Svetovalec za naše kmete
Turščična stebla (koruznica) kot hrana
Ing. Zorec Egon
Goveji želodec je tako prikrojen, da more hrano izkoristiti samo v razredčenem stanju. Koncentrirana hrana, kakor razna žita in druga krepka krmila, se morajo pokladati pomešana z manj prebavljivo hrano, ali pa se mora poleg te hrane po-kladati tudi seno, slamo itd., da se v želodcu med prebavo pomeša med koncentrirano hrano. Če tega ne na-pravimo, gre hrana nedovoljno iz-koriščena v gnoj, povzroča pa tudh lahko  razna  obolenja v prebavilih.
Goved rabi torej krmo, kfi ni samo redilna, temveč tudi takšna, ki na-poliu želodec. Navadno t\xdi vsaka polnilna hrana vsebuje gotov del, kti je hramilen. Tako vsebuje ?eno razen hranilnih sestavin tudi takšne, ki samo r.^DliLjo Idodec. Slama   ima
poslednjih večji del, zato je tudi manj hranljiva.
Toda goveji želodec ima še *o po-sebnost, da tudi od težje prebavlje-nih snovi dosti velik del prebavi. Navadni želodčni soki drugih rastli-nojedcev tega ne zmorejo in zato ne moremo konj in prašičev na istt na-čin krmiti kot govedo. Le v gove-jem želodcu so razne glive, ki raz-krajajo tudi lesno vlaknino, ki je druge rastlmojedne živali malo ali sploh ne prebavijo. Zato se govedo lahko prežlivlja tudi s slamo in dru-go rastlinsko hrano, ki vsebuje mno-go lesne vlaknine.
Ajdova slama, pomešana med dru-ga krmila, ni tako slaba krma za govedo, kakor se aplošno misli. Ce ji pri rnešanjn dodelimo nalogo, da z njo nadomestimo drugo napolnilno
hrano, bomo tudi ajdovico s pridora pokrmili, posebno, če nam primanj-kuje druge boljše krme. Mnogo pa j^ še drugih rastlin, ki vsebujejo dosti lesne vlaknine, ki bi mogoče bila dobra poLnilna krmila, jih pa za hrano zato ne moremo uporabifti, ker so pretrde in jih govedo ne ma-ra. Če jih pa zmehčamo ali na drob-no razrežemo, postanejo užitne :n jih goveji želodec more prebaviti. Taka krmila so v letih, ko manjka krme, prav dabrodošla nadomestila. Toda razumen gospodar ne bo ča-kal takšnih let, temveč bo že poprej razmišljal, s č)m bi seno nadomest.il in tako prihranil na izdatkih. Uve-del bo krmljenje z nadomestki tudi v letih, ko ima dovolj sena, pa bo raje redil več živine ali pa seno vnovčil, če ga bo imel preveč. .
Takšna trda hrana, kti jo je treba
šele predelati, da postane užitna, je
n.  pr.  trsno  rožje.   Po  obrezovanju
naši vinogradniki enoletni trsni   les
sežgejo ali  ga  vržejo na    kompost
i Prihraniti bi mogli mnogo sena, če
' bi enoletno rožje zmleli na v to svr-
ho priipravljenih strojih in ga po-tem pokladali volom preko zime ali v času, ko jih nfi potrebno dobro hraniti, ker jih le redko vprežemo. Bolj važna pa je k o r u z n i c a. Že do sedaj se je pokladala tudi pri nas govedu, toda v glavnem le zaradi tega, da se je živina motila z njo, ko je obirala Mstje, stebla pa je pohodi-la v gnoj.
Ta način izkoriščanja koruznice je seveda zelo preprost. V Vojvodini že bolj racionelno izrabljajo koruznico. Na slamoreznici jo razrežejo na 1 do 1 % cm dolge kose. Vsak večer to »sečko« pomešajo s plevami ali re-zan/:co od slame, poškropijo z vodo, osolijo in jo pustijo vsaj 12 ur sta-ti na kupu. Koruznica se malo se-greje in zmehča. Pred krmlienjem ji primešajo še rezano repo in krepko hrano ter jo potem poklada-jo kravam. Voli, kadar ne delajo. dobijo saimo koruznično rezanico, pomešano s plevami, alii rezanico od slame in malo repe Kadar pa dela-jo, dobijo isto hrano, pomešano s ko-
ruznim zdrobom. Koruznica v teh krajih popolnoma nadomestuje seno, ker tega primanjkuje in ga kmetje raje prihranijo za mlado živino, bre-je krave in vole, kadar težko de-lajo.
Amerikanci so uporabo koruznice še bolj izpopolnili. Koruznico ne re-žejo s slamoreznico, temveč jo s po-sebnimi stroji razcefrajo podolž steb-la na prav tanke kose. Najmanj užitna je namreč trda koža steblic, ki tudi preprečuje prebavo stržena. Ta stroj pa nekako olušči kožo, ki gre od živ:ne, sicer prebavljena, ima pa pri prebavi in hranjenju goved nalogo polnilne krme. Stroji se ime-nujejo »šriderji« in so se pred vojno uvažali iz Amerike.
Bilo bi prav sigurno nesmriselno in nesmotrno, če bi koruznico ne izkoristili. Nabava »šriderjev« bi bi-la prav gotovo za sedaj nemogoča. Poslužimo pa se lahko načina pri-prave koruzinice, kot je v Vojvodini običajen in bomo že s tem mnogo sena priitedili.