grčiji, za katero oktobrski podatek znaša 23%. CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA 7. Cene surovin so opazno pospešile življenjske stroške Decembra so se življenjski stroški zmanjšali za 0.5%. Bolj dolgoročna dinamika je bila pozitivna, 1.3% na letni ravni. Zmanjšale so se le cene blaga (za 0.8%), medtem ko so cene storitev malo porasle. Tudi bolj dolgoročna dinamika je pri storitvah višja, okoli 1.7% letno, medtem ko pri blagu cene medletno stagnirajo. Decembrski padec cen je bil posledica predvsem sezonskega padca cen obutve in obleke (zamenjave kolekcij), ki je skupni indeks potisnil navzdol za 0.5 točke, precej manj (okoli 0.1 točke) pa so življenjske stroške zmanjšale nižje cene goriv ter rekreacije in kulture. Manjši del blaga se je podražil, največ so k temu prispevale cene zelenjave, ki so skupni indeks cen povečale za 0.1 odsotne točke. Tudi osnovna inflacija, ki ne vsebuje cene hrane in goriv, se je gibala podobno kot indeks življenjskih stroškov, decembra se je zmanjšala, trendno pa narašča po okoli 0.6%! Inflacija 23 Vir: Eurostat Harmoniziran indeks cen, ki kaže v EU primerljivo naraščanje cen, se je decembra gibal zelo podobno kot indeks življenjskih stroškov, zmanjšal se je 0.4%, medletno pa je porasel za 0.6%. V evro območju je bil jesenski pospešek rasti cen (merjen s harmoniziranim indeksom) krepkejši kot v Slovenji, decembra je celo opazno porasel (za 0.6%), medletno pa je naraščal že po preko 1.1%. Za razliko s Slovenijo so se v EU obrnile navzgor tudi drobnoprodajne cene energentov (medletno so porasle 2.6%), osnovna inflacija pa je medletno rasla že po 0.9%! Še večjo pospešitev so cene v EU doživele januarja, ko se sicer cene sezonsko znižajo, saj je medletna rast že dosegla 1.8%. Cene nepremičnin 1.04-1 1.00- 24 0.88- 0.96- 0.92- 0.84 2012 2013 2014 2015 2016 Vir:SURS; lastni izračuni Opomba: Indeks cen je normiran na 2012/I = 1 Proizvajalčeve cene industrije so se decembra povečale za 0.4%, tako za domači kot povprečje izvoznih trgov, kjer sicer cene zaradi pešanja evra pospešujejo precej bolj intenzivno (decembra so porasle za 0.7%). Pri proizvajalčevih cenah najhitreje naraščajo cene surovin in proizvodov široke porabe. Cenovna pričakovanja na začetku letošnjega leta ne kažejo opaznih sprememb. Pričakovanja so praktično na dolgoročnih povprečnih vrednostih, pri tem pa je negotovost velika le pri cenah v trgovini na drobno, kjer so kratkoročni nihaji v pričakovanjih veliki, v posameznih mesecih tudi do 20% anketiranih trgovin spremeni cenovna pričakovanja iz naraščajočega v padajoč (ali obratno) trend. Cene nepremičnin že približno dve leti opazno nihajo okoli nespremenjene ravni oziroma komaj opazno naraščajočega trenda. V zadnjem letu sicer nekaj bolj rastejo cene starih nepremičnin, vendar zaradi siceršnjih velikih nihajev še ni jasno, ali je dejansko prišlo do spremembe v trendni dinamiki. Cene surovin še naprej opazno hitro naraščajo. Do sredine januarja so v mesecu dni porasle v evrih za 3.6%, tako da so medletno že za 22% višje. Razlike v rasti niso velike, opazno počasneje naraščajo le cene nafte, ki so se zadnji mesec precej umirile, dolarske so porasle v zadnjem mesecu le za 1.2%, čeprav so medletno že za preko 68% višje. 8. Plače v javnofinančnem sektorju so nadomestile ZUJF-ov padec Povprečne plače so novembra sezonsko opazno poskočile (za 7.6%), navkljub temu je bolj dolgoročna dinamika ostala nizka, impulzni trend se je povečal na 1.3% letno. Ker se je novembra število plačanih ur opazno povečalo (medletno in tekoče za 3.7%), je plača na uro bolj dolgoročno celo padla (rast impulznega trenda na letni ravni se je znižala celo na -5.8%, medletna pa na -3.1%). Plače in drugi stroški dela - celotno gospodarstvo Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela gospodarstva; komponente; desezonirane vrednosti; normirano na 2011/IV=1 Plače in drugi stroški dela - dejavnosti PLAČE PLAČNI DODATKI Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela; komponente; desezonirane vrednosti; vrednosti so normirane na 2011/IV = 1 Sezonska novembrska povečanja plač so bila v nekaterih sektorjih opazno velika; v predelovalni dejavnosti, oskrbi z električno energijo in vodo so plače porasle celo za preko 15%. Praktično nobenega pospeška niso doživele plače v javnem sektorju, v izobraževanju so se celo malenkost zmanjšale. 26 Bolj dolgoročno so plače v povprečju gospodarstva porasla le za 0.5%, čeprav so se v večjem delu sektorjev plače medletno celo znižale. Da je navkljub medletnemu padcu v večini sektorjev povprečje poraslo, je posledica velikega povečanja v manjšem številu sektorjev. Res štrlelo je medletno povečanje plač preko 7% v rudarstvu ter v finančni in zavarovalni dejavnosti. Medletno povečanje v javnofinančnem segmentu je presegalo 2.9%, največ so medletno porasle plače v zdravstvu (za 3.3%). Tekoče mirovanje in medletna rast plač v javnofinančnem sektorju je posledica, kot kaže tudi slika trajektorije enotnih stroškov dela za celotno gospodarstvo, predvsem korekcij plačnih dodatkov, torej drugih stroškov dela (bonusov, dodatkov za presežne obremenitve) in ne rednih plač. Čeprav je vredno opozoriti, da so v javnofinančnem sektorju po tretjem četrtletju 2015 pospešili tudi stroški rednega dela plač. Pospešitev stroškov rednega dela plač je bila še zlasti velika v izobraževanju, saj so enotni stroški rednega dela plač porasli od 2015/III do 2016/III za 10%, v administraciji za okoli 7.5% (vendar je pospeševanje tam pričelo že prej) in zdravstvu za 6%. Istočasno so dodatni stroški dela (bonusi, presežne obremenitve) porasli v vseh treh javnofinančnih sektorjih približno enako, za okoli 13% v letu dni. Kot kaže primerjava s predelovalno dejavnostjo, so s takšno pospešitvijo stroški dela v javnofinančnih sektorjih le nevtralizirali padec, ki ga je povzročil ZUJF, ta je bil največji prav pri izobraževanju, kjer so plače zaradi ZUJF-a padle v letu dni za 9%, plačni dodatki pa celo za prek 14%. FINANČNA GIBANJA 9. Kaj zaustavlja davčni donos? Javnofinančni prihodki so se decembra povečali za 4.8%, vendar je bilo povečanje posledica le sezone in enkratnih vplivov, saj je bolj dolgoročna dinamika (impulzni trend) celo padla. Medtem ko je bila medletna dinamika podobna tako pri domačih davkih na blago in storitve kot pri neposrednih davkih in ostalih prihodkih, so decembrski zaostanek povzročili predvsem domači davki na blago in storitve, saj je bila pri njih hitrost trendnega krčenja precej večja. Tudi podatki za celo zadnje četrtletje kažejo pešanje dinamike domačih davkov na blago in storitve, saj so se ustrezni davki v celotnem zadnjem četrtletju zmanjšali, tako glede na tretje četrtletje 2016 kot na zadnje četrtletje 2015. Domači davki na blago in storitve so se decembra skrčili kar za 4.5%, trendno so se zmanjšali še opazno bolj, medtem ko je bilo medletno povečanje za 3.3% (v primerjavi z 2015/12) posledica le enkratnega večjega padca v decembru 2015, torej posledica učinka osnove. Pešanje domačih davkov na blago in storitve je v veliki meri posledica pešanja ključne davčne oblike - davka na dodano vrednost. Ta se je namreč opazno zmanjšal novembra in decembra. Glede na to, da je bil novembrski padec delno posledica premika timinga vplačil, je toliko bolj zaskrbljujoč decembrski padec. Padli sta obe komponenti zbiranja davka, od obračuna in od uvoza. Še zlasti preseneča davek na dodano vrednost od obračuna, ki je po velikem novembrskem padcu (zaradi premika timinga vplačil), decembra ponovno padel za preko 5%. Takšna dinamika davka na dodano vrednost bi lahko bila posledica, ali precejšnjega zmanjšanja domačega trošenja, ali padca življenjskih stroškov ali pa velike pospešitve izvoza torej povečanja viška v tekočih transakcijah. Decembrsko zmanjšanje življenjskih stroškov (za 0.5%) je bilo premajhno, da bi povzročilo takšen izpad davčnega donosa, razen tega so cene novembra porasle. Krčenje povpraševanja v takšnem obsegu v zadnjem četrtletju nakazuje tudi opazno zmanjšanje trošarin, ki sicer traja že od avgusta 2016 dalje, ne pa tudi nekateri drugi indikatorji, ki so dokumentirani v ostalih poglavjih (domače trošenje je oktobra, na primer, poraslo za 1.9%; ankete kažejo ugodno finančno stanje gospodinjstev in krčenje omejitev v povpraševanju, potrošniški krediti so pričeli konec leta opazneje naraščati, ipd.). Ali to pomeni, da se je izvozni višek konec leta močno povečal? Izvoz je novembra res močno porasel, vendar je bilo povečanje uvoza še večje. Za dokončno razjasnitev vzrokov pešanja davka na dodano vrednost bo, očitno, potrebno počakati še (na podatke) nekaj naslednjih mesecev. Januarski podatki sicer že vračajo prihodke na raven pred novembrom in decembrom. Priliv od DDV po obračunu je bil kar 57 milijonov evrov ali 19.5 odstotka večji kot januarja 2016; za 58 milijonov evrov ali kar 70 odstotkov več so prinesle trošarine. 27 Neposredni davki in ostali prihodki javnofinančnega sektorja so se decembra precej povečali (za 4.8%), vendar so porasli praktično le donosi od davčnih oblik, pri katerih osnova pokriva komponente prejemkov gospodinjstev (dohodnina in prispevki), saj so davki od dobička pravnih oseb, takse , pristojbine in prihodki upravnih organov padali tako novembra kot decembra, medtem ko so donosi od socialnih dajatev rasli po medletnih stopnjah preko 3.8%, le dohodnina se je povečevala malo počasneje (po 2.6% letno). Januarja je 20.7 milijonov evrov ali 7 odstotkov več kot lani priteklo v pokojninsko blagajno, za 21.5 milijonov evrov ali 10.8 odstotkov manj pa v zdravstveno blagajno. Skupni javnofinančni prihodki so bili januarja za 74 milijonov € ali 6.1 odstotek večji kot januarja 2016. 10. Umirjanje zmanjševanja kreditov Skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom so novembra že drugi mesec zapored malo porasli (za 0.1%). Pri tem se krediti prebivalstvu še naprej povečujejo, podjetjem pa zmanjšujejo, čeprav manj intenzivno. Tudi bolj dolgoročna dinamika padanja (medletna stopnja rasti) skupnih kreditov se zadnje štiri mesece opazno zmanjšuje, od avgusta do novembra se je tako dolgoročna dinamika krčenja zmanjšala z -7.6% na -5.1% na leto. Pri tem krediti podjetjem še naprej medletno hitro padajo, novembra so se krčili po -12% na leto, medtem ko krediti gospodinjstvom pospešujejo rast tudi bolj dolgoročno, od avgusta se je njihova dinamika medletne rasti povečala z 1.3% na 4.6% letno. Krediti 28 PODJETJA GOSPODINJSTVA 2014q4 2015q2 2015q4 2016q2 2016q4 2014q4 2015q2 2015q4 2016q2 2016q4 Vir: BS;ECB;lastni izračuni Opomba: Krediti podjetjem in gospodinjstvom; evro področje in Slovenija; vrednosti normirane na 2014/11 = 1 Približevanje strukture kreditov v Sloveniji ustrezni strukturi v evro območju odlikujeta dve značilnosti: relativno pospeševanje rasti kreditov gospodinjstvom in manj intenzivno zaostajanje rasti kreditov podjetjem. Kot kaže slika, v področju evra krediti podjetjem praktično stagnirajo že več kot dve leti, medtem ko v Sloveniji stagnirajo od tretjega četrtletja 2016 dalje, vendar na ravni, ki je 25% nižja kot konec 2014, čeprav je gospodarska rast že tri leta bistveno (skoraj enkrat) hitrejša kot v evro območju. Po drugi strani pa od začetka 2016 krediti gospodinjstvom v Sloveniji v dinamiki dohitevajo kredite v evro območju. Pri sedanji razliki v rasti, bodo na začetku 2017 že zaprli relativni zaostanek, ki je nastal od konca 2014 dalje. Čeprav bo dosežena raven kreditov gospodinjstvom takrat enaka kot konec 2014, bo relativna raven kreditov gospodinjstvom bistveno višja, saj bo kreditov podjetjem in prebivalstvu praktično enako, medtem ko je bilo pred dvema letoma kreditov podjetjem še četrtino več kot gospodinjstvom. Struktura kreditov se torej še naprej hitro spreminja v prid kreditov gospodinjstvom, torej postaja vse bolj podobna strukturi kreditov v evro območju, čeprav je za zdaj v evro območju kreditov gospodinjstvom relativno še vedno precej (25%) več. Depoziti PODJETJA 2012 2013 2014 2015 2016 1.16-, 08 GOSPODINJSTVA 2012 2013 2014 2015 2016 29 Vir:ECB;BS; lastni izračuni Opomba: Vloge podjetij in gospodinjstev; normirano na 2011/12 = 1; evro območje in Slovenija Po septembrskem premoru skupni depoziti podjetij in gospodinjstev nadaljujejo hitro rast. Tako so se opazno povečevali oktobra in novembra. Tudi bolj dolgoročna rast depozitov je ponovno pospešila in presegla 7% letno, novembra so naraščali sploh najhitreje po začetku krize. Še naprej rastejo depoziti tako podjetij kot gospodinjstev, vendar depoziti podjetij bistveno hitreje. Samo v zadnjih dveh mesecih so porasli skoraj za 5% (za 260 mio). Tudi primerjava Slovenije z evro območjem kaže, da se je že sicer zelo krepka rast depozitov, po koncu 2015 še okrepila in prehiteva rast v evro območju tako pri gospodinjstvih kot pri podjetjih. Obrestne mere še naprej mencajo na mestu. Verjetno se to tudi ne bo hitro spremenilo, saj ECB postavlja krčenje svojega QE posredovanja na konec leta. Novembra so se komaj opazno (za 0.1 točke) zmanjšale posojilne obrestne mere za podjetja, povečale pa depozitne obrestne mere za prebivalce. Depozitne obrestne mere so še naprej za vsaj 20% nižje kot v evro območju, medtem ko so posojilne obrestne mere vsaj za toliko višje od obrestnih mer bank v evro območju. Izjema so le potrošniški krediti, kjer je obrestna mera v Sloveniji nižja kot v evro območju. 11. Manjši presežek tekoče bilance, padec zunanjega dolga in ugodna cena slovenskih obveznic V novembru 2016 je znašal presežek na tekočem računu 138.0 milijonov € (v novembru 2015 je bil 212.4 milijonov €). Pri tem je bil blagovni presežek 56.6 (leto prej 172.0) milijonov €, storitveni presežek 165.4 milijonov € (v novembru 2015 150.3 milijonov €), saldo primarnih dohodkov je znašal -49.3 milijonov € (-566.7 milijonov €), saldo sekundarnih dohodkov pa -34.7 milijonov € (-43.2 milijonov €). Plačilna bilanca (milijoni €] Postavke januar - november november 2015 2016 2015 2016 I. Tekoči račun 1.971 2.621 212 138 1. Blago 1.509 1.498 172 56 2. Storitve 1.860 2.148 150 165 Transport 754 837 69 75 Potovanja 1.321 1.382 86 94 3. Primarni dohodki -915 -552 -66 -49 od dela 443 425 45 44 od kapitala -1.449 -1.040 -102 -89 4. Sekundarni dohodki -482 -472 -43 -34 Država -305 -307 -26 -19 II. Kapitalski račun 376 -239 61 -36 III. =inančni račun 2.220 1.534 471 1.609 1. Neposredne naložbe -1.006 -815 -9 -38 2. Naložbe v vrednostne papirje 2.397 3.682 525 1180 3. Finančni derivativi 14 35 -3 12 4. Ostale naložbe 883 -1.253 1 487 Banke -711 -685 161 -99 Država 4.542 -925 23 198 ostali sektorji -133 -159 166 90 5. Rezervna imetja -68 -113 -43 -33 IV Neto napake in izpustitve -126 -847 197 1.508 30 Vir: Banka Slovenije V prvih enajstih mesecih 2016 je znašal presežek tekoče plačilne bilance 2621.5 milijonov € (v enakem obdobju 2015 je bil 197.9 milijonov €), kot rezultat blagovnega presežka 1498.2 milijonov € (1508.8 milijonov €), storitvenega presežka 2148.0 milijonov € (1860.2 milijonov €), primanjkljaja v primarnih dohodkih -552.4 milijone € (-915.4 milijonov €) in primanjkljaja v sekundarnih dohodkih -472.3 milijonov € (-482.6 milijonov €). Turizem je v neto znesku prinesel 1350 milijonov €, v enakem obdobju 2015 pa 1322 milijonov € (porast za 2.1%). Kapitalski račun izkazuje v enajstih mesecih negativen saldo -239.7 milijonov € (v enakem obdobju 2015 je bilo saldo pozitiven 375.9 milijonov €). Finančni račun pa kaže pozitiven saldo 1534.8 milijonov € (2220.3 milijone €). Pri tem je saldo neposrednih naložb -815.3 milijonov € (-1006.3 milijonov €). Naložbe v vrednostne papirje so znašale 3681.9 milijonov € (2397.2 milijonov €), finančni derivativi so imeli saldo 34.8 milijonov € (14.3 milijone €), ostale naložbe pa so znašale -1253.1 milijonov € (883.1 milijonov €). Rezervna imetja so se imela saldo -113.4 milijonov € (-68.1 milijonov €), neto napake in izpustitve pa so bile kar -846.9 milijonov € (126.4 milijone €). Bruto in neto zunanji dolg sta v novembru 2016 izrazito padla, prvi na 42.721 milijonov € (za 1788 milijonov €), neto dolg pa na 9594 milijonov € (za 2155 milijonov €). Slednji pomeni le še četrtino letnega BDP Slovenije, hkrati pa pomeni, da izpolnjujemo še predzadnji od 11 kriterijev za finančna ravnotežja po EK EU Paktu o stabilnosti in rasti. Kriterij ravnotežja ne izpolnjujemo le še pri javnem dolgu, ki kot pri večini članic EU presega prag 60% BDP. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so v novembru znašale 687 milijonov €, v decembru pa 705 milijonov €, pri čemer je do povečanja prišlo le pri deviznih rezervah. Donos na slovenske desetletne obveznice je znašal 6. februarja 2017 le 1.041%, primerjalni so bili višji, za Italijo kar 2.294%, za Španijo 1.688%. 32 TRZNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM France Križanič, Žan Oplotnik Povzetek Od leta 2011 proizvodnja v slovenskih termoelektrarnah in jedrski elektrarni (del namenjen trženju iz Slovenije) postopoma upada, razmere za normalno poslovanje klasičnih (jedrska energija, termo energija) proizvajalcev elektrike - brez subvencij ali režima pokrivanja dela stroškov prek različnih shem vzdrževanja ustrezne rezervne moči v elektroenergetskem sistemu - pa se hitro poslabšujejo. V primeru, da bi ob tržnih motnjah ter neaktivnosti slovenske energetske politike sledil stečaj, zaprtje in razgradnja klasičnih proizvajalcev električne energije, bo Slovenija poleg povečane nestabilnosti v oskrbi s to dobrino izgubila tudi precej delovnih mest (10 tisoč) in dodane vrednosti (več kot 0.3 milijarde evrov letno). Temu ustrezni pa bodo tudi javnofinančni učinki. Ključne besede: struktura trga in oblikovanje cen, proizvodnja električne energije, energetika in makroekonomija JEL: D40, L94, Q43 33 Abstract Since 2011 has Slovenian production in thermal power plants and nuclear power plant gradually declined. Conditions for normal electricity production from classical sources (nuclear energy, thermal energy) have quickly deteriorated due to the absence of costs recovery regimes through a variety of schemes for the maintenance of an adequate reserve power in the electric power system. In the case of bankruptcy, closure and decommissioning of the classic producers of electricity caused by market disturbances and the inactivity of the Slovenian energy policy, Slovenia is going to lose stable electric power supply and also a lot ofjobs (10 thousand) and significant amount of value added (more than 0.3 billion € per year). This will be accompanied by significant negative fiscal effects. Keywords: the market structure pricing, production of electricity, energy and economy JEL: D40, L94, Q43 1. Uvod Gospodarjenje z električno energijo je specifično. Ne le, da gre za dobrino, ki je po sprejemljivih stroških ni mogoče skladiščiti, tako da se mora proizvodnja ves čas prilagajati porabi (v primeru motenj na trgu pa obratno), pač pa je trg elektrike izrazito segmentiran glede na različne odjemalce in obseg odjema, obenem pa so za električno energijo značilne velike eksterne ekonomije. Sodobno narodno gospodarstvo brez stabilne oskrbe z elektriko praktično ne more delovati. 34 V zadnji dveh desetletjih sta pri gospodarjenju z električno energijo v EU značilna dva procesa. Prvi je v glavnem končana tranzicija sektorja iz infrastrukture v tržno dejavnost (povezano z močno državno regulacijo), drugi pa je državno spodbujanje (subvencioniranje) proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. V obdobju po zadnji svetovni finančni krizi je ta spodbuda v Nemčiji, kot najmočnejšem evropskem gospodarstvu in velikem izvozniku električne energije, dobila tolikšen obseg, da je začela opazno vplivati na gospodarjenje z električno energijo tudi v ostalih članicah EU (Sattich, 2016; Križanič in Oplotnik, 2016). Leta 2013 je Nemčija subvencionirala že 20% svoje skupne neto proizvodnje električne energije (Borzen, 2016 b; Eurostat, 2016). V Sloveniji je bil ta rezultat, ob podobno visokih subvencijah na proizvedeno MWh1, zmernih 5% in se je do 2015 dvignil na še vedno relativno nizkih 7% (Borzen, 2016 a; Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a). V tem članku analiziramo posledice morebitne prilagoditve slovenske proizvodnje električne energije navidezno (zato govorimo o tržni motnji ali distorziji) nizki ceni te dobrine iz uvoza. Izkrivljeni tržni signali kažejo, da se velik del slovenske produkcije električne energije ne splača oziroma, da proizvajalci pri danih cenah ne morejo pokriti stroškov. V članku je problem najprej opisan z vidika ekonomske teorije, sledi prikaz odzivanja slovenskega trga in slovenske proizvodnje električne energije na tržne motnje, nato pa so predstavljeni rezultati analize makroekonomskih posledic krčenja slovenskega elektrogospodarstva. Na koncu članka je prikaz uporabljene metodologije, sklepi in navedba citirane literature ter virov podatkov. 2. O distorzijah na trgu električne energije Vlogo cen pri vzpostavljanju ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem posamezne dobrine in nato skupine n-dobrin so opredelili že klasični ekonomisti od Adama Smitha (1776) do Leona Walrasa (1874-7). Morda kaže omeniti še von Neumanna (1937), ki je 1 V Nemčiji so subvencije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v 2013 znašale povprečno 144 €/ MWh, v Sloveniji pa povprečno po 148 €/MWh (Borzen, 2016 b). matematično izpeljal, kako presežna ponudba privede do proste dobrine (s ceno enako 0). Klasiki so tudi obrazložili alokacijsko vlogo cen, se pravi vpliv relativnih cen na angažma produkcijskih faktorjev pri proizvodnji različnih dobrin (Sraffa, 1960). Bhagwati (1971) je obrazložil distorzije trga kot odmik od izenačenosti marginalne stopnje transformacije (proizvodnja) z marginalno stopnjo substitucije (potrošnja) danega para dobrin. Vzrok je posamezen transfer ali instrument redistribucije, posledica pa odmik od Paretovega optimuma alokacije produkcijskih faktorjev in nižja blaginja od dosegljive ob normalnem delovanju konkurence na trgu (Srinivasan, 1994). Če se omejimo na trg električne energije in Evropsko unijo, vidimo, da je tranzicija gospodarjenja s to dobrino iz infrastrukturne v tržno dejavnost pretežno končana (Haas et. al., 2006; Pompei, 2013). Florio in Florio (2011) sta na osnovi empirične analize dokazala, da je liberalizacija trga električne energije povečala korist potrošnikov te dobrine2. Liberalizacija trga je najprej vplivala na znižanje cen, nato pa so se te začele prilagajati spreminjanju ravnotežja na trgu. V obdobju recesije so ob znižanju povpraševanja po električni energiji upadale, ob gospodarskem okrevanju pa bi pričakovali njihovo rast. Očitna je tudi tendenca konvergence cen preko državnih meja (Križanič, Oplotnik, 2013). Stranski učinek tranzicije sektorja elektroenergetike je bilo povečano tveganje nestabilnosti v oskrbi z električno energijo (Pompei, 2013), kot ga kaže poslabšana »reserve margin deviation« - razlika med dejansko in optimalno ravnjo rezervnih zmogljivosti proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije (Erdoglu, 2011). Kaserman in Mayo (1991) ugotavljata, da je ločitev proizvodnje od prenosa povečala negotovost in transakcijske stroške delovanja elektroenergetike. 35 Kaj kaže signal nizkih cen električne energije za njene proizvajalce na liberaliziranem trgu te dobrine? Imel bo očitno močan učinek na lokacijo proizvodnje električne energije po prehodnem obdobju pa tudi na geografsko lokacijo dejavnosti ostalih sektorjev - področje geografije energije (Hamhaber 2015). To bo vplivalo na povečanje dodane vrednosti v državah (regijah), kjer se bo koncentrirala proizvodnja električne energije (zlasti v Nemčiji) in na zmanjšanje dodane vrednosti tam, kjer se bo ta proizvodnja ukinjala (članice EU na periferiji). Lahko pričakujemo, da bo v povezavi med energetsko porabo in gospodarsko rastjo (Kraft in Kraft, 1978; Apergis in Paine, 2009) v državah izvoznicah subvencionirane električne energije obveljala hipoteza rasti (»growth hypothesis«); da bo torej proizvodnja in poraba energije vplivala na gospodarsko rast (tudi preko proizvodnje elektroenergetske opreme in organizacije trženja ter transporta energije). V državah uvoznicah pa se bo to razmerje nadaljevalo po hipotezi ohranjanja (»conservation hypothesis"), po kateri je poraba energije odvisna od gospodarske rasti. Ta je že v obdobju pred sedanjimi distorzijami trga veljala za industrializirane države na postindustrijski fazi gospodarskega razvoja, na 2 Ugoden liberalizacijski učinek tranzicije elektroenergetskega sektorja kažejo tudi analize drugih primerov. Mansur in White (2009) sta ocenila, da je integracija trga vzhodnega dela ZDA (PJM in AEP) vplivala na 42% povečanje poslovnih transakcij. primer za Slovenijo (Križanič, Oplotnik, 2006). Za deindustrializirana gospodarstva bo veljala hipoteza nevtralnosti, pri kateri sta gospodarska rast in rast porabe energije (tudi električne) med seboj neodvisni. Seveda se pojavljajo tudi drugi problemi. Na primer poslabšanje zanesljivosti oskrbe zaradi zastojev na vozliščih prenosnih poti (Neuhoff, et al., 2013) in neoptimalna izbira tehnologij proizvodnje električne energije. Diaz Arias in van Beers (2013) sta z analizo pokazala, da rast povpraševanja po električni energiji iz vetrnih elektrarn ne vpliva na povečanje števila patentov v energetske tehnologije. 36 3. Slovenska proizvodnja, poraba in cene električne energije v obdobju distorzij na trgu te dobrine Od 2011 cene na debelo električne energije (borzni indeks PHELIX) na za Slovenijo relevantnem trgu upadajo in so se do 2015 znižale za 38 % (tabela 1). To je pri nas očitno vplivalo na zniževanje cen električne energije (energija brez ostalih stroškov) za industrijske proizvajalce. V 2015 so bile že na 28 % nižji ravni kot 2010. Pri cenah električne energije za gospodinjstva je ta vpliv sicer opaziti, a je manjši (od 2012 do 2015 so upadle za 8%). V tabeli 1 nadalje vidimo, da je proizvodnja električne energije na pragu elektrarn v Sloveniji od 2010 do 2015 nihala v glavnem na ravni pod proizvodnjo v 2010. V 2014 se je, ob ugodnih naravnih pogojih (visok vodostaj), začasno povečala, v 2015 pa je upadla na najnižjo raven v tem desetletju (8% pod primerljivo v 2010). Od 2010 do 2015 se je končna poraba električne energije v Sloveniji povečala za 7 %, uvoz te dobrine pa za 5 % (do 2014 je v glavnem upadal in se šele 2015 izjemno povečal). Ob rasti uvoza električne energije je 2015 izvoz te dobrine upadel, tako da je bil kar 15% manjši kot v 2010. Ce upoštevamo, da je polovica električne energije proizvedene v jedrski elektrarni Krško po fiksnih cenah namenjena na Hrvaško, vidimo, da preostali izvoz elektrike niha od 32 % (2011) do 14 % (2014) nižje od svoje ravni v 2010. V 2015 je bil petino manjši kot 2010. Če pri tem upoštevamo še dinamiko uvoza elektrike, nam izračun kaže veliko povečanje neto uvoza (negativni neto izvoz) ter njegovo začasno znižanje v 2014. Leta 2015 je znašal rekordih 2.6 TWh ali 20 % naše skupne končne porabe električne energije. S tem Slovenija postaja izjemno ranljiva na vse spremembe, ki se bodo odvijale v zvezi z delovanjem trga električne energije v širšem okolju. Tabela 1: Proizvodnja elektrike na pragu elektrarn, termo in jedrska energija proizvedena na pragu elektrarne, izvoz in uvoz ter cene električne energije 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Proizvodnja na pragu (GWh) 15410 15001 14705 15117 16486 14187 2010=100 100 97 95 98 107 92 Termo in jedrska energija (GWh)1 8071 8335 7893 7525 6911 7189 2010=100 100 103 98 93 86 89 Končna poraba (GWh) 12063 12612 12540 12587 12559 12895 2010=100 100 105 104 104 104 107 Uvoz (GWh) 8625 7036 7452 7521 7254 9045 2010=100 100 82 86 87 84 105 Celoten izvoz (GWh) 10745 8408 8491 8811 9997 9093 2010=100 100 78 79 82 93 85 Izvoz brez 'V proizvodnje v NEK (GWh)1 8055 5457 5869 6293 6967 6407 2010=100 100 68 73 78 86 80 Neto izvoz brez V proizvodnje v NEK (GWh)1 -571 -1579 -1583 -1228 -288 -2638 Cene za industrijo (€/MWh)2 69 67 64 61 53 50 2010=100 100 97 93 88 76 72 Cene za gospodinjstva (€/MWh)2 54 57 62 61 59 57 2010=100 100 106 115 113 108 104 PHELIX (€/MWh) 44 51 43 38 33 32 2010=100 100 115 97 85 74 71 37 1) Upoštevana je samo polovica proizvodnje jedrske energije namenjena za trženje v Sloveniji. 2) Upoštevan je samo del cene namenjen za plačilo električne energije trgovcu (brez stroškov omrežja in davščin) Industrija: IC - letni odjem 500 MWh do manj kot 2000 MWh, Gospodinjstva: DC - letni odjem 2500 kWh do manj kot 5000 kWh. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a ; Borzen, 2016 b. Od leta 2011 dalje proizvodnja v termoelektrarnah in jedrski elektrarni (del namenjen trženju iz Slovenije) postopoma in z nihanjem upada. V 2015 je bila 11 % manjša kot 2010 (leta 2014 je bil ta rezultat že -14%). Podatki o skupnem gibanju uvoza in izvoza električne energije za 2015 ter gibanju cen te dobrine za industrijski ter gospodinjski odjem v 2015 kažejo, da se razmere za normalno poslovanje klasičnih (jedrska energija, termo energija) proizvajalcev elektrike (brez subvencij ali režima pokrivanja dela stroškov preko različnih shem vzdrževanja ustrezne rezervne moči) v slovenskem elektroenergetskem sistemu hitro poslabšujejo. Za 2015 lahko rečemo, da uvoz električne energije domačo proizvodnjo izriva, izvoz pa ne prinaša alternative, ki bi omogočila normalno poslovanje. Znižanje neto uvoza v 2014 je bilo začasno in povezano z ugodno hidrologijo. 4. Ocena posledic razgradnje slovenske proizvodnje električne energije V primeru, da bi ob tržnih motnjah ter neaktivnosti slovenske energetske politike sledil stečaj, zaprtje in razgradnja slovenskih termoelektrarn in jedrske elektrarne, bo Slovenija poleg povečane nestabilnosti v oskrbi s to dobrino izgubila tudi precej delovnih mest in dodane vrednosti - pokazatelja življenjskega standarda - obenem pa si bo poslabšala položaj velikega neto izvoznika. 38 Ugašanje klasične proizvodnje električne energije (proizvodnje v termoelektrarnah in jedrski elektrarni) lahko nastopi nepričakovano hitro, v enem zamahu, kot nov gospodarski šok (stečaji, zaustavitev dejavnosti, odpuščanje zaposlenih, razgradnja naprav), ali pa postopoma v nekaj letih ob iztrošenju in zastaranju starih proizvodnih zmogljivosti, ki jih ne bo več mogoče (navidezno zaradi razmer na trgu, dejansko pa zaradi obsežnih subvencij nekonkurenčni proizvodnji iz uvoza) nadomestiti z investicijami v nove zmogljivosti. Termoelektrarne in jedrska elektrarna (upošteva je celotna proizvodnja, tudi del proizvedene električne energije namenjen hrvaškemu solastniku) so od 2010 do 2015 v povprečju proizvedle 10.5 TWh električne energije letno (Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a). Med 2010 in 2014 je povprečna cena električne energije (njen del za energijo, brez stroškov omrežja in brez davščin) znašala 60.7 €/MWh - nekoliko nižja je bila za industrijski odjem in nekoliko višja pri gospodinjskem odjemu ter odjemu sektorja storitev (Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a). Ob upoštevanju navedenega letnega obsega proizvodnje električne energije ter povprečne ravni prodajnih cen te energije, se bo v primeru prenehanja dejavnosti termoelektrarn in jedrske elektrarne v Sloveniji prihodek (proizvodnja) znižal za 638 milijonov evrov. Manjkajočo elektriko bo nadomestil uvoz, vendar po stabilizaciji razmer na energetskem trgu uvozne cene električne energije ne bodo več tako nizke kot 2015. Kakšni bodo neposredni in posredni učinki prenehanja velikega dela slovenske produkcije električne energije, skupaj z učinkom povečanega uvoza, prikazujemo v tabeli 2. V njej smo (ob predpostavkah, ki jih navajamo v orisu metodologije) ocenili neposreden in posreden učinek upada proizvodnje električne energije, torej tudi vpliv tega upada na dobavitelje polizdelkov, surovin in storitev ter naprej po reprodukcijski verigi. Tabela 2 Neposreden in posreden vpliv nadomestitve slovenske proizvodnje električne energije iz termoelektrarn in jedrske elektrarne z uvozom električne energije V milijonih evrov Delež na makroekonomski ravni (%) Produkcija -1.093 -1,5 Dodana vrednost -321 -0,8 Delovno aktivni (v tisočih) -10 -1,3 Osnovna sredstva -2.667 -1,2 Uvoz blaga in storitev 321 1,2 Javnofinančni priliv -120 -0,7 Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2016 b, Banka Slovenije, 2016 Rezultati input-output analize kažejo, da bo Slovenija v primeru dopuščanja, da tržne motnje uničijo klasične proizvajalce električne energije, na letni ravni (vsako leto) izgubila dobre 0.3 milijarde evrov dodane vrednosti, kar predstavlja 0.8% slovenskega BDP v 2015. Pri tem bomo ob 10 tisoč delovnih mest (1.3% skupnega števila delovno aktivnih v 2015), v nasedle investicije pa se bodo spremenila osnovna sredstva v vrednosti skoraj 2.7 milijarde evrov. Ob zmanjšani dejavnosti proizvodnje električne energije bo uvoz sicer upadel, a bo obenem direktni uvoz električne energije to znižanje več kot nadomestil. Neto učinek bo povečanje slovenskega uvoza blaga in storitev za 0.3 milijarde evrov ali 1.2% skupnega slovenskega uvoza. Saldo slovenske zunanje menjave se bo (glede na rezultate v 2015) poslabšal za 9%, saldo tekočega računa plačilne bilance pa za 16%. Javnofinančni prihodki se bodo znižali za 0.12 milijarde evrov, kar predstavlja 0.7% prihodkov konsolidirane bilance javnega financiranja (proračuna centralne države, občin, pokojninske in zdravstvene blagajne) ter 0.3% BDP. Slovenija bo spet primorana krčiti dejavnost kvartarnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, znanost, kultura, varnost,...) z ogrožanjem normalne družbene reprodukcije v sodobnem razvitem gospodarstvu, ki si ustvarja komparativne prednosti pretežno v proizvodnih in drugih procesih temelječih na znanju. 39 5. Metodologija V analizi učinkov prenehanja delovanja klasičnih proizvajalcev električne energije (termoelektrarn in jedrske elektrarne) v Sloveniji smo ocenili neposreden in posreden (preko dobaviteljev reprodukcijskega materiala in ustreznih storitev ter preko nadaljnjega reprodukcijskega povpraševanja teh dobaviteljev) vpliv zmanjšane dejavnosti gospodarske panoge »oskrba z električno energijo, plinom in paro« za 638 milijonov evrov (gre za 33% njene proizvodnje - prihodka). Rezultati kažejo učinek tega upada na slovensko produkcijo, dodano vrednost, zaposlenost dela, angažma osnovnih sredstev, uvoz blaga in storitev ter na pobrane davščine. Analizo smo izvedli na podatkih 63 sektorske input-output matrike slovenskega gospodarstva v letu 2010 (Statistični urad Republike Slovenije, 2016 b). Neposreden in posreden vpliv danega obsega in strukture porabe na omenjene ekonomske spremenljivke smo ocenili z: M = (I-Ad)-1 * Y H = (diag BDP/X) * (I-Ad)-1 * Y G = Au * (I-Ad)-1 * Y Z = (diag F/X) * (I-Ad)-1 * Y M je globalen vpliv možnega upada dejavnosti - prihodka sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« (Y) na produkcijo po panogah, vsota pa kaže vpliv na celotno gospodarstvo; Ad je matrika tehničnih količnikov - stolpec domačega inputa v dani sektor deljen z njegovo produkcijo; I je enotna matrika, (I-Ad)-1 pa je matrični multiplikator. H je globalen vpliv možnega upada dejavnosti - prihodka sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« (Y) na dodano vrednost kjer je diag BDP/X diagonalizirana matrika direktnih količnikov dodane vrednosti (BDP). X je produkcija panoge. 40 G je globalen vpliv možnega upada dejavnosti - prihodka sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« (Y) na uvoz. Au je uvozna komponenta tehnološke matrike, pridobljena z deljenjem uvoza v panoge z njihovo produkcijo. Z je globalen vpliv možnega upada dejavnosti - prihodka sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« (Y) na angažma produkcijskih faktorjev. F (število zaposlenih ali pa vrednost osnovnih sredstev), diag F/X pa je diagonalizirana matrika direktnih količnikov produkcijskega faktorja F v panožni produkciji (X). Naša ocena neposrednega in posrednega vpliva možnega upada dejavnosti sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« na proizvodnjo, dodano vrednost, zaposlenost dela in kapitala ter na uvoz v slovenskem gospodarstvu temelji na Leontijevi proizvodni funkciji (Leontief, 1942, 1954) in predpostavlja konstantne donose produkcijskih faktorjev, elastičnost substitucije enako 0 in homogenost produkcije znotraj sektorjev. Rezultate input-output analize lahko pojmujemo kot začetne tendence z nakazano smerjo. Rezultati naše analize so v cenah 2015 (v input-output analizi so deflacionirani na cene iz 2010) in nato v Tabeli 2 inflacionirani na cene iz 2015. Javnofinančni učinki so izračunani iz ocenjenega vpliva na BDP ter 37.24% povprečnega deleža javnofinančnih prihodkov (davkov in prispevkov) v slovenskem BDP od 2010 do 2014 (Banka Slovenije, 2016). 6. Sklepi 1. Tržna distorzija ali motnja predstavlja odmik od izenačenosti marginalne stopnje transformacije (proizvodnja) z marginalno stopnjo substitucije (potrošnja) danega para dobrin. Vzrok takšne motnje je nek transfer ali instrument redistribucije, posledica pa nižja blaginja od dosegljive ob normalnem delovanju konkurence na trgu. 2. V obdobju po zadnji finančni krizi je za delovanje liberaliziranega trga električne energije v Evropski uniji značilen proces državnega spodbujanja (subvencioniranja) proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Ta spodbuda je v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu in pomembnem izvozniku električne energije, dobila tolikšen obseg, da je začela opazno vplivati na gospodarjenje z električno energijo tudi v ostalih članicah EU. Leta 2013 je Nemčija subvencionirala že 20% svoje skupne neto proizvodnje električne. Velike spodbude so vodile v znižanje borzne cene električne energije (PHELIX). Leta 2015 so bile 38% nižje kot 2011. 3. Nizke cene električne energije bodo na liberaliziranem evropskem trgu te dobrine vplivale na lokacijo njene proizvodnje pa tudi na geografsko lokacijo dejavnosti ostalih sektorjev. V državah (regijah), kjer se bo koncentrirala proizvodnja električne energije (zlasti v Nemčiji), se bo dodana vrednost povečala, tam kjer se bo ta proizvodnja ukinjala (na primer v Sloveniji), pa bo dodana vrednost upadla. 4. Neto uvoz (negativni neto izvoz) električne energije v Slovenijo narašča. Če upoštevamo, da Nuklearna elektrarna Krško polovico svoje proizvodnje po fiksnih cenah izvozi na Hrvaško, potrebuje Slovenija za pokrivanje svojih potreb neto uvoz električne energije v višini rekordih 2.6 TWh ali 20 % naše skupne končne porabe te dobrine. S tem smo postali izjemno ranljivi na vse spremembe, ki se bodo odvijale v zvezi z delovanjem trga električne energije v širšem okolju. 41 5. Od leta 2011 proizvodnja v termoelektrarnah in jedrski elektrarni postopoma in z nihanjem upada. V 2015 je bila 11 % manjša kot 2010. Razmere za normalno poslovanje klasičnih (jedrska energija, termo energija) proizvajalcev elektrike (brez subvencij ali režima pokrivanja dela stroškov preko različnih shem vzdrževanja ustrezne rezervne moči) se v slovenskem elektroenergetskem sistemu hitro poslabšujejo. Uvoz električne energije domačo proizvodnjo izriva, izvoz pa ne prinaša alternative, ki bi omogočila normalno poslovanje. 6. Ob dopuščanju, da tržne motnje uničijo klasične proizvajalce električne energije, bo Slovenija na letni ravni (vsako leto) izgubila dobre 0.3 milijarde evrov dodane vrednosti, kar predstavlja 0.8% slovenskega BDP v 2015. Pri tem bomo ob 10 tisoč delovnih mest (1.3% skupnega števila delovno aktivnih v 2015), v nasedle investicije pa se bodo spremenila osnovna sredstva v vrednosti skoraj 2.7 milijarde evrov. Javnofinančni prihodki se bodo znižali za 0.12 milijarde evrov letno. Slovenija bo zopet primorana krčiti dejavnost kvartarnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, znanost, kultura, varnost,...) z ogrožanjem normalne družbene reprodukcije v sodobnem razvitem gospodarstvu, ki si ustvarja komparativne prednosti pretežno v proizvodnih in drugih procesih temelječih na znanju. 7. Ob zmanjšani dejavnosti proizvodnje električne energije (zaradi zapiranja termoelektrarn in jedrske elektrarne) bo reprodukcijski uvoz, potreben za delovanje teh proizvajalcev, sicer upadel, a bo obenem direktni uvoz električne energije to znižanje več kot nadomestil. Neto učinek bo povečanje slovenskega uvoza blaga in storitev za 0.3 milijarde evrov ali 1.2% skupnega slovenskega uvoza. Saldo slovenske zunanje menjave se bo (glede na rezultate v 2015) poslabšal za 9%, saldo tekočega računa plačilne bilance pa za 16%. 7. Literatura, viri podatkov in programska oprema Apergis. N., Payne. J.E., 2009. Energy Consumption and Economic Growth: Evidence From the Commonwealth of Independent States. Energy Economics. 31, 641-647. Bagwati. J., 1971. The Generalized Theory of Distortions and welfare. Chapter 12 in Trade, balance of payments and Growth: Papers in International Economics in Honor of Charles P. Kindleberger. Ed. J.N. Bagwati, R. W. Jones, R. Mundell and J. Vanek. Amsterdam: North-Holland. Diaz Arias. A., van Beers C., 2013. Energy Subsidies, Structure of Electricity Prices and Technological Change of Energy use. Energy Economics. 40, 495-502. 42 Erdoglu., E. 2011. What Happened to Efficiency in Electricity Industries After Reforms? Energy Policy. 39. 6551-6560. Haas. R., Glachant. J. M., Keseric. N., Perez. Y. 2006. Competition in the Continental European Electricity Market: Despair or Work in Progress? In: Sioshansi, F.P.. Pfaffenberger, W (Eds), Electricity Market Reform. An International Perspective. Elsevier. Kidlington. Oxford, U.K. Hamhaber. J., 2015. Energy, geography. International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences 2.ed. Vol 7. New York: Elsevier. 633-640. Kaserman. D.J., Mayo. J.V., 1991. The Measurement of Vertical Economies and the Efficient Structure of the Electric Utility Industry. Journal of Industrial Economics. 39. 483-502. Kraft. J., Kraft. A., 1978. On the relationship Between Energy and GNP. Journal of Energy Development. 3, 401-403. Križanič. F., Oplotnik. Ž. 2006. Contemporary Economic Growth and the Consumption of Energy Raw Materials (The Case of Slovenia). East European Quarterly, 40, 161-181 Križanič. F., Oplotnik. Ž., 2013. Market Changes, Business Cycles andFluctuationsin Electricity Prices: EU Evidence From Germany and Slovenia. International Journal of Energy Economics and Policy. 3, 118-126. Križanič, F., Oplotnik. Ž. 2016. Trg električne energije po 2009 v petih sosednjih državah EU, Gospodarska gibanja. 492, 39-49. Leontief. W., W. 1942. The Structure of American Economy, 1919 - 1929: An Empirical Application of Equilibrium Analysis by Wassily W. Leontief. The Canadian Journal of Economics and Political Science, 8, 124-126. Leontief. W., W. 1954. Domestic Production and Foreign Trade: the American Capital Position RE-examined. Economica Internazionale, 7. Mansur. E.T., White. M. W., 2009. Market Organization and Efficiency in Electricity Markets. http://bpp. wharton.upenn.edu/mawhite/. Neuhof. K., Barquin. J., Bialek. J. W., Boyd. R., Dent. C.J., Echavarren. F., Grau. T., von Hirschhausen. C., Hobbs. B. F., Kunz. F., Nabe. C., 2013. Renewable Electric Energy Integration: Quantifying the Value of Design of Markets for International Transmission Capacity. Energy Economics. 40. 760-772. Neumann, J. von., 1937. A Model of General Economic Equilibrium. Collected works. Oxford: Pergamon Press. Pompei. F., 2013. Heterogeneous Effects of Regulation on the Efficiency of the Electricity Industry Across European Union Countries, Energy Economics. 40, 569-585 Sattich. T., 2016. Energy Imports, Geo-economics, and Regional Coordination: The Case of Germany and Poland in the Baltic Energy System - Close Neighbors, Close(r) Cooperation? 43 Smith, A., 1776., Inquiry into the Nature of Causes of the Wealth of nations. W. Strahan and T. Cadell, London. Sraffa, P., 1960. Production of Commodities by Means of Commodities. Cambridge University Press, Cambridge. Srinivasan. T.N.., 1994. Distortions. The New Palgrave A Dictionary of Economics. Ed. By J. Eatwell, M. Milgate, P. Newman. The Macmillan Press Limited. London, 865 - 867. Walras, L., 1874-7. Elements of Pure Economics or the theory of social wealth. London. Allen & Unwin, 1954. Banka Slovenije, 2016, Bilten Borzen, 2016 a, Center za podpore proizvodnji zelene energije, Poročila in podatki centra, Poročila. Borzen, 2016 b, interna baza podatkov. Euostat, Database, Environment and Energy, Energy, Netztransparenz.de, 2016, Informationsplatform der deutchen Ubertragungsnetzbetreiber Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a, Podatkovni portal SI-STAT, Okolje in naravni viri, Energetika. Statistični urad Republike Slovenije, 2016 b,Podatkovni portal SI-STAT, Ekonomsko področje, nacionalni računi; raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija; demografsko in socialno področje - Trg dela. Programska oprema: EViews 7.1. Domače končno trošenje za blago In tržne storitve Prebivalstvo Investicije v osn. sredstva Širša država Skupno Leto mlo. € letni porast mesečna rast mlo. € letni porast mesečna rast mlo. € letni porast mesečna rast mlo. € letni porast mesečna rast 9019 90459 -1,08 -0,43 6157 -8,03 -6,99 9363 -3,97 -4,63 98979 -9,89 -9,96 2013 19594 -1,76 9,69 6304 0,47 -0,76 9937 -5.39 -6.49 98066 -1.56 -9.54 2014 19417 0,61 1,07 7503 5,98 6,37 9930 -0,41 -1,91 99150 1,69 9,91 9015 19667 0,58 0,08 7469 1,98 0,87 9305 3,37 1,09 99441 1,15 0,35 9015/11 5008 0,99 1919 0,87 558 3,77 7478 0,69 7 1709 -0,19 0,49 644 -9,76 0,39 199 -3,99 1,63 9553 -1,15 0,50 8 1597 1,55 -0,89 600 0,69 0,98 179 1,17 1,10 9369 1,99 -0,46 9 1708 1,18 0,04 638 0,13 -0,59 173 9,35 9,09 9519 0,99 0,05 III 5014 0,89 1883 -0,79 544 -0,40 7441 0,34 10 1746 -0,64 -1,00 633 0,76 -0,09 181 0,73 -0,11 9560 -0,90 -0,70 11 1698 9,94 -0,39 664 16,93 0,84 190 4,98 -0,06 9489 5,96 0,00 12 1776 9,56 0,68 589 -1,18 -1,63 339 31,19 8,64 9690 4,51 0,93 IV 5151 1,35 1879 5,96 703 14,98 7739 3,35 9017/1 1441 -1,44 -0,59 491 -4,97 -1,75 158 9,17 -9,96 9089 -1,86 -1,05 2 1448 4,91 1,99 568 -3,93 -0,77 179 91,10 -0,03 9194 3,19 0,69 3 1631 -0,14 0,45 618 -11,48 -9,70 900 -0,33 0,11 9449 -3,98 -0,49 I 4519 0,79 1676 -6,95 536 6,79 6739 -0,83 4 1648 -0,14 -0,96 611 -9,69 -0,86 169 -6,14 -3,61 9497 -1,99 -0,70 5 1695 9,33 0,63 697 -1,58 0,45 198 19,61 0,80 9590 9,48 0,57 6 1787 9,31 0,79 697 -5,08 0,17 188 -19,15 -1,60 9601 -0,73 0,44 II 5130 1,51 1865 -3,19 554 -0,81 7549 0,16 7 1717 -0,06 -0,07 614 -6,47 -0,59 183 -8,35 -3,91 9515 -9,34 -0,43 8 1709 6,04 0,79 573 -5,86 0,03 905 19,13 3,44 9481 3,95 0,74 9 1779 3,95 0,48 656 9,66 1,38 181 4,43 1,01 9616 3,18 0,73 III 5198 3,01 1844 -3,91 570 4,39 7611 1,53 10 1853 5,37 0,18 639 -0,57 0,71 180 -0,87 -0,46 9665 3,46 0,96 Izvoz Izvoz Slovenije* Izvoz Slovenije izven EU98* * Izvoz EU98** Izvozne cene Slovenija* * Izvozne cene EU98** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 9019 90884 9,08 1,60 7897 7,89 1685977 10,09 194,9 9,90 194,7 4,80 9013 91690 9,65 1,85 6447 3,09 1733193 9,97 107,9 -0,97 108,7 -0,88 9014 93054 6,63 6,44 6704 3,99 1705004 -1,69 107,4 0,99 108,4 -0,94 9015 93868 4,06 5,04 6931 3,39 1789151 4,94 107,8 0,34 119,4 3,64 9015/11 6070 6,16 1765 9,39 461996 9,39 109,1 9,03 114,4 6,09 7 9193 4,83 0,59 650 10,49 169088 7,00 108,9 -0,98 113,0 3,86 8 1561 9,06 -1,55 466 1,84 131769 6,99 109,5 1,86 119,7 3,39 9 9171 1,31 0,83 590 0,61 148796 -1,94 105,9 -3,73 111,5 1,99 III 5854 9,76 1706 4,50 449646 4,06 107,9 -0,74 119,4 3,06 10 9146 -0,99 -0,19 609 0,97 153983 -9,19 105,8 -9,04 111,1 1,98 11 9096 4,41 0,33 591 8,71 148094 1,64 105,6 -1,77 111,4 9,01 12 1850 9,39 1,95 654 19,56 156005 6,96 104,0 0,87 111,7 9,90 IV 6091 9,11 1846 7,06 458089 9,05 105,1 -1,00 111,4 1,83 9016/1 1841 1,90 -0,78 489 5,06 191439 -4,17 105,5 -3,03 110,1 0,55 2 9033 8,91 1,99 560 3,38 137078 -0,69 103,5 -5,48 109,7 -1,53 3 9196 0,79 0,44 697 1,97 150960 -7,03 103,4 -4,08 110,0 -9,57 I 6070 3,51 1669 3,39 409477 -4,13 104,1 -4,90 109,9 -1,90 4 9094 6,81 -0,10 589 9,94 146965 -5,47 106,5 -0,56 110,1 -3,84 5 9109 6,99 1,09 586 3,77 149797 -9,99 108,5 0,00 110,1 -3,93 6 9910 9,68 1,91 646 3,67 159069 -4,87 106,9 -5,01 111,4 -9,98 II 6405 5,41 1899 3,94 441755 -4,94 107,1 -1,89 110,5 -3,35 7 9068 -3,14 -0,98 635 -9,37 149969 -19,93 107,0 -1,11 111,3 -1,50 8 1791 9,49 0,61 538 15,54 136609 3,68 105,1 -4,09 111,9 -0,71 9 9987 5,19 0,45 674 14,97 147388 -0,95 105,6 -0,98 111,3 -0,18 III 6076 3,30 1847 8,97 496959 -3,70 105,9 -1,89 111,5 -0,80 10 9151 -0,73 -1,16 651 8,93 146719 -4,79 105,1 -0,66 111,6 0,45 11 9905 5,14 0,59 668 13,09 156776 5,86 107,5 1,80 113,9 1,69 *podatki SURS, ** podatki Eurosta CD Uvoz Uvoz Slovenije* Uvoz Slovenije izven EU98* * Uvoz EU98** Uvozne cene Slovenija* * Uvozne cene EU98** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja Indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 9019 99051 0,44 -0,51 8166 -1,09 1789930 6,05 141,1 4,58 146,5 6,96 2013 99180 0,46 -0,64 7595 7,89 1683961 -6,39 108,3 -3,50 114,4 -3,65 2014 99566 1,74 9,30 7896 4,99 1679995 -0,90 105,5 -9,63 111,4 -9,61 9015 93113 9,36 9,49 8075 9,97 1717093 9,91 105,0 -0,45 109,6 -1,65 9015/11 5855 3,93 9098 -1,34 436061 4,46 108,0 9,56 113,7 9,34 7 1959 -0,55 0,06 645 5,39 149734 -0,19 106,9 0,47 110,5 -0,54 8 1697 -0,09 -0,94 605 -1,11 133808 1,39 109,6 -3,75 109,1 -9,06 9 9000 -0,35 0,48 706 -5,47 145093 -1,99 103,9 -0,19 107,6 -3,76 III 5586 -0,39 1957 -0,75 498635 -0,35 104,9 -1,17 109,1 -9,19 10 9044 -0,74 -0,51 798 0,34 150647 0,68 100,4 -5,55 106,7 -4,65 11 9009 -0,93 -0,98 694 9,46 149074 5,07 109,7 -9,65 106,7 -3,18 12 1914 7,76 1,45 657 10,15 135596 1,53 103,4 9,17 105,6 -9,13 IV 5960 1,77 9079 3,99 498947 9,37 109,9 -9,08 106,3 -3,33 9016/1 1793 -3,90 -1,99 594 -4,09 133177 -3,19 100,9 -4,11 109,4 -3,76 2 1936 3,01 0,66 689 -1,35 134006 -0,97 100,9 -3,75 101,7 -6,87 3 9086 1,48 0,79 736 6,10 143979 -5,47 97,9 -9,60 101,9 -9,48 I 5745 0,59 9019 0,38 411154 -3,06 99,4 -5,87 101,8 -6,75 4 1993 -0,79 0,13 633 -6,70 141618 -3,41 97,6 -10,05 109,1 -10,19 5 9046 8,11 0,51 691 -5,09 136809 -9,90 100,6 -7,98 101,8 -11,09 6 9035 9,93 1,99 671 -3,79 144905 -3,59 100,7 -5,98 103,4 -8,41 II 6074 3,11 1994 -5,13 499695 -3,08 99,6 -7,78 109,4 -9,88 7 1968 -9,38 -0,59 695 7,69 138609 -7,43 101,9 -4,05 103,0 -6,79 8 1730 5,13 0,44 659 7,75 144315 7,85 109,0 -0,58 104,4 -4,31 9 9114 4,96 0,65 636 -9,99 147079 1,36 100,8 -9,98 104,6 -9,79 III 5819 9,16 1983 1,35 499989 0,39 101,6 -9,56 104,0 -4,65 10 9055 -0,59 -0,83 654 -10,93 143816 -4,53 109,8 9,39 105,6 -1,03 11 9990 10,47 1,91 775 11,69 149876 5,49 103,4 0,68 106,8 0,09 *podatk¡ SURS. ** podatki Eurostat Gospodarska aktivnost in brezposelnost v EU Leto Industrijska produkcija EU27 Predelovalna dejavnost EU97 Gradbena aktivnost EU97 Trgovina na drobno EU97 Anketna stopnja brezposelnosti indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja EU 97 EU 15 Slovenija 9019 98,73 -9,1 100,59 -9,9 87,09 -5,9 113,96 1,1 10,5 10,6 8,9 9013 100,39 3.6 101,69 1.1 99,97 5,9 109,89 -9.8 10,9 11,1 10,9 9014 101,43 1,06 103,77 9,05 94,99 9,93 104,76 1,80 10,9 11,6 9,7 9015 103,15 1,69 105,64 1,69 93,98 0,38 106,97 1,89 9,43 10,87 9,08 9015/11 103,61 1,6 107,47 1,7 96,57 0,3 105,43 1,6 9,5 10,9 9,9 7 103,83 1,8 107,49 1,5 96,19 1,1 108,9 9,1 9,0 10,4 8,8 8 88,97 9,5 90,73 9,5 84,91 -0,9 104,48 0,9 8,9 10,3 8,6 9 107,09 1,8 119,03 9,1 101,14 0,6 104,37 1,9 9,0 10,4 8,3 III 99,94 9,0 103,49 9,0 93,89 0,6 105,99 1,7 9,0 10,4 8,6 10 109,78 9,8 113,33 9,7 105,79 1,9 109,7 9,7 9,1 10,6 8,4 11 108,86 9,1 111,56 9,3 110,18 9,1 9,1 10,6 8,3 12 99,18 0,4 99,5 1,3 133,64 9,1 9,1 10,5 8,6 IV 105,94 1,8 108,13 9,1 117,84 9,3 9,1 10,6 8,4 9016/1 101,46 3,3 100,86 4,1 101,93 9,1 9,9 10,7 9,1 2 109,49 1,0 103,77 9,0 94,81 1,8 9,3 10,8 8,9 3 119,07 0,3 114,50 0,3 105,11 0,7 9,1 10,6 8,5 I 105,39 1,5 106,38 9,1 100,38 1,5 9,9 10,7 8,8 4 105,9 9,5 108,3 9,6 106,5 0,8 8,7 10,9 8,1 5 104,5 0,8 108,4 0,9 108,6 1,3 8,6 10,0 7,8 6 107,6 0,6 119,7 0,8 108,3 1,9 8,4 9,9 7,6 II 105,8 1,3 109,8 1,4 107,8 1,1 8,6 10,0 7,8 7 104,8 0,1 108,6 0,3 109,4 9,0 8,9 9,6 7,5 8 99,1 9,3 94,9 9,6 109,6 1,7 8,9 9,6 7,4 9 109,3 1,3 114,9 1,3 106,9 1,4 8,9 9,7 7,9 III 109,1 1,9 105,7 1,3 108,6 1,7 8,9 9,6 7,4 10 110,9 0,6 114,5 0,5 113,6 3,6 8,3 9,8 7,5 11 119,6 3,1 115,9 9,9 113,5 3,5 8,3 9,9 7,5 œ Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v EU Poslovna klima Naročila, predelovalna Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno Poslovni optimizem EU98 dejavnost EU98 EU98 pričakovanja EU98 EU98 Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna EU 97 Slovenija stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba 9019 -0.70 -1.30 -94,07 -19,39 -41,17 -0,86 -5,45 -4,81 -10.70 -8.37 2013 -0,44 -0,90 -99,78 1,30 -39,89 1,35 -0,70 4,76 -7,63 3,08 2014 0,94 0,68 -14,41 8,31 -35,16 4,43 9,15 9,78 -3,58 4,09 9015 0,3 0,0 -19,1 9,0 -99,6 5,1 14,4 4,8 -9,9 0,6 9016 0,3 0,0 -11,9 0,9 -94,3 5,4 11,4 -9,9 -9,9 0,7 9015/111 0,3 0,9 -10,8 9,6 -96,9 4,4 14,9 7,9 -9,6 1,4 10 0,4 0,3 -14,4 3,5 -99,0 3,3 90,3 14,0 -4,9 9,6 11 0,4 0,9 -15,0 0,9 -99,7 5,0 14,9 5,3 -7,5 0,9 12 0,4 0,3 -19,0 3,9 -99,9 5,1 19,9 4,4 -6,9 9,0 IV 0,4 0,3 -13,8 9,5 -99,3 4,5 15,6 7,9 -6,9 1,6 9016/1 0,3 0,1 -13,1 9,9 -30,1 5,9 7,9 1,0 -9,9 1,1 2 0,1 0,0 -14,4 -0,7 -98,9 4,5 11,1 3,5 -1,7 -0,8 3 0,1 -0,1 -13,9 -1,6 -30,8 3,0 15,1 -0,4 -0,6 -0,8 I 0,9 0,0 -13,6 0,0 -99,9 4,9 11,1 1,4 -1,7 -0,9 4 0,1 -0,9 -11,6 -1,8 -97,1 1,6 14,5 -1,9 -0,7 -0,6 5 0,3 0,0 -11,9 -0,5 -99,4 8,0 14,9 -7,8 -1,5 -0,9 6 0,9 0,1 -9,3 1,4 -93,0 5,3 11,5 -9,4 -1,6 1,1 II 0,9 0,0 -10,7 -0,3 -94,9 5,0 13,4 -4,0 -1,3 -0,1 7 0,4 0,0 -7,9 3,1 -90,9 5,9 5,1 -9,8 -3,3 -0,1 8 0,0 -0,9 -19,1 -9,4 -93,0 9,4 7,7 -7,7 -3,5 -0,9 9 0,4 0,1 -10,4 1,8 -17,6 9,1 11,3 -9,9 -1,3 0,7 III 0,3 0,0 -10,1 0,8 -90,3 5,8 8,0 -6,6 -9,7 -0,1 10 0,6 0,9 -19,3 1,8 -93,1 5,8 13,7 -6,6 -3,1 1,8 11 0,4 0,0 -11,9 3,7 -91,4 8,9 15,9 1,6 -3,8 3,7 12 0,8 0,4 -8,9 3,8 -93,4 5,7 10,0 -9,9 -9,3 3,9 IV 0,6 0,9 -10,6 3,1 -99,6 6,6 13,9 -9,4 -3,1 3,1 9017/1 0,8 0,5 -8,1 5,0 -94,7 5,4 5,9 -1,3 1,9 4,8 Naročila, pričakovar ija in poslovni optimizem v Sloveniji Gospodarska klima Naročila, predelovalna dejavnost Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno pričakovanja Poslovni optimizem Leto ocena stanja medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba indeks naročil medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba 9019 -16,7 -10,0 -39.4 -16,9 -59,7 6,6 90,0 -4,7 -10,9 -10,6 9013 -13,4 3,3 -96,5 5,8 -39,5 90,9 94,0 4,,0 -5,3 5,5 9014 -9,17 11,95 -9,89 16,68 -15,08 17,47 30,49 6,48 9,05 7,49 9015 5,19 7,98 -1,95 8,64 -99,05 -6,98 37,68 7,19 5,85 3,80 9016 5,67 0,46 -0,01 1,94 -90,59 1,46 43,73 6,05 5,59 -0,96 9016/111 6,4 5,4 0,8 5,3 -16,6 -11,0 31,7 7,1 6,4 9,7 10 5,3 4,3 9,4 8,6 -17,9 -19,9 34,9 5,5 5,7 4,5 11 1,4 4,4 1,9 9,3 -14,9 -3,9 40,6 9,7 -1,0 3,6 12 1,6 5,6 -1,0 13,1 -94,0 -7,7 99,8 -3,5 -1,1 3,8 IV 9,8 4,8 3,4 10,3 -18,5 -7,9 34,9 3,9 1,9 4,0 9016/1 9,6 0,4 -10,7 8,0 -34,9 -7,0 97,0 9,6 4,0 -0,5 2 4,1 -0,6 -5,7 8,9 -39,6 -7,8 49,5 5,7 8,1 -0,9 3 5,9 -1,5 9,1 4,1 -48,9 -14,0 54,0 -0,6 8,7 -3,6 I 4,0 -0,6 -4,8 7,0 -40,9 -9,6 41,9 9,6 6,9 -1,4 4 7,7 0,9 7,1 0,9 -33,4 -9,9 90,8 -93,6 19,4 3,9 5 6,1 -9,1 1,9 -1,3 -93,9 -6,5 47,6 -10,7 8 -1,9 6 5,1 -0,3 1,5 3,4 -99,7 -5,0 49,5 8,6 4,1 0,1 II 6,3 -0,5 3,3 0,8 -96,7 -4,8 37,0 -8,6 8,9 0,7 7 6,1 1,9 7,9 0,6 -19,8 1,0 49,6 9,6 3,9 -0,5 8 7,3 -0,7 -8,6 -7,8 -16,9 -5,1 99,4 14,8 7,8 -1,3 9 7,7 0,8 -3,0 1,0 -9,0 99,8 58,9 11,3 6,3 0,0 III 7,0 0,7 -1,9 -9,1 -10,3 6,9 43,6 11,9 5,8 -0,6 10 6,8 1,5 8,0 -1,4 -0,6 16,6 61,0 96,8 5,9 -0,5 11 4,3 9,9 -3,0 -4,9 -5,8 8,4 56,6 16,0 -0,8 0,9 12 3,9 9,3 3,1 4,1 -7,0 17,0 41,9 19,1 0,1 1,9 IV 5,0 9,9 9,7 -0,7 -4,5 14,0 53,9 18,3 1,5 0,3 9017/1 8,5 5,9 -1,3 9,4 -95,9 8,3 3,0 -94,0 7,6 3,6 CJ1 □ Industrijska produkcija Skupno Rudarstvo Predelovalna industrija Oskrba (el„ plin, voda) Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast 9019 104,1 0,0 -0,15 110,7 -6,6 -0,86 103,6 -1,0 -0,19 98,7 10,0 0,69 9013 99,6 -4,3 0,31 88,9 -10.4 0,89 97,6 -5,8 0,35 190,1 91.6 0,96 9014 101,5 9,1 0,48 83,4 -0,09 -9,96 101,4 4,9 0,53 103,3 -13,9 -1,09 9015 106,3 5,0 0,38 85,3 8,66 9,93 106,8 5,6 0,46 103,9 0,63 -0,54 9015/11 108,9 5,0 89,9 -14,0 109,9 5,7 100,8 9,4 7 109,4 9,6 0,59 85,7 19,3 0,89 109,9 3,1 0,39 106,8 -3,0 0,74 8 90,9 8,4 0,01 76,8 10,0 -9,09 89,9 9,0 0,09 100 1,8 -0,65 9 115 6,1 0,74 74,5 -90,6 -3,31 117,1 7,9 0,83 100,4 -0,1 -0,66 III 104,9 5,5 79,0 -1,9 105,4 6,3 109,4 -0,5 10 114,3 3,5 -0,11 83,8 -10,4 -3,89 115,4 4,0 -0,06 107,4 9,6 -0,84 11 113,4 8,4 0,46 98,1 97,9 0,98 114 8,6 0,67 107,9 3,6 -0,88 12 99,4 3,9 0,93 94,7 78,7 5,39 97,9 9,6 0,53 119,6 0,7 -1,96 IV 109,0 5,1 99,9 93,9 109,1 5,1 109,3 9,9 9016/1 103 3,3 -0,99 79,9 9,5 1,95 103,9 4,9 -0,15 103,1 -5,8 -1,49 9 111,4 8,9 1,99 75,3 7,0 1,8 119,6 9,9 1,7 105,1 -6,0 -0,36 3 119,3 3,1 0,69 88,9 9,3 5,15 191,4 4,9 0,84 103,6 -8,1 -0,85 I 111,9 4,8 81,4 8,6 119,4 6,0 103,9 -6,6 4 111,5 7,8 0,91 79 -8,1 -5,34 113,8 9,7 0,47 93,8 -7,4 -0,59 5 116,8 9,0 1,93 86,6 -5,9 -0,56 119,3 10,7 1,17 97,1 -5,1 0,07 6 191,8 6,5 1,46 80,8 -8,6 -0,63 195,5 7,9 1,47 93,6 -5,3 0,94 II 116,7 7,7 89,1 -7,5 119,5 9,4 94,8 -5,9 7 111,7 9,1 -0,59 64,5 -94,1 -5,96 113,9 3,6 -0,54 98,1 -8,1 -1,17 8 98,6 9,3 1,33 83,8 9,8 0,75 99,9 11,9 1,99 93,9 -6,1 -0,64 9 199,5 6,4 0,80 111 50,0 5,78 195,4 7,0 0,55 95,1 -5,3 -0,56 III 110,9 5,8 86,4 10,9 119,8 7,0 95,7 -6,5 10 116,5 1,9 -0,79 110,9 33,0 3,85 118,3 9,5 -1,1 98,8 -8,0 -0,9 11 190,9 6,6 0,61 89,9 -15,1 -1,9 193,9 8,1 0,66 104,5 -3,9 0,68 Gradbeništvo in turizem Gradbeništvo Nočitve domačih c ostov Nočitve tujih gostov Skupaj nočitve Leto tisoč ur letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast 9019 98965 -8,8 -1,07 3679 -4.9 -0,58 5678 5,7 0,70 9355 1,9 0,16 9013 97591 -5,0 0,04 3554 -3,4 -0,06 5833 9,7 0,09 9387 0,3 0,01 9014 97835 1,1 0,91 3430 -9,7 -0,15 5914 9,4 0,13 9344 0,3 -0,09 9015 98190 0,98 0,00 3646 5,94 0,39 6370 7,05 0,36 10016 6,56 0,37 II 7997 1,3 897 4,9 1579 8,9 9399 7,0 7 9753 9,1 0,57 486 8,3 -0,34 1043 19,1 0,75 1530 10,9 0,59 8 9483 1,0 -0,81 539 10,9 -0,7 1958 8,1 0,99 1790 8,7 0,61 9 9654 0,8 0,84 969 6,4 -1,09 634 7,3 -0,61 895 7,0 -0,56 III 7891 1,3 1979 8,7 9935 9,3 4915 9,1 10 9386 -3,4 -0,73 973 0,9 1,03 406 1,9 -0,85 679 1,1 -0,06 11 9479 9,7 -0,45 918 5,0 0,09 956 -3,0 -3,09 474 0,6 -1,89 12 9953 -0,7 0,49 933 5,1 -0,36 394 11,7 9,65 557 8,8 1,11 IV 7111 -0,5 795 3,4 986 3,9 1711 3,3 9016/1 1557 -6,5 -9,15 936 6,8 1,87 369 11,0 1,14 597 9,3 1,93 2 1857 1,9 -0,17 341 9,7 1,13 988 19,5 3,49 699 7,0 1,89 3 9395 0,9 0,83 950 -5,0 -1,63 379 98,8 4,15 698 19,8 1,39 I 5739 -1,4 896 1,3 1099 17,4 1855 9,6 4 9914 -4,5 -0,70 959 8,5 9,07 378 -5,7 -1,65 638 -0,4 -0,97 5 9406 1,5 -0,95 948 -0,5 -1,69 556 3,9 0,59 803 9,5 -0,06 6 9599 -3,0 0,60 398 -3,1 -0,86 651 9,3 -0,43 979 0,4 -0,40 II 7149 -9,0 835 1,0 1585 0,8 9490 0,9 7 9463 -10,5 -1,68 497 9,3 0,05 1157 10,9 1,99 1654 8,1 1,99 8 9590 4,3 0,99 540 1,5 0,90 1374 9,9 0,8 1913 6,9 0,96 9 9570 -3,9 0,19 309 15,3 9,79 795 14,3 1,99 1096 14,6 1,96 III 7693 -3,4 1339 4,6 3955 10,9 4594 9,0 10 9956 -5,4 -1,39 957 -5,9 -1,37 515 96,9 9,93 779 13,7 1,43 11 9490 0,7 0,86 943 11,4 9,96 990 13,6 -1,03 533 19,6 0,34 CJ1 ro Promet Letalski Cestni Železniški Luški Leto PKM mlo letni porast mesečna rast tkm letni porast mesečna rast tkm mlo letni porast mesečna rast tisoč ton letni porast mesečna rast 9019 1055 -13,5 -0,48 15888 -3,4 -0,69 3740 -7,5 0.09 16907 4,4 0,11 2013 1061 0,56 0,30 15915 1,6 0.39 3799 9,5 -0.01 17185 1,6 0,39 2014 1178 19,1 1,6 16973 9,4 0,85 4110 8,6 -0,9 18013 4,6 0,6 9015 1331 19,7 0,8 17991 10,4 0,1 4175 1,6 0,0 19944 13,3 0,4 9015/11 364 90,6 4714 13,1 1057 1,7 5481 31,4 7 167 18,9 -0,53 1594 8,4 0,19 349 0,3 -0,91 1530 -9,6 -3,37 8 176 10,1 -0,06 1935 8,4 0,09 983 0,3 -0,79 1569 95,8 0,87 9 136 5,7 -0,16 1598 8,4 -0,06 350 0,3 -0,56 1636 14,9 -1,53 III 479 11,6 4988 8,4 989 0,3 4735 8,3 10 108,0 -1,7 0,99 1618 9,5 -0,05 394 1,9 0,33 1484 -17,1 -4,11 11 96,7 15,5 3,16 1594 9,5 -0,07 388 1,9 0,56 1779 10,8 0,84 12 88,4 93,5 4,99 1346 9,5 -0,04 398 1,9 0,85 1615 9,1 -0,39 IV 993 10,5 4558 9,5 1110 1,9 4871 0,0 9016/1 81,9 94,7 3,01 1374 1,9 -0,93 394 9,1 0,59 1969 8,8 9,88 2 81,6 49,7 4,59 1471 1,9 -0,17 347 9,1 0,56 9063 49,6 5,03 3 97,5 34,3 3,84 1599 1,9 -0,10 377 9,1 0,54 1438 -10,5 -9,73 I 960 33,6 4445 1,9 1048 9,1 5463 19,5 4 107,0 7,4 -0,97 1596 1,3 0,10 350 -0,8 -0,99 1619 -90,1 1,98 5 193,6 5,0 -0,63 1576 1,3 0,31 346 -0,8 -0,19 9999 95,0 4,93 6 148,1 1,9 -1,76 1605 1,3 0,51 359 -0,8 -0,14 1616 -3,6 -9,01 II 379 4,1 4776 1,3 1049 -0,8 5457 -0,4 7 189,4 9,4 -1,38 1690 6,3 1,15 368 5,3 0,33 1597 5,3 -3,45 8 185,3 5,9 -9,56 1313 6,3 1,96 998 5,3 0,47 1374 -19,4 -9,16 9 159,4 17,1 -0,17 1694 6,3 1,98 369 5,3 0,6 1917 17,9 9,66 III 597 10,1 4556 6,3 1034 5,3 4888 3,5 10 149,9 39,3 9,41 1933 30,3 0,97 11 98,9 1,6 -0,93 1584 -10,6 -1,94 Zaposlenost Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Iskalci zaposlitve Skupaj Leto v podjetjih In organizacijah letni porast pri sam oz. osebah letni porast podjetniki In poklici letni porast število letni porast aktivno prebivalstvo letni porast 9019 669559 -1,4 54491 -4,8 60893 -0,7 110183 -0,5 990184 -1,5 9013 647584 -9,9 51139 -6,1 61395 0,9 119897 8,8 913493 -0,7 9014 659557 0,8 50489 -1,3 64351 4,8 190109 0,9 917901 0,5 9015 669315 1,5 50760 0,6 66845 3,9 119795 -6,9 917369 -0,1 9015/1 651838 1,4 49117 1,4 65694 4,0 194979 -4,3 918533 0,8 2 654339 1,5 49955 9,3 66015 4,9 199559 -5,6 919908 0,8 3 657569 1,5 50690 3,1 66414 4,3 118099 -6,8 990565 0,7 4 659579 1,3 51350 3,1 66796 4,4 114993 -7,0 917886 -0,3 5 661307 1,9 51441 9,0 66883 4,3 119385 -6,1 917998 -0,3 6 663595 1,4 51393 0,9 66946 4,3 110945 -6,1 917310 -0,9 7 663099 1,4 51304 0,5 66890 4,9 109557 -5,7 915036 -0,3 8 663311 1,5 51395 0,1 66957 4,0 107935 -6,0 913580 -0,3 9 667353 1,7 51449 -0,5 67907 3,7 104758 -6,9 914898 -0,4 10 669715 1,7 51437 -1,6 67548 3,3 107488 -7,3 917894 -0,5 11 670937 1,8 51906 -1,9 67570 3,1 107419 -6,9 918794 -0,4 12 665993 1,7 49937 -9,3 67990 9,9 113076 -5,3 916790 -0,3 9016/1 663169 1,7 48151 -9,0 67776 3,9 118165 -4,9 916169 -0,3 2 666695 1,9 48335 -1,9 67995 3,0 116039 -5,3 917958 -0,9 3 679648 9,3 49570 -9,1 68150 9,6 110996 -6,7 919491 -0,1 4 676566 9,6 50409 -1,8 68371 9,5 105453 -8,9 919339 0,9 5 679998 9,8 50707 -1,4 68506 9,4 109989 -9,0 919933 0,3 6 689194 9,8 50847 -1,1 68541 9,4 99795 -9,5 919813 0,3 7 681358 9,8 50849 -0,9 68584 9,5 99117 -9,5 916933 0,9 8 689156 9,8 50906 -0,8 68795 9,6 97895 -9,3 916631 0,3 9 687989 3,0 51163 -0,5 69019 9,7 95195 -9,9 919563 0,5 10 690657 3,1 51517 0,9 69394 9,6 97963 -9,5 996565 0,9 11 699368 3,9 51469 0,5 69468 9,8 96843 -9,8 997916 1,0 12 99615 -11,9 ♦ ♦ ♦ en CJ CJ1 Cene življenjskih potrebščin 09015=100 Leto Življenjske potrebščine □snovna inflac ja Blago Storitve Goriva indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast indeks letni porast indeks letni porast 9019 98,58 9,60 0,94 97,35 1,67 0,19 100,10 3,05 95,39 1,57 106,37 8,38 2013 100,39 1,77 0,07 98,85 1,55 0,19 101,61 1,51 97,53 9,39 108,79 9,93 2014 100,59 0,90 -0,09 99,70 0,83 0,03 101,18 -0,49 99,10 1,69 107,19 -1,39 9015 100,00 -0,59 -0,05 100,00 0,30 0,01 100,00 -1,17 100,00 0,91 100,00 -6,71 9016 99,95 -0,06 0,03 100,60 0,60 0,06 99,93 -0,77 101,48 1,48 95,37 -4,60 2015111 100,04 -0,5 - 99,97 0,3 - 99,48 -0,9 101,94 0,5 100,40 -6,8 10 100,06 -0,8 -0,14 100,33 0,1 -0,07 100,17 -1,5 99,89 0,6 98,31 -8,9 11 100,19 -0,5 -0,11 100,69 0,4 0,08 100,37 -1,6 99,80 9,0 97,59 -8,4 12 99,75 -0,5 0,19 100,31 0,3 0,06 99,76 -1,0 99,71 0,7 97,04 -6,7 IV 100,00 -0,6 - 100,44 0,3 - 100,10 -1,4 99,78 1,1 97,65 -7,8 9016/1 98,38 -0,5 -0,19 99,14 0,0 -0,08 97,76 -0,9 99,79 0,3 94,90 -5,4 2 98,49 -0,7 -0,93 99,44 0,9 0,08 97,65 -1,1 100,09 0,1 99,59 -6,9 3 99,15 -0,9 -0,11 100,94 0,9 0,06 98,64 -1,5 100,94 0,6 99,91 -8,0 I 98,65 -0,7 - 99,61 0,9 - 98,09 -1,9 100,09 0,3 93,93 -6,8 4 99,54 -0,6 0,01 100,40 0,4 0,08 99,99 -1,3 100,06 1,0 93,99 -6,6 5 100,48 -0,4 -0,06 100,96 0,8 0,03 100,91 -1,4 101,07 1,9 95,41 -7,0 6 101,06 0,9 0,01 101,40 1,1 0,01 100,53 -0,8 109,90 9,5 96,85 -5,6 II 100,36 -0,9 - 100,99 0,8 - 100,01 -1,9 101,11 1,8 95,49 -6,4 7 100,19 0,9 0,91 100,45 0,8 0,05 98,46 -0,9 103,91 9,5 96,63 -5,0 8 100,15 0,0 0,15 100,73 0,7 0,16 98,98 -0,9 104,17 9,1 95,00 -5,9 9 100,93 0,9 0,01 100,85 0,6 0,09 99,30 -0,6 109,99 1,9 96,99 -9,4 III 100,19 0,1 - 100,68 0,7 - 98,68 -0,8 103,43 9,9 95,95 -4,4 10 100,69 0,6 0,19 101,39 1,0 0,08 100,34 0,9 101,46 1,64 96,34 -9,0 11 100,79 0,6 0,16 101,36 0,7 0,03 100,58 0,9 101,97 1,47 97,45 -0,1 12 100,96 0,5 0,11 100,87 0,6 0,13 99,75 0,0 101,36 1,65 96,80 -0,9 IV 100,58 0,6 - 101,18 0,7 - 100,99 0,1 101,36 1,6 96,86 -0,8 Harmonizirani indeks cen v Sloveniji (podatki Eurostata) 09015=100 Skupaj Blago Storitve Osnovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast Indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 9019 98,50 9,81 100,38 3,47 95,94 1,55 97,35 1,67 107,98 8,96 2013 100,39 1,93 109,13 1,76 97,37 9,94 98,85 1,55 109,93 1,86 2014 100,76 0,37 101,71 -0,49 99,19 1,79 99,70 0,86 108,40 -1,37 9015 100,00 -0,75 100,00 -1,68 100,00 0,90 100,00 0,30 100,00 -7,76 9016 99,91 -0,15 98,83 -1,13 101,60 1,59 100,59 0,55 94,83 -5,99 9015/07 100,07 -0,67 99,61 -1,30 100,85 0,49 99,67 0,95 109,19 -7,39 08 100,08 -0,59 99,36 -1,93 101,31 0,51 99,99 0,97 100,90 -7,91 09 99,95 -1,00 99,81 -1,83 100,19 0,44 100,95 0,98 98,19 -9,94 10 99,91 -1,16 99,93 -9,11 99,89 0,55 100,33 0,15 97,79 -9,60 11 100,09 -0,93 100,01 -9,95 100,05 1,46 100,69 0,44 97,04 -9,86 12 99,66 -0,61 99,46 -1,45 100,01 0,87 100,31 0,33 96,49 -7,89 9016/01 98,39 -0,77 97,34 -1,58 100,03 0,65 99,14 0,04 93,94 -6,49 09 98,36 -0,87 97,17 -1,18 100,43 0,63 99,44 0,99 91,59 -8,09 03 99,54 -0,95 98,30 -9,03 100,63 0,91 100,94 0,94 99,00 -9,16 04 99,94 -0,70 98,89 -1,70 100,54 1,07 100,40 0,40 93,36 -7,40 05 100,33 -0,55 99,71 -1,90 101,40 0,95 100,96 0,69 94,96 -7,90 06 100,87 0,05 100,13 -1,97 109,15 9,37 101,40 1,19 96,61 -6,31 07 99,96 -0,11 98,19 -1,50 103,16 9,99 100,45 0,78 96,99 -5,78 08 99,89 -0,07 97,90 -1,47 103,35 9,01 100,73 0,74 94,99 -6,56 09 100,18 0,93 99,00 -0,89 109,93 9,04 100,85 0,59 95,83 -9,44 10 100,60 0,69 99,86 -0,08 101,90 9,01 101,39 0.99 96,04 -3,84 11 100,69 0,67 100,11 0,01 101,70 1,64 101,36 0,66 97,95 0,91 19 100,99 0,63 99,45 0,00 101,75 1,73 100,87 0,56 96,58 0,16 n< z > "D 10 I— O CTD > ♦ ♦ ♦ CJ1 CJl CJ1 CD Harmonizirani indeks cen v evro območju n9015 = 100 Skupaj Blago Storitve Osnovna inflacija Energija Leto indeks letna rast Indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 9019 98,91 9,50 99,69 3,09 96,99 1,77 97,14 1,83 108,74 7,65 2013 99,54 1,35 101,00 1,31 97,65 1,41 98,49 1,39 109,43 0,66 2014 99,97 0,43 100,83 -0,16 98,85 1,93 99,95 0,84 107,35 -1,90 9015 100,00 0,03 100,00 -0,83 100,00 1,16 100,00 0,75 100,00 -6,84 9016 101,03 0,85 100,81 0,61 101,39 1,16 101,37 0,81 97,48 0,73 9015/07 99,96 0,94 99,14 -0,53 101,09 1,99 99,78 0,85 109,14 -5,59 08 99,97 0,13 98,99 -0,73 101,33 1,94 100,05 0,86 99,89 -7,16 09 100,19 -0,09 100,14 -1,10 100,96 1,94 100,44 0,79 98,90 -8,86 10 100,34 0,19 100,47 -0,89 100,16 1,35 100,60 0,94 97,68 -8,53 11 100,19 0,15 100,48 -0,60 99,81 1,16 100,43 0,85 97,67 -7,97 12 100,17 0,93 99,99 -0,46 100,50 1,13 100,68 0,89 95,90 -5,84 9016/01 98,79 0,33 97,78 -0,33 99,99 1,15 99,99 0,91 93,31 -5,38 09 98,88 -0,19 97,73 -1,00 100,43 1,00 99,61 0,75 99,07 -8,03 03 100,10 -0,01 99,54 -1,14 100,89 1,36 100,87 0,90 93,03 -8,79 04 100,14 -0,95 99,94 -1,64 100,41 0,88 100,88 0,69 93,10 -8,89 05 100,49 -0,19 100,33 -0,95 100,74 1,01 101,06 0,75 94,64 -8,10 06 100,68 0,08 100,37 -0,73 101,08 1,19 101,06 0,74 96,95 -6,48 07 101,19 1,16 98,50 -0,65 109,19 1,15 100,55 0,77 95,99 -6,71 08 100,91 0,93 98,45 -0,48 109,43 1,06 100,78 0,73 94,99 -5,61 09 100,61 0,49 99,97 -0.17 101,41 1,19 101,18 0,74 96,93 -3,01 10 100.85 0,51 100,56 0.01 101,93 1,73 101,30 0,70 96.78 -0.93 11 100,76 0,56 100,67 0,18 100,89 1,08 101,19 0,76 96,61 -1,09 19 101,31 1,13 100,95 1,03 101,76 1,95 101,55 0,86 98,35 9,55 9017/01 100,46 1,76 101,19 1,90 100,84 8,06 Industrijske cene Skupaj Oprema Repromaterlal Življenjske potrebščine Leto Indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast 9019 191,50 1,01 0,10 104,14 0,93 0,04 197,30 0,79 0,08 115,71 1,40 0,16 9013 191,86 0,30 -0,04 103,96 -0,17 0,01 197,33 0,03 -0,09 116,80 0,94 0,01 9014 190,55 -1,07 -0,08 103,65 -0,30 -0,09 195,01 -1,89 -0,14 116,31 -0,41 -0,10 9015 119,93 -0,59 -0,13 103,79 0,07 -0,05 193,83 -0,94 -0,13 116,07 -0,91 -0,09 9016 118,99 -1,49 -0,10 103,16 -0,54 -0,05 191,74 -1,69 -0,08 114,34 -1,50 -0,14 9015/111 119,97 -0,5 - 103,69 -0,9 - 193,84 -1,0 - 116,19 0,0 - 10 119,51 -0,9 -0,11 103,53 -0,4 -0,05 193,31 -1,6 -0,96 115,79 -0,9 -0,13 11 119,00 -1,3 -0,95 103,46 -0,5 -0,95 199,59 -9,0 -0,94 115,36 -0,6 -0,31 19 118,88 -1,4 -0,14 103,43 -0,7 -0,96 199,51 -9,9 -0,08 115,17 -0,6 -0,39 IV 119,13 -1,9 - 103,47 -0,5 - 199,80 -1,9 - 115,49 -0,5 - 9016/1 118,79 -1,5 -0,11 103,45 -0,6 -0,94 199,33 -9,9 -0,98 115,14 -1,0 -0,93 9 118,33 -1,4 -0,16 103,43 -0,4 -0,11 191,48 -9,9 -0,99 114,93 -0,7 -0,95 3 117,97 -1,9 -0,15 103,33 -0,5 -0,08 191,08 -9,6 -0,34 114,59 -1,7 -0,15 I 118,36 -1,6 - 103,40 -0,5 - 191,63 -9,3 - 114,86 -1,1 - 4 117,84 -9,0 -0,13 103,06 -0,8 -0,03 191,15 -9,3 -0,39 114,17 -9,1 -0,97 5 118,06 -1,9 -0,19 109,98 -0,8 -0,01 191,45 -9,9 -0,95 114,40 -1,9 -0,94 6 118,19 -1,8 -0,11 103,03 -0,7 0,09 191,76 -9,1 -0,03 114,97 -1,8 -0,98 II 118,03 -1,9 - 103,09 -0,8 - 191,45 -9,9 - 114,98 -1,9 - 7 118,90 -1,7 -0,18 103,05 -0,8 -0,07 191,67 -1,9 0,09 114,43 -1,9 -0,16 8 118,18 -1,6 -0,16 109,99 -0,7 -0,06 191,81 -1,7 0,05 114,16 -1,8 -0,09 9 118,99 -1,0 -0,13 103,15 -0,4 -0,04 191,83 -1,4 0,07 114,38 -1,0 -0,05 III 118,99 -1,5 - 103,06 -0,6 - 191,77 -1,7 - 114,39 -1,6 - 10 118,07 -1,9 -0,11 103,15 -0,4 -0,03 191,79 -1,9 0,08 113,76 -1,7 -0,01 11 118,13 -0,7 -0,06 103,11 -0,3 0,01 191,94 -0,5 0,05 113,75 -1,4 0,04 19 118,60 -0,9 0,19 103,93 -0,9 0,09 199,58 0,1 0,96 114,14 -0,9 0,06 IV 118,97 -0,7 - 103,16 -0,3 - 199,10 -0,6 - 113,88 -1,3 - CJ1 00 Skupaj bruto Skupaj neto Število plačanih ur BTO plača za plačano uro Leto € letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast število letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast 9019 1596,96 0,1 -0,09 991,47 0,4 -0,05 168 0,6 9,08 0,1 0,04 2013 1593,14 -0.9 0,06 996,98 0,6 0,11 168 0.0 9,08 0,0 -0,04 2014 1540,11 1,1 0,11 1005,34 0,8 0,07 168 -0,09 9,19 1,9 0,09 9015 1551,65 0,7 0,08 1009,86 0,4 0,07 169 -0,09 9,30 1,9 0,13 9015/11 1537,49 0,6 - 1009,96 0,3 - 167 -0,4 - 9,97 1,6 - 7 1541,83 0,4 0,93 1005,06 0,9 0,99 175 0,0 - 9,19 5,0 -0,15 8 1594,44 0,5 -0,08 995,85 0,3 -0,01 163 -0,6 - 9,91 -0,4 0,98 9 1599,07 0,9 0,05 994,90 0,1 0,19 169 0,0 - 9,09 0,6 0,94 III 1599,45 0,4 - 998,60 0,9 - 169 -0,9 - 9,14 1,7 - 10 1540,58 -0,9 -0,04 1004,34 -0,3 0,00 169 -3,4 - 9,19 3,5 0,19 11 1679,41 9,8 0,49 1089,34 9,7 0,58 163 3,8 - 10,39 -0,6 0,13 12 1594,93 1,8 0,41 1035,58 1,7 0,43 175 0,0 - 9,09 1,6 0,09 IV 1604,97 1,5 - 1040,75 1,4 - 169 0,1 - 9,51 1,5 - 9016/1 1559,79 1,4 0,11 1015,85 1,9 0,08 163 -3,6 - 9,85 8,1 9,44 2 1574,99 3,8 0,51 1099,39 4,1 0,44 169 3,9 - 9,69 3,3 0,50 3 1593,97 9,8 0,53 1033,95 9,6 0,45 175 3,6 - 9,10 -9,4 -0,07 I 1575,76 9,7 - 1094,04 9,6 - 167 1,1 - 9,55 3,0 - 4 1571,19 1,8 0,16 1091,74 1,6 0,19 163 -3,6 - 9,64 4,0 9,01 5 1561,96 9,1 -0,08 1016,36 1,9 -0,10 169 3,7 - 9,93 -0,6 -0,44 6 1564,49 1,6 0,11 1018,70 1,5 0,06 169 0,0 - 9,94 -0,9 -0,73 II 1565,69 1,8 - 1018,93 1,7 - 167 0,0 - 9,37 1,0 - 7 1549,78 0,5 -0,99 1010,78 0,6 -0,96 163 -6,9 - 9,49 3,3 -0,87 8 1571,30 3,1 0,15 1093,98 9,8 0,11 176 8,0 - 8,93 -3,0 -0,93 9 1558,99 9,4 0,04 1015,33 9,1 0,01 169 0,0 - 9,91 9,1 -0,93 III 1559,79 9,0 - 1016,46 1,8 - 169 0,4 - 9,91 0,8 - 10 1567,99 1,8 -0,17 1090,40 1,6 -0,17 163 -3,6 - 9,61 5,4 1,56 11 1687,64 0,5 0,11 1087,08 0,4 0,15 169 3,7 - 9,99 -3,1 -0,54 Prihodki javnega sektorja Skupaj Neposredni davki in ostali prihodki □□V in trošarine Carine Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9019 13994.47 0,6 -0,10 9900,75 4,9 0,96 4641.18 -1,0 -0,19 89,55 -19,0 -1,75 9013 1349749 -3.1 0,17 8708,99 -5,4 -0,19 4711.04 1,5 1,18 77,47 -6,9 -0,95 9014 14174.40 51 0,93 9405,00 7,9 0,41 4847.11 9,9 -0.11 77,71 0,3 1,98 9015 14549,90 9,8 0,9 9468,90 9,6 0,4 4991,53 3,4 0,4 89,47 6,9 -0,6 9016 14995,84 3,6 0,3 9846,98 4,9 0,4 5067,64 3,5 0,3 81,9 0,4 0,5 9015/11 3730,96 0,9 - 9480,63 -0,7 - 1998,86 1,8 - 91,47 13,0 - 7 1161,69 5,3 -0,13 667,06 4,9 0,46 487,59 5,7 -1,08 7,04 14,1 -0,87 8 1906,96 7,9 0,90 783,99 3,9 0,08 415,70 16,3 0,30 6,64 11,6 1,98 9 1118,51 -8,9 -1,10 794,56 9,9 0,33 317,47 -99,3 -4,10 6,49 9,7 -0,04 III 3486,39 1,4 - 9945,54 3,9 - 1990,69 -9,5 - 90,17 9,5 - 10 1351,37 10,9 1,99 799,33 3,9 0,73 551,78 90,6 1,86 7,95 5,6 -0,99 11 1939,77 5,1 0,95 807,99 3,9 0,97 496,01 7,7 0,17 5,85 -19,9 -4,49 12 1300,18 0,0 -0,49 885,83 3,5 -0,14 407,86 -6,6 -1,19 6,48 -14,9 -0,07 IV 3891,31 5,1 - 9486,08 3,8 - 1385,65 7,9 - 19,58 -7,9 - 9016/1 1995,96 0,5 -0,37 785,47 6,7 0,04 433,09 -9,1 -1,13 6,70 13,5 5,09 2 1148,44 -0,1 0,79 776,16 -4,0 -0,39 364,55 9,0 3,50 7,73 93,6 9,83 3 1133,61 6,3 1,14 789,93 10,0 1,05 349,78 -0,7 1,45 7,89 -13,3 0,19 I 3507,31 9,3 - 9344,56 4,9 - 1140,43 -0,3 - 99,39 7,9 - 4 1941,97 -7,6 -0,57 795,87 -10,1 -0,30 438,95 -9,6 -0,97 7,16 -10,9 -9,48 5 1356,89 93,6 1,80 883,06 18,6 0,77 467,57 35,1 4,00 6,90 -7,6 -3,91 6 1978,54 -0,9 0,56 910,11 7,0 1,16 369,09 -16,4 -0,79 6,41 -5,5 -5,03 II 3876,63 5,0 - 9589,03 5,9 - 1967,84 5,4 - 19,77 -7,8 - 7 1155,03 -0,6 -0,45 669,56 0,4 -0,08 480,01 -1,5 -0,99 5,47 -99,3 -6,59 8 1390,54 9,5 9,19 869,43 10,9 1,79 443,31 6,6 9,50 7,80 17,4 5,99 9 1959,00 19,6 0,16 831,19 4,6 0,41 490,33 39,4 -0,48 7,54 16,3 9,80 III 3734,57 7,9 - 9370,10 5,3 - 1343,65 19,5 - 90,81 3,8 - 10 1958,79 -6,9 -0,95 799,69 0,9 -0,14 459,43 -18,0 -9,34 6,68 -7,9 9,69 11 1977,50 3,0 0,35 899,49 9,7 -0,04 441,95 3,7 1,04 6,06 3,6 -0,91 12 1341,11 3,1 -0,64 913,47 3,1 -0,19 491,34 3,3 -1,75 6,30 -9,8 -1,90 IV 3877,33 -0,9 - 9549,58 9,9 - 1315,79 -3,7 - 19,03 -9,4 - CJ1 CD Prispevki za socialno varnost Skupno Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavarovanje Zaposlovanje mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9019 5790.63 8,4 -0,13 9968,95 5,7 -0,95 3495,95 -0.1 96,34 -0.1 - 9013 5604.85 -9,1 0,36 9937,89 -1,3 4,54 3340,17 -9,5 6,17 96,79 1.7 - 9014 5740.76 9,4 0,39 9314,13 3.4 0,46 3396,99 1.7 0,99 99,71 11.3 - 9015 5999,44 3,9 0,95 9371,68 9,6 0,19 3519,89 3,6 0,39 30,93 4,1 9016 6163,15 4,9 0,9 9455,55 4,7 0,9 3683,01 4,6 0,3 94,59 -19,9 9015/11 1465,35 1,0 - 587,99 -9,5 - 870,41 3,8 - 7,65 9,5 - 7 493,68 3,7 0,65 197,55 9,7 0,74 993,57 4,4 0,68 9,56 4,5 - 8 488,45 3,6 0,41 195,19 9,4 0,06 990,70 4,5 0,56 9,57 4,3 - 9 487,41 3,8 0,93 194,99 9,9 1,66 989,93 4,5 0,55 9,50 1,9 - III 1469,55 3,7 - 587,73 9,7 - 874,19 4,5 - 7,63 3,6 - 10 490,38 9,9 0,74 196,17 1,3 0,09 991,64 9,9 1,30 9,56 9,1 - 11 494,05 3,6 1,98 197,79 9,8 9,94 993,68 4,1 9,40 9,58 5,5 - 19 550,08 4,3 0,94 918,93 3,3 0,45 398,94 5,0 0,14 9,90 8,9 - IV 1534,51 3,4 - 619,19 9,5 - 914,97 4,0 - 8,05 5,3 - 9016/1 509,56 9,0 0,96 901,31 90,4 0,58 998,55 9,5 0,01 9,70 5,6 - 9 498,79 -7,7 -0,59 198,97 -99,0 -0,99 997,15 5,9 -0,36 9,60 3,5 - 3 507,95 19,4 1,18 909,78 95,1 9,80 309,50 5,3 0,14 9,67 5,3 - I 1509,93 4,6 - 603,07 7,8 - 898,19 4,3 - 7,97 4,8 - 4 511,50 3,9 -0,80 903,79 3,3 -1,74 305,07 4,9 -0,90 9,71 4,7 - 5 515,79 6,1 0,36 905,09 5,1 0,07 308,06 6,7 0,39 9,71 8,1 - 6 508,57 4,5 0,13 909,47 3,8 -0,14 303,40 5,0 0,13 9,70 5,9 - II 1535,86 4,8 - 611,91 4,1 - 916,53 5,3 - 8,19 6,9 - 7 519,96 5,3 0,57 908,09 5,3 0,58 309,18 5,3 0,46 9,69 4,8 - 8 499,07 9,9 -0,14 197,38 1,1 -0,59 999,00 9,9 0,03 9,69 4,8 - 9 515,65 5,8 0,84 905,39 5,3 0,73 309,47 6,7 1,03 0,78 -68,8 - III 1534,67 4,4 - 610,86 3,9 - 917,66 5,0 - 6,16 -19,7 - 10 500,39 9,0 -0,19 900,99 9,1 -0,19 999,33 9,6 -0,09 0,78 -69,6 - 11 510,97 3,3 0,46 903,69 3,0 0,59 305,81 4,1 0,69 0,78 -69,8 - 19 579,79 4,1 0,55 996,51 3,8 0,66 345,50 5,0 0,73 0,78 -73,1 - IV 1583,39 3,1 - 630,41 9,9 - 950,63 3,9 - 9,34 -70,8 - Krediti in depoziti Leto Krediti podjetjem Krediti prebivalstvu Depoziti podjetij Depoziti prebivalstva mio. € letni porast mio. € letni porast mio. € letni porast mio. € letni porast 9019 18689 -7,09 9967 -1,98 3893 -4,83 15114 -0,94 9013 14191 -93,88 8918 -3,77 4947 11,06 14613 -3,39 9014 11190 -90,83 8763 -1,73 4710 10,90 15368 5,17 9015 10089 -10,85 8815 -0,31 5151 13,38 16014 3,41 9015/1 11317 -18,88 8849 -0,49 4543 8,14 15486 4,91 9 11913 -18,98 8809 -0,53 4591 8,70 15589 4,40 3 11164 -18,94 8834 -0,91 4710 6,88 15593 4,75 4 11054 -19,59 8896 -0,96 4655 6,86 15490 4,99 5 10980 -19,43 8847 0,14 4747 7,90 15515 3,94 6 10893 -18,53 8836 0,30 4999 6,89 15578 3,68 7 10690 -19,09 8891 0,15 4936 5,61 15663 3,45 8 10637 -18,79 8819 -0,09 5030 6,50 15630 9,43 9 10438 -19,57 8895 0,14 5091 6,49 15665 3,01 10 10397 -14,41 8873 0,75 4996 5,95 15745 3,55 11 10909 -14,38 8857 0,75 5094 8,48 15745 3,31 19 10068 -10,03 8856 1,07 5337 13,31 15883 3,35 9016/1 10089 -10,85 8815 -0,31 5151 13,38 16014 3,41 9 9675 -13,79 8789 -0,15 5911 15,96 16109 3,38 3 9499 -14,91 8830 -0,05 5367 13,95 16910 3,96 4 9539 -13,71 8863 0,49 5400 16,00 16949 4,85 5 9447 -13,96 8891 0,50 5365 13,09 16350 5,38 6 9307 -14,56 8990 0,95 5377 7,56 16476 5,76 7 9936 -13,60 8899 0,80 5534 19,19 16648 6,99 8 9045 -14,97 8930 1,34 5486 9,07 16690 6,33 9 8984 -13,93 8974 1,69 5450 8,54 16607 6,01 10 9019 -19,73 9041 1,89 5649 19,93 16668 5,86 11 9009 -11,89 9075 9,46 5718 19,95 16794 6,99