Poštnina plačana v gotovini.
Letnik VIII.
70
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1926.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in
URADI«
Slovencev.
ljubljanske ii
mariborske oblasti.
■ra
V s et> i ra	i
Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
397. Pravilnik za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
308.	Pravilnik o postopanju ob nezgodah v zrakoplovni službi in zavarovanju osebja pri službenem letenju.
309.	Naredba o izločanju gozdnih površin veleposestev, potrebnih za preskrbovanje poljedelcev z lesom in pašo, po odredbah člena 41. ustave.
310.	Pravilnik o opravljanju izpita finančnih uradnikov za prevedbo v davčne uradnike II. kategorije po členu 240. finančnega zakona za leto 1926./1927.
311.	Minimalne takse za nagrade zdravnikov, ki izvršujejo občo zdravniško prakso.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 169 z dne 28. julija 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. julija 1926.: V stanje pokoja je postavljen na prošnjo po poslednjem odstavku člena 141. uradniškega, zakona Pavel J e r o v e C, višji finančni svetnik v
4.	skupini I. kategorije pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
Številka 170 z dne 29. julija 1926.:
Odlok ministra pravde z dne 9. junija 1926.: Premeščen je po službeni potrebi Adolf H u d n i k, sodnik v 7. skupini I. kategorije okrajnega sodišča v Ptuju, k deželnemu sodišču v Ljubljani ter postavljen za okrajnega sodnika deželnega sodišča ljubljanskega v isti skupini in kategoriji.
Odlok ministra pravde z dne 7. maja 1926.: Postavljen je pravni praktikant Metod K omot ar za. sodnika v 7. skupini I. kategorije za območje višjega deželnega sodišča ljubljanskega.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 22. julija 1926.: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sme izstopiti zaradi sprejema avstrijskega državljanstva Marija Leitgeb, učiteljica na Dunaju, rojena v Konjicah in pristojna v Loče, srez Konjice.
Objavi poštne hranilnice v Beogradu z dne 23. julija 1926.: Umrla sta: Ivan Avsenik, direktorjev pomočnik pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani, dne 28. maja 1926. v Zapužah (občina Begunje) in Josip Otoničar, šef odseka pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani, dne 17. junija 1926. na Golniku (občina Krško). .
Odlok ministra za promet z dne 18. maja 1926.: Od sodelovanja pri licitacijah za vse državne, nabave in prodaje je izključena po členu 99. b zakona o državnem računovodstvu firma «V u 1 k a n», tvornica gumijevih izdelkov v Kranju, za dobo treh let izza dne 28. maja 1926.
Uredbe osrednje vlade.
307.
Pravilnik
za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
Člen 1. '
Zračni promet med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in inozemstvom je prost v mejah od-
redb, ki jih predpisujeta mednarodna konvencija za zrakoplovstvo z dne 13. oktobra 1919. in ta pravilnik.
Člen 2.
Zrakoplovi (aeronefs), ki prihajajo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ali odhajajo iz nje ali lete čez njeno ozemlje, morajo imeti za to vedno dovolilo, ki je začasnega značaja ter velja samo za določen čas in določeno potrebo.
Ta dovolila za prihod, odhod in prelet ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izdajajo, in, . sicer:
za zrakoplove (aeronefs), imatrikulirane v državah, ki so podpisale mednarodno konvencijo za zrakoplovstvo, vsa kraljevska poslaništva in vsi kraljevski konzulati v inozemstvu, nadalje oddelek za zrakoplovstvo ministrstva za vojsko in mornar-nico —• odsek za civilno aviacijo;
za zrakoplove (aeronefs) držav, ki niso podpisale mednarodne konvencije za zrakoplovstvo, oddelek za zrakoplovstvo ministrstva za vojsko in mornar-nico — odsek za civilno aviacijo.
Člen 3.
Prošnja za to dovolilo se mora predložiti dotič-nemu kraljevskemu poslaništvu ali konzulatu najmanj deset dni pred poletom. Samo v izjemnih nujnih primerih se sme predložiti prošnja za dovolilo tudi v krajšem roku, vendar pa ne manjšem nego dva dni pred poletom.
Za zrakoplove držav, ki niso podpisale mednarodne konvencije za zrakoplovstvo, se morajo pošiljati te prošnje za dovolila po diplomatski pori kraljevskemu ministrstvu za zunanje posle v Beogradu.
V prošnji za dovolilo je treba točno označiti:
a)	opredelitev poleta — odkod prosilec odhaja in kam potuje, kraje, kjer se hoče spustiti na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in 'Slovencev, ali pa namerja leteti brez spuščanja;
b)	smoter poleta;
c)	tip zrakoplova (sistem, število kril, število se-
dežev, jakost motorja v konjskih silah) in njegove znake imatrikulacije;	_x_
č) imena in narodnost lastnika zrakoplova, letečega osebja in potnikov;
d)	čas za izvršitev poleta — približno;
e)	koliko časa se bo mudil zrakoplov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in koliko časa v poedinih krajih.
Člen 4.
Posadka zrakoplova mora biti opremljena z dokumenti, ki jih določa mednarodna konvencija za zrakoplovstvo; poleg tega pa mora imeti pravilne potne listine, opremljene z običajno vstopno ali tranzitno vizo.
Potniki na zrakoplovu morajo imeti pravilne potne listine s prav triko vizo, dokler bodo te vize vobče predpisane.
Člen 5.
Zrakoplovi sinejo prevažati samo potnike in njih osebno prtljago.
Zrakoplovom je prepovedano:
prevažati orožje, strelivo, raznosila;
prevažati in uporabljati fotografske aparate kakršnekoli vrste;
prevažati in izpuščati golobe pismonoše; in
uvažati v državo monopolizirane predmete.
Zrakoplovi, ki prevažajo s posadko vred manj nego šest oseb, ne smejo imeti brez posebne odobritve radiotelegrafskega ali radiotelefonskega aparata; zrakoplovi, ki prevažajo s posadko vred šest in več oseb, pa smejo biti opremljeni z radiotelegraf-skimi in radiotelefonskimi aparati, samo da morajo imeti za to posebno dovolilo države, kateri pripadajo.
Člen 6.
Glede rednega javnega zračnega prometa med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in inozemstvom za prevoz potnikov, blaga in pošte si pridržuje vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pravico, dovoljevati ta promet po posebe sklenjenih pogodbah.
Člen 7.
Zračni promet v notranjščini državnega ozemlja in trgovski prevoz potnikov in blaga med poedinimi kraji državnega ozemlja sta rezervirana izključno zrakoplovom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — razen ob posebnih izjemah in za določen čas, po odločbi kraljevske vlade.
Člen 8.
Zrakoplovna pristanišča.
Mednarodna zrakoplovna pristanišča v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so ta-le:
Beograjski a e r o d r o m.*
Zemljepisna, lega: zemljepisna dolžina 20° 24' vzhodno; zemljepisna širina 45° 49' severno.
Krajevna lega: na levem bregu reke Save, 2 km zapadno od mesta Zemuna.
Zagrebški aerodrom.
Zemljepisna lega: 'zemljepisna dolžina 15° 59' vzhodno; zemljepisna širina 45° 48' severno.
Krajevna lega: na vzhodnem robu mesta Zagreba.	„,	, .
Skopski aerodrom.
Zemljepisna lega: zemljepisna dolžina 21° 28' vzhodno; zemljepisna širina 41° 59' severno.
Krajevna lega: na južnovzhodnem robu mesta Skoplja — na desnem bregu reke Vardarja.
* Začasno, dokler aerodrom pri Beogradu ne bo dovršen, -služi za ta namen
Pančevski aerodrom.
Zemljepisna lega: zemljepisna dolžina 20° 38' vzhodno, zemljepisna širina 44° 53' severno.
Krajevna lega: 1 km severozapadno od mesta Pančeva.
Pripomba: Za vse aerodrome zemljepisna dolžina po greenwichskem meridianu.
Ölen 9.
Spredaj navedeni aerodromi so odrejeni za carinske aerodrome.
Vsak zrakoplov, ki prihaja iz inozemstva ali odhaja iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvo, se mora spustiti na enega izmed zgoraj navedenih carinskih aerodromov, odnosno odpluti z njega.
Izjemoma in samo s posebno odobritvijo ministra za vojsko in mornarnico in s pristankom ministra za finance se sme spustiti zrakoplov izven odrejenih carinskih aerodromov, odnosno odpluti izven njih.
Člen 10.
Vsi' zakonski carinski in ostali predpisi za uvoz in izvoz blaga po suhem in po vodi veljajo tudi za uvoz in izvoz po zračni poti.
Člen 11.
Ce je zrakoplov zbog nepovoljnih atmosferskih razmer in višje sile (force majeure) prisiljen, da se spusti izven carinskega aerodroma, mora oni, ki je odgovoren za voditev aparata, o tem takoj obvestiti najbližje carinsko, finančno, davčno oblastvo, če pa teh ni, najbližjo policijsko (politično) ali krajevno oblastvo ob osebni odgovornosti, da se člani, posadke in potniki ne bodo oddaliii, da se aeroplan ne bo premestil in da se ne bo noben predmet z dotienega zrakoplova odnesel, skril ali uničil in noben predmet vzel s seboj na zrakoplov.
Pristojni organ dotičnoga oblastva overovi, ko se prepriča, da so se osebje in potniki držali predpisov prednjega odstavka, potno in tovorno listo ter pusti dotičnomu zrakoplovu neovirano nadaljevati pot; prisostvuje pa njegovemu odhodu.
Če je zrakoplov poškodovan, označi dotični organ državnega ali krajevnega oblastva na tovornem listu carinski aerodrom ali najbližjo carinarnico, kamor naj zrakoplov, odnosno njegova posadka in potniki z blagom odplovejo z odrejenim spremstvom državnega ali krajevnega oblastva, da se izpolnijo carinske formalnosti, če zrakoplov ne more nadaljevati poti. a je mogoče, da pride organ carinskega oblastva, mora pristojni carinski organ pregledati in ocariniti prtljago in blago na licu mesta. Potni in vozni stroški do kraja, kjer je pristal zrakoplov, zadenejo družbo ali osebo, ki ji zrakoplov pripada.
Člen 12.
Zrakoplovi, ki imajo dovolilo, preleteti ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev brez spuščanja, niso zavezani nobenim carinskim formalnostim.
Dolžni so samo, pluti po določenem potnem načrtu in leteti čez spredaj odrejene carinske aerodrome, tako da se morejo razpoznati njih znaki narodnosti in imatrikulacije. Če se morajo spustiti zasilno, je postopanje z njimi isto kakor v predhodnem. členu.
Člen 13.
Zrakoplovi, ki se mude samo začasno na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo biti začasno oproščeni uvozne carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
Prav tako niso srbsko-hrvatsko-slovenski zrakoplovi. ki so dovršili potovanje iz države v inozemstvo in se vračajo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, zavezani plačevanju uvozne carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
Člen 14.
Zrakoplovi, ki prihajajo iz inozemstva ali odhajajo iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvo, smejo preleteti državno mejo samo na kraju, ki je označen v izdanem potnem dovolilu.
Člen 15.
Kraji, kjer edino smejo inozemski zrakoplovi preleteti državne meje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so ti-le:
a)	Gorenji Logatec (italijanska meja);
b)	Maribor (avstrijska meja);
c)	Subotica (madžarska meja); č) Bela crkva (romunska meja);
d)	Caribrod (bolgarska meja);
e)	Gjevgjelija (grška meja);
f)	.Debar (albanska meja).
Člen 16.
Prelet državne meje je dovoljen samo podnevi od solnčnega vzhoda do solnčnega zapada in v taki višini, da se morejo z zemlje na aparatu razločno videti znaki njegove narodnosti in imatrikulacije.
Člen 17.
Zračna pota za civilne zrakoplove.
Smeri, v katerih edino je dovoljeno, leteti od preletišča državne meje do mednarodnih zračnih pristanišč in dalje čez ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so te-le:
a)	Gorenji Logatec—Ljubljana.—Zagreb—Požega— —Djakovo—Sremska Mitroviča—Beograd;
b)	Gorenji Logatec—Ljubljana—Celje—Maribor;
c)	Maribor—Zagreb—Beograd;
č) Subotica—Stari Bečej—Beograd;
d)	Bela crkva—Beograd;
e)	Caribrod—Pirot—Svrljig—Aleksinac—Paračin— —Beograd;
f)	Gjevgjelija—Skoplje—Kumanovo—Vranje—Le-skovac—Prokuplje—Stalač—Jagodina—Mlade-novac—Beograd;
g)	Debar—Gostivar—Skoplje in dalje kakor pod f).
Člen 18.
Čez večje naseljene kraje ni dovoljeno leteti niže nego v višini 1000 do 1500 m, čez manjše kraje pa ne niže nego v višini 500 m.
Člen 19.
Prepovedani pasovi.
Pasovi, y katerih je civilnim zrakoplovom prepovedano leteti, so ti-le:
1.	) mejni pasovi v daljavi 50 km vzporedno z mejno fronto;
2.	) vse obrežje Jadranske obale od italijanske meje (Sušak) do albanske meje (izliv reke Bojane) skupaj z vsemi Jadranskimi otoki in teritorialnimi vodami kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
3.	) Kamnik (Slovenija);
4.	) Trbovlje (Slovenija);
5.	) Mostar (Hercegovina);
6.	) Kalinovik (40 km južno od Sarajeva — Bosna);
7.	) Slavonski Brod (na Savi);
8.	) Osijek (20 km zapadno od izliva Drave v Dunav);
9.	) Novi Sad;
10.	) Kragujevac (Srbija);
11.	) Kraljevo (Srbija);
12.	) Kruševac (Srbija);
13.	) Niš (Srbija).
S tukaj navedenimi kraji vred je umeti njih okolico v daljavi 15 km.
Člen 20.
Zrakoplovi ali njih lastniki in voditelji, ki prekršijo odredbe mednarodne konvencije za zrakoplovstvo z dne 13. oktobra 1919. in predpise tega pravilnika, odgovarjajo kazenski po zakonih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V Beogradu, dne 25. junija 1926.;
VO br. 5987.
Minister za vojsko in mornarnico: divizijski general
Duš. P. Trifunovič s. r.
4:	*	*
Po odredbah konvencije za zrakoplovstvo z dne 13. oktobra 1919. je ministrski svet v seji z dne 25. junija 1926. usvojil ter odobruje ta pravilnik za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov (aeronefs) nad ozemljem kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. T. Uzunovič 3. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
308.
Na podstavi člena 8. zakona o zavarovanju osebja vojske in mornarnice pri službenem letenju z dne 11. februarja 1926. predpisujem ta-le
Pravilnik
o postopanju ob nezgodah v zrakoplovni službi in zavarovanju osebja pri službenem letenju.*
Prvi del.
Obče odredbe.
Člen 1.
Vsako letenje z aeroplanom ali zrakoplovom vobče, vzdiganje in spuščanje balona je po svoji naravi združeno z nevarnostjo za življenje letečega osebja in z velikimi materialnimi škodami. Zato zahteva vsa služba pri letenju kakršnegakoli zrakoplova ali pri njegovi opremi, izdelavi in odpravi največjo pozornost, veliko opreznost, točnost in vestnost vsega osebja, ki je neposredno ali posredno zaposleno v tej službi.
Za pozornost, opreznost, točnost in vestnost osebja se smatra strogo vpoštevanje in izvrševanje vseh predpisanih ali udomačenih pravil za let in spuščanje zrakoplovov kakor tudi način, po katerem se izvršujejo ta pravila.
To vpoštevanje in izvrševanje vseh predpisanih varnostnih ukrepov v službi letenja (vzdiganja balonov) in pravil, združenih z njo, se smatra za dolžnost in obvezo vseh oseb, brez razlike čina, mesta in položaja, zaposlenih posredno ali neposredno v tej službi. Zato je treba smatrati vsak odstopek, vsako zanemaro in neizvršitev teh pravil za kaznivo dejanje in za prestopek težjega značaja, ki ima za posledico stroge zakonske ukrepe in kazni.
Člen 2.
Da bi bilo moči proučevati vse činjenice, ki več ali manj pospešujejo ali provzročajo nezgode in nesreče v službi letenja, in da bi se na podstavi tega proučevanja pridobila izkušnja glede varnostnih ukrepov — ki jih je treba odrejati ob poedinih prilikah — se predpisujejo s tem pravilnikom one dolžnosti pristojnih organov, ki se nanašajo na proučevanje teh primerov, na urejanje podatkov in na odrejanje potrebnih ukrepov.
Odredbe tega pravilnika se morajo uporabljati tudi na nezgode in nesreče, ki nastopajo pri laboratorijskih preizkusih, posredno ali neposredno združenih z izpopolnjevanjem letečih objektov, prav tako pa tudi z letečo službo samo ali s strokovnim poukom.
Člen 3.
Za pristojne organe po tem pravilniku, v katerih dolžnost spada odreditev ukrepov takoj, ko je nastopila nezgoda, se smatrajo nadrejeni starej-šine (komandanti, komandirji, rokovalci, upravniki), ki jim v materialnem pogledu pripada material, s katerim se je primerila nezgoda.
Oseba, bodisi da je provzročiteljica, bodisi da je žrtev nezgode, ne vpliva na pristojnost, določeno s tem členom.
Če nastane ob nezgodi prepir zaradi pristojnosti, ker se meša več materialnih objektov iz raznih območij, se smatra za pristojnega po tem členu oni starejšina, iz čigar območja je objekt največje vrednosti; če pa je vrednost enaka, odloči načelnik zrakoplovnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarnico.
Člen 4.
Za material, s katerim je — po predhodnih členih — nastopila nezgoda, je treba smatrati vsa ona potrošna ali nepotrošna, premična ali nepremična materialna sredstva v posrednji ali neposrednji službi letenja, ki so vplivala na pogubo osebe' in stvari ali pa so bila sama uničena pri nezgodi, ki se je pripetila.
Člen 5.
Za nezgode in nesreče, na katere se mora uporabljati ta pravilnik, se smatrajo vsi oni primeri — posredno ali neposredno združeni z letenjem (spuščanjem balona) —< zaradi katerih so nastopile škodljive posledice za osebe ali stvari in ki so bile v službeni zvezi z letom na enega izmed dveh določenih načinov: med pripravljanjem ali med izvrševanjem.
Na ostale osebe ali stvari se uporablja ta pravilnik, t. j. vodi se preiskava po njem, samo na privatno tožbo.
Člen 6.
VseMezgode in nesreče — ki so neposrednja posledica letenja, kakor: zlom pri poletu ali pri padcu, ker je nastala slučajno pogreška v pilotaži ali ker se je iznenada ustavil motor se imajo glede na značaj službe same za primer, zaradi katerega pilota ni smatrati za krivca in ga ni klicati na odgovor, prav tako pa ne delati odgovornega za povračilo škode državi ali drugim privatnim osebam, najsi so osebno ali materialno poškodovane. — Izvzeti so primeri, kjer se dokaže, da je pilot zakrivil kaznivo dejanje.
P r i p o m b a: Kar se tiče povračila škode, prizadete privatnim osebam, se razpravlja to povračilo po načelih, po katerih povrača škodo privatnim osebam država; zato se morajo napotiti take osebe na redno civilno pravdo (člen 5. pravilnika), če se drugače ni mogel doseči sporazum.
Člen 7.
Če se je pripetila nezgoda (nesreča), navedena v členu 6., izključno zaradi nepazljivosti ali nepremišljenosti pilotove ter ostane pilot nepoškodovan ali je samo lahko poškodovan, se odrede zoper takega pilota ti-le ukrepi:
1.	) Prepove se mu letenje od 1 do 90 dni.
2.	) Postavi se na nižje pilotsko zvanje ali pa se pošlje na ponovno izučevanje v pilotsko šolo, da iznova izpolni pogoje za pilotsko zvanje ali one pogoje, ki.se izrečno predpišejo.
3.	) Za vselej se mu odvzame pilotska diploma in prevede se v neleteče osebje.
4.	) Prevede se v drugo vrsto vojske, kolikor je to opravičeno in po zakonu mogoče.
Ukrepi, označeni pod točkami 1.), 2.), 3.) in 4.), se uporabljajo po določilih uredbe o vojaškem zrakoplovstvu.
Na uporabo označenih ukrepov vplivajo prejšnji postopki in obča ocena dotičnega pilota, kolikor se nanaša izključno na letečo službo, kakor tudi nepovoljni odstopki in neuvaževanje predpisanih varnostnih ukrepov.
Pripomba: S tem členom se niti najmanj ne omejujejo nadrejeni starejšine glede .uporabljanja disciplinskih kazni za vsak ugotovljeni odstopek od določenega reda in discipline v službi letenja pri letečem osebju.
Člen 8.
j godek nastopil; ugotovi s skiciranjem prostorne po-j Oni, ki je nadrejen po členu 3., mora navesti ob ! datke ter vpiše v skico podatke o atmosferskih raz- j odpremi predmeta ukrepe, ki jih je odredil za čuvanje materiala po odredbi točke 5.) pod A. člena 11
j merah, če je to posebnega pomena, zasliši onega, j j pod čigar vodstvom se je pripetila nezgoda; zasliši! ’ priče, ter sestavi o vsem tem na licu mesta z a - j pisnik o komisijskem poslovanju, ki. mu priloži omenjeno skico (obrazec št. 1).
3.) Na podstavi lastne ocene nadaljuje komisija po izvršenem ogledu na licu mesta preiskavo zoper
Ko prejme šef operativnega odseka pri oddelku za zrakoplovstvo predmet, skliče stalno komisijo (glej člen 13.) ter ji izroči na reverz omenjeni predmet zaradi preiskave na drugi stopnji, razprave in nadaljnjega postopanja.
3.) Predsednik stalne komisije izroči posreduje provzročitelje nezgode. V ta namen izvrši j predmet v proučevanje in mnenje enemu izmed čhi-vse potrebne poizvedbe in zaslišbe prič; za to za-' nov komisije s tehnično izobrazbo; ta ga mora pro-hteva po potrebi tudi strokovnjake.	j	učiti v 48 urah ter s svojim referatom predlagati
4.) Ko je izčrpala komisija vse metode, da bi pri-; s t a 1 n i k o misiji ukrepe, ki jih je treba odšla do tehničnih dokazov o okolnostih in osebah, ki j rediti, da se čim racionalneje uporabi preostali maso vplivale, odnosno vplivajo (člen 7.) na nastop j terial (predlog za popravila in uporabo tega ma-nezgode, sestavi svoje poročilo, ki mu priloži ves | teriala). Ko tehnični organ to izvrši, odda predmet preiskovalni material s seznamkom uničenih stvari! članu komisije za pravna vprašanja, po obrazcu št. 2., ter vpiše v svoje poročilo skupno Ta mora pristaviti referatu gorenjega člana svoje
velikost škode (v %), pri tem pa pusti prazne raz-predelke, v katere se vpisuje vrednost poškodovanih predmetov.
5.) Poročilo, o katerem se govori spredaj, predloži komisija n a d r e j e n e m ustarejšini, ki je odredil komisijo s svojo naredbo.
Kar se tiče delov uničenega materiala, ki so ostali porabili ali ki so taki, da jih je mogoče še za kaj uporabiti, jih vpiše komisija v seznamek po obrazcu 2. ter jih da hraniti s predlogom o popravilih in z duplikatom seznamka omenjenemu nadrejenemu starejšini, dokler se ne reši ves primer na drugi stopnji preiskave.
B. Če gre za telesno poškodbo s m' r t oseb.
ali
veljajo odredbe dopolnitvami:
pod A. tega člena z naslednjimi
mnenje glede materialne odgovornosti in. če gre za kazensko odgovornost, tudi glede te odgovornosti, ter predlagati vse zakonske ukrepe, ki naj se odrede v tem primeru. Za razložene posle se pusti temu članu rok 48 ur, ki se sme podaljšati samo, če je treba naknadno zbrati podatke.
4.) Ko se izvrši, kar je rečeno v predhodni točki, se sestane stalna komisija, ki izdela in poda na podstavi teh referatov in svoje odločbe načelniku oddelka za zrakoplovstvo svoj končni predlog po odredbi člena 2. tega pravilnika. S predajo svojega poročila ali predloga dovrši komisija svojo nalogo preiskave na drugi stopnji.
Vse nadaljnje ukrepe (razknjižbo ali poziv na materialni ali kazenski odgovor), potrebne naredbe ali odločbe za to odredi načelnik oddelka za zrakoplovstvo po zakonu in veljavnih uredbah in predpisih.
Ob nezgodah (nesrečah), na katere se uporablja ta pravilnik (člen 5.), ki pa ne spadajo v kategorijo, navedeno v členu 6. tega pravilnika, je smatrati, da zadeva krivda onega, v čigar območju se je pripetila nezgoda ali škoda, in zoper njega je treba postopati po odredbah zakona o postopanju ob voja-ško-kazenskih dejanjih.
Drugi del.
Postopanje ob nezgodah in nesrečah.
Člen 9.
Po posledicah se dele vse nezgod e, na katere se nanaša ta pravilnik, zaradi ravnanja in postopanja pristojnih organov na dve skupini:
A.	na nezgode samo z materialno škodo in
B.	na nezgode s telesno poškodbo ali smrtjo oseb obenem z materialno škodo ali brez nje.
Po tej razdelitvi je treba razlikovati tudi dva načina postopanja ob preiskavi; «redno», če gre samo za materialno škodo, in «n u j n o», če gre za telesno poškodbo ali smrt ljudi.
Člen 10.
Nezavisno od razdelitve v členu 9. imajo preiskave vseh nezgod (nesreč) dve stopnji: prvo in d r u g o.
Na prvi stopnji p r e i s k a v e .se zbirajo po členu 2. pravilnika podatki o činjenicah, ki so vplivale manj ali več, posredno ali neposredno, da je nastopila nezgoda.
Na drugi stopnji se podajajo na podstavi podatkov, zbranih na prvi stopnji, in na podstavi njih znanstvene in strokovne ocenitve formalni predlogi za nasprotne ukrepe, ki jih je treba odrediti, če niso bili prej odrejeni ali če so se izkazali za nezadostne, in se ugotavlja pravica do odškodnine in zavarovanja.
Člen 11.
Postopanje na prvi stop n ji preiskave obscza ta-le opravila:
A. Če gre za materialno škodo.
1.	) Nadrejeni starejšma odredi po členu 4. z naredbo takoj, ko je nastopil primer, posebno preiskovalno komisijo treh članov, ki naj izvrši preiskavo. V komisijo spadajo: najvišji častnik-aviatik podrejene edinice, en strokovni častnik za tehnične posle (ali tehnični poslovodja) in en državni mojster (ali šef mehanikov ali delavnice), ki mu gre zaupanje; vendar pa ne sme biti noben član iz iste ('(linice (eskadrile, skupine, čete, parka, delavnice), kjer se je pripetila nezgoda.
2.	) Odrejena preiskovalna komisija odide na lice mesta ter preišče vse okolnosti, ob katerih je do-
1.	) Komisiji se prideli zdravnik, ki naj ugotovi stopnjo poškodbe ali povod, da je nastopila smrt, kar se mora vpisati v komisijski zapisnik. Zdravnikova dolžnost je nadalje evakuacija, ostalo postopanje ob dajanju zdravniške pomoči ranjencu ali mrliški obdukciji.
2.	) Ko preiskuje komisija okolnosti in zbira podatke, če se je kdo smrtno ponesrečil ali če umrje med preiskavo, mora zbrati vse potrebne podatke, vsa pismena oznamenila, vse zapiske in vse beležke, ki jih najde na mestu, kakor tudi vse privatne stvari: denar, nakit i. dr. ponesrečenih ali umrlih oseb ter vse to popisati in postaviti v zapisnik ali vpisati v posebne seznamke, ki jih priloži zapisniku. Komisija mora točno ugotoviti stanje, najdeno pri umrlih osebah, in ne sme dovoliti, da bi se izpre-menilo.
3.	) V primerili iz člena 6. vpiše komisija v skico podatkov o smeri poleta tudi točen popis manevrov, ki jih je izvršil pilot. Podatek o smeri poleta in kraju nezgode mora včrtati kar najmarkantneje (s karminom) v skico in kroki, če se pokaže potreba za to.
4.	) Komisija predlaga v svojem poročilu tudi enega izmed ukrepov, navedenih v členu 6., ki bi ga bilo treba po njenem mnenju odrediti zoper pilota ali obdolženca.
Pripomba: Če je pilot po činu in činovnem redu višji od najvišjega člana komisije, se ta točka ne vpiše, nego se učini ocena o tem na d r u g i stopnji preiskave.
Kar se tiče postopanja z uničenim materialom, veljajo odredbe pod A. tega člena povsem tudi za te primere.
Postopanje na tej stopnji preiskave sme trajati največ (5) pet dni od dne, ko se je pripetila nezgoda.
Člen 12.
Postopanje na drugi stopnji preiskave obseza ta-le opravila:
A. Če gre za materialno škod o.
1.	) Oni, ki je nadrejen po členu 3., odda ves preiskovalni material, zbran po odredbah predhodnega člena pod A., svojemu prvonadrejenemu ad-minis trati v n e m u organ u, pri katerem je obremenjen za uničeni material.
2.	) Predstojnik organa, omenjenega v predhodni točki, pošlje predmet, ko je posnel iz njega potrebne podatke, po redni poti načelniku oddelka za zrakoplovstvo ministrstva za vojsko in mornar-nico.
Pripomba: Organi, skozi katerih območje prehaja pred m e t, morajo prav tako kakor oni, ki so nadrejeni po členu 3., oddati o nezgodi (po podatkih. zbranih na prvi stopnji preiskave) svoje mnenje in podati predlog za postopanje s preostalo opremo.
B. Če gre za telesno poškodbo ali smrt oseb,
veljajo povsem odredbe tega člena' pod A., kolikor ne bi bila njih uporaba v konkretnih primerih omejena ali razširjena z odredbami členov 6. in 7.
Pripomba: V primerih, navedenih .v členu 6., mora predlagati stalna komisija s posebnim poročilom nasprotne ukrepe v zmislu smotra, postavljenega v členu 2.
Za primer, naveden v členu 7., predlaga stalna komisija enega izmed ukrepov, navedenih v omenjenem členu; pri tem navede mnenje komisije po točki 1.) pod A. predhodnega člena, če je bilo oddano (pripomba k točki 3. pod B. predhodnega člena).
jPosebna navodila za to opravilo v redkejših in nenavadnih primerih izposluje stalna komisija po svojem predstavniku od načelnika oddelka za zrakoplovstvo.
Člen 13.
Stalno komisijo, omenjeno v predhodnem členu, postavi za leto dni minister za vojsko in mornarnico na predlog, ki ga poda načelnik oddelka za zrakoplovstvo.
Stalna komisija ima s predsednikom vred pet članov in njen naziv je: Stalna ko m i s i j a za i z vid j a n j e nesrečnih slučajeva u službenom letenju (Stalna komisija za preiskovanje nezgod pri službenem letenju). — Komisijo sestavljajo:
predsednik komisije, višji častnik — pomočnik načelniku oddelka za zrakoplovstvo;
en nižji tehnični častnik, ki je obenem pilot;
dva nižja zrakoplovna častnika (en pilot in en izvidnik); in
en nižji, če mogoče, sodni častnik kot zapisnikar komisije.
Komisiji se smeta prideliti po potrebi: en zdravnik. sanitetni častnik, in en tehnični strokovnjak (tehnični delovodja ali državni mojster) kot izvedenca.
Odrejeni člani komisije opravljajo te dolžnosti poleg svojih rednih dolžnosti.
Zapisnikar komisije mora biti iz oddelka za zrakoplovstvo ministrstva za vojsko in mornarnico.
Komisijo sklicuje z naredbo načelnik oddelka za zrakoplovstvo ali predsednik komisije.
Komisija vodi o svojem poslovanju zapisnik. Vso korespondenco vodi predsednik komisije z zapisnikarjem; zaradi tega vodi komisija poseben vložni zapisnik in odpravili zapisnik.
Zapisnikar ureja kopije vseh komisijskih poročil ter odda koncem leta vse urejeno v arhiv oddelka za zrakoplovstvo, če se ne odredi drugače.
Vso korespondenco za zbiranje in dajanje podatkov. odpremljanje komisijskih odločb podpisuje predsednik komisije, sopodpisuje pa jo zapisnikar.
Obrazec 1.
Izviđjačka Komisija ............... 192	. god.
kvara 2.)
Zapisnik aeroplanskog nesrećnog udesa	1.)
Pilot			Izvidjač (pratilac)		
Mehaničar			oficir koji upravlja letenjem		
Aeroplan	Broj		Kako opremljen		
	Sa koliko bencina 		 kg		Sa koliko ulja	 kg	Motor br.	
Cilj i zadatak leta					
Mesto	polaska		Vetar i stanje neba pri	polasku	3.)
	spuštanja			spuštanju	
Kratak opis slučaja kvara i prilika pod kojima se desio, kao i mesta i vremena	4.)				
Povredjen					
Svedoci i veštaci, njihove izjave o slučaju					
Skica terena gde se desio kvar.
Situacija 4.)
Objašnjenje:
1.	) Tekući broj kvara u godini.
2.	) Nepotrebno precrtati.
3.	) Označiti snagu i pravac vetra, i stanje neba po ustaljenim meteorološkim
znacima.
4.	) U gornjem levom uglu skice pokazati situaciju: u razmeri 1 :75.000
ako je mesto u blizini aerodroma, ako je daleko u razmeri 1: 200.000.
5.	) Okategorisati kvar po tri kategorije i to: laki, srednji i teški.
6.	) Ovu rubriku popunjava komanda čiji je material.
5.) Vrsta kvara	Aeroplan 	 Br				
	Motor ~ 	 Br	 ..		
OPIS KVARA		Veličina kvara u »/o po oceni komisije	Vrednost kvara u dinarima po proceni komisije ili po cenov-niku tehničkog parka
Motor:			
Trup:			
Krila:			
Komande:			
Stajni trap:			
Elisa			
Instrumenti			
Sta je učinjeno sa materialom ispravnim, a šta sa neispravnim	6.)		
Mišljenje pretpostav- Ijeniti	Komandira osnovne jedinice		
	Komandanta puka		
Rešenje Načelnika Odelenja za Vazduho-plovstvo			
PREDLOG IZVIDJAČKE KOMISIJE
Poročilo stalne komisije in vsi njeni formularji so veljavni šele, ko se podpišejo vsi člani komisije.
Tretji del.
Postopanje glede denarnega zavarovanja.
Člen 14.
Za osebe vojske in mornarnice, ki lete službeno in imajo pravico do denarnega zavarovanja po odredbah členov 1., 2. in 3. zakona o zavarovanju, se smatrajo:
a)	vse ukazne in neukazne vojaške osebe stalnega kadra, ki služijo pri zrakoplovstvu;
b)	vse ukazne in neukazne vojaške osebe iz rezerve zrakoplovstva, dokler se izučujejo bodisi po obvezi, bodisi prostovoljno;
c)	osebe drugih vrst vojske in strok, ki jih odrede pristojni starejšine ali pošljejo k zrakoplovstvu na letenje z izvestno službeno nalogo;
č) nadrejeni starejšine, če vrše letenje uradoma, da opazujejo in pregledujejo letenje ali nadzirajo zrakoplovne edinice;
d)	inozemski državljani, ki služijo pri zrakoplovstvu kot leteče osebje po dogovoru ali pogodbeno.
Člen 15.
Za službena letenja s pravico do zavarovanja se smatrajo še ta-le letenja:
a)	Letenje z zrakoplovi, ki niso vojaška svojina, ki pa so se izdelali po nalogu vojaške uprave ali so se ji ponudili, tudi če niso dokončno prevzeti, ako se vrše ta letenja po pismenih naredbah vojaških oblastev. To velja tudi za kontrolna letenja zaradi preizkusa in sprejema zrakoplovov v poletu, ki jih preizkuša in prevzema vojaško oblastvo.
b)	Letenje z vojaškimi zrakoplovi, ki so svojina tuje države, če sta ga pristojno odobrila minister za vojsko in mornarnico in pristojna vojaška uprava tuje države. N. pr. ob poletih vojaških avia-tikov v inozemstvo.
c)	Letenje zaradi zrakoplovne propagande, če ga je odobril minister za vojsko in mornarnico, a s to odobritvijo pravica do denarnega zavarovanja ni bila izključena, ali če prirede vojaška oblastva sama tako letenje.
Člen 16.
Denarna zavarovanju za navedene osebe pripadajo samo onim osebam, ki se na zrakoplovu smrtno ponesrečijo, ob pogojih, ki jih predpisuje člen 2. zakona o zavarovanju, ali ki umrjejo za dobljenimi poškodbami v času, navedenem v členu 6. zakona o zavarovanju.
Člen 17.
Pravica do denarnega zavarovanja teče za naslednike in koristnike iz člena 4. zakona o zavarovanju od smrtnega dne onega, ki je imel pravico do zavarovanja, zastara pa v enem letu od dne smrti, če ne ukrene naslednik ali koristnik v tem času ne pismeno ne ustno ničesar,, da bi ukoristil svojo pravico, ki mu gre po zakonu o zavarovanju.
Denarno zavarovanje, ki ga določa člen 3. zakona o zavarovanju, se daje samo na pismeno zahtevo naslednikov in koristnikov.
Člen 18.
Nasledniki in koristniki, ki uveljavljajo po členu 4. zakona o zavarovanju pravico do izplačila zavarovane vsote za smrtno ponesrečene ali umrle osebe, j morajo vložiti za to pismeno prijavo ali prošnjo pri
oni komandi ali napravi, pri kateri je umrlec prejemal plačo.
Tej prijavi ali prošnji morajo priložiti prosilci vse dokumente in dokaze v originalu ali v prepisu, overovljenem po pristojnem oblastvu, s katerimi uveljavljajo to svojo pravico, in sicer:
a)	Žena —• poročni list in potrdilo pristojnega oblastva, da je bila s pokojnikom do dne in na dan smrti v pravnoveljavnem zakonu.
b)	Otroci — krstni list.
c)	Roditelji — potrdilo, overovljeno po pristojnem oblastvu, da pokojnik ni bil oženjen in da ni imel otrok.
č) Bratje in sestre — potrdilo, overovljeno po pristojnem oblastvu, da jih je pokojnik vzdrževal, da ni nikogar, ki bi moral skrbeti zanje, in da ni drugih bližjih naslednikov (žene, otrok in roditeljev) in k r s t n i list, sestre pa še potrdilo, da niso omožene in da se pred smrtjo pokojnikovo niso možile.
Polnoletni bratje, ki se še šolajo, morajo priložiti gorenjim dokumentom tudi potrdilo šolskega oblastva, da so se na dan smrti svojega brata redno šolali in da se še vedno tako šolajo.
d)	Za nepreskrbljene t e s t a m e n t i r a n e naslednike — oblastveno potrjeno oporoko ali volilo, s katerim je pokojnik še v življenju prenesel svoje denarno zavarovanje na prosilce, krstni list, potrdilo o njih imovinskem in družbenem stanju, overovljeno, po pristojnem oblastvu, in potrdilo, pristojno potrjeno in overovljeno po pristojnem oblastvu, da nima umrlec ali ponesrečenec bližjih naslednikov, ki jih navajajo točke L), 2.) in 3.) člena 4. zakona o zavarovanju.
Unikat.
Duplikat.
Obrazec 2.
Spisak materijala.
Oštećeni predmet
DELOVI
Aeroplan
Motor
Stanje
Ispravno
Neispravno
1	Motor			
2 3	Trup			
	Krila			—
4	Krme			
5	Komande			
6	Stajni trap			
7	Elise			
8	Instrumenti	Barograf		
9 10		Brzomer		
		Visomer		
11				
12	Naoružanje	Foto-aparat		
13		Radio-stanica		
14		Mitraljez		
15		Bombe		
16		Municija		
17				
18				
19				
20				
K. S.
Objašnjenja, primedbe i predloži komisije
Materijal po ovom spisku
Predao Predsednik Izvidjačke Komisije:
Primio:
Obrazec 3.
KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA. MINISTARSTVO VOJSKE I MORNARICE.
Odeljenje za Vazduhoplovstvo.
Rešenje
O
Novčanom osiguranju osoblja za službeno letenje.
Na molbu g. --------------------------------------------------
a na osnovi podnetih dokaza i mišljenja Stalne Komisije za nesrečne slučajeve u Vazduhoplovstvu: da je smrt pokojnog__________________
na. dan .................... zaista nastupila zbog letenja i u svemu
pod okolnostima, koje predvidja čl. 1. i 2. Zakona o Osiguranju Osoblja u službenom letenju i čl. 16. Pravilnika za izvršenje Zakona o Osiguranju, —
Rešavam:
Poginulom ------------------^_________________________________
pripada na ime novčanog osiguranja:
Na ime redovnog ličnog osiguranja po čl. 3. Zakona o Osiguranju
Din ...........
Na ime dodatka po 10.000
na ------------------ član -------^-------- porodice
Din -----------
Ukupno Din
I slovima
Po podnetoj molbi ____________________________________________________
i dokazima priloženim uz molbu, koji su nadjeni za punovažne i uredne,
novčano osiguranje u gornjem iznosu od dinara...............................
na osnovu čl. 4. Zakona o Osiguranju Osoblja, priznaje se g. _______________
-------:--------------------------- i ovlašćuje da isto može naplatiti.
Isplata na kasi Komande_______________________________________________
na račun kredita partije ------------- budžeta za 19________godinu.
Po isplati postupiti po čl. 20. Pravilnika za izvršenje Zakona o Osiguranju Osoblja u službenom letenju.
Načelnik Odeljenja za Vazduhoplovstvo:
Za nepreskrbljene testamentirane naslednike vob-če se smatrajo maloletne in siromašne osebe, polnoletne pa, če imajo pogoje, predpisane za brate in sestre.
Prošnje za prejem denarnega zavarovanja morajo biti svojeročno spisane in podpisane ali pa spisane in podpisane po kom drugem pred dvema pismenima pričama, če so prosilci nepismeni. Prosilci morajo izročiti prošnje pristojni komandi ali napravi osebno na reverz ali pa po pošti v priporočenem pismu.
Člen 19.
Komanda, ki prejme te prošnje, jih pošlje, ko jih opremi s potrebnimi službenimi dokumenti in pojasnili, ki potrjujejo, da je bil pokojnik resnično njen uslužbenec, in ko poda o prošnji svoje mnenje in svoj predlog, v rešitev pristojni višji komandi; pri tem se vselej skliče na številko akta, pod katero je bil odposlan tudi zapisnik o preiskavi na prvi stopnji (po členu 11. tega pravilnika) o nezgodi, ob kateri ali zaradi katere je pokojnika zadela smrt. Če ta zapisnik ni bil odposlan, ga priloži prošnji ter ga pošlje z njo vred dalje po pristojni poti.
Ko dospe tako odposlani predmet k oddelku za zrakoplovstvo, skliče načelnik oddelka stalno komisijo ter ji izroči predmet v nadaljnje poslovanje. Komisija postopa nadalje po členu 12. A. in B. tega pravilnika.
Ko je komisija pregledala vse predložene dokumente, mora nadalje v roku, ki ga predpisuje člen 12. pravilnika, najkesneje pa v petih dneh, ko je prejela predmet, oddati svoje odrejeno mnenje o pro-silčevi prošnji: ali ima pravico, prejeti zahtevano denarno zavarovanje i n
v kolikem znesku ali pa nima te pravice. Svojo odločbo s svojim mnenjem in razlogi vred mora zapisati komisija na predmetu samem. Komisija nima pravice, da bi sama ukrenila novo zbiranje dokazov in podatkov.
Ce je oddala komisija o predloženi prošnji ugodno mnenje, izda načelnik oddelka za zrakoplovstvo potrebno odločbo za izplačilo denarnega zavarovanja ter odredi, da se deni predmet prošnje v arhiv. To odločbo izda načelnik prosilcu v prepisu na posebnem obrazcu (obrazec št. 3),
Odločbo na obrazcu št. 3 podpiše načelnik oddelka za zrakoplovstvo.
Ce odda komisija o predloženi prošnji neugodno mnenje, da prosilec nima pravice do zavarovanja, zapiše načelnik oddelka za zrakoplovstvo na predmetu o tem odločbo ter odredi, da se izdaj odločba v prepisu prosilcu na navadnem obrazcu za odločbo, predmet sam pa se deni v arhiv.
Člen 20.
Zavarovanje po pravilno predloženi odločbi in posebnem obrazcu za to (obrazec št. 3) izplača redno in obvezno komanda, pri kateri je pokojnik v življenju prejemal plačo; pri tem vpiše izdatek po predpisih v knjige in dvigne po vseh takih odločbah denar za popolnitev blagajne. Zavarovanje se izplača iz kredita, ki je s proračunom določen za to.
Člen 21.
Pritožbe zoper izdane odločbe se smejo vlagati v 15 dneh od dne, ko se je priobčila odločba, pri ministru za vojsko in mornarnico, čigar odločba je izvršna.
Člen 22.
Prehodna odredba.
Po tem pravilniku je reševati vse nerešene predmete o primerih, ki so nastopili pred njegovo izdajo.
Člen 23.
Ta pravilnik stopi v veljavo ter dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v «Službenem Vojnem Listu».
Oni, ki so pristojni, naj skrbe za njegovo pravilno izvrševanje.
V Beogradu, dne 10. junija 1926.;
VO br. 8523.
Minister za vojsko in mornarnico: divizijski general
"•	Duš. P. Trifunovič s. r.
309.
Naredba
ministra za šume in rudnike sporazumno z ministrom za agrarno reformo o izločanju gozdnih površin veleposestev, potrebnih za preskrbovanje poljedelcev z lesom in pašo, po odredbah člena 41. ustave.*
Da se zberejo potrebni podatki in da se pripravi izvajanje prihodnjih zakonov po načelu poslednjega odstavka člena 41. ustave, nadalje zato, da se točno
označijo potrebni gozdni kompleksi za to svrho in da se že sedaj po veljavnih zakonih in naredbah udovoljijo interesenti iz teh gozdnih kompleksov, naposled zato, da se prepreči devastacija gozdov tako po veleposestnikih kakor tudi po interesentih, odrejam:
Člen 1.
Kot interesenti se jemljejo v poštev po tej naredbi poljedelci v selih in naseliščih, katerih okoliši meje ob gozde veleposestva, in sicer že sedaj oni, ki imajo po dosedanjih zakonih in naredbah pravico, ida se preskrbujejo z lesom in pašo iz dotičnih gozdov; ko pa stopi v veljavo zakon o izvrševanju člena 41. ustave, se bodo preskrbovali tudi poljedelci, ki jih obseza ta zakon.
V	izjemnih primerih se smejo privzeti v krog’ interesentov tudi poljedelci v onih selih in naseliščih. ki ne meje neposredno ob veleposestvo; toda za to je treba predhodne sporazumne odločbe ministra za šume in rudnike in ministra za agrarno reformo.
Člen 2.
Interesenti po členu 1. te naredbe smejo biti samo:
a)	poljedelske rodbine, ki niso niti nooblaščenke zemljiških zajednic niti uživalke pravic krajiških imovinskih občin ter nimajo svojih gozdov;
b)	poljedelske rodbine, pooblaščenke zemljiških zajednic in uživalke pravic imovinskih občin, iz ■katerih gozdov se sploh ne črpajo letni dohodki v drveh ali pa so tako neznatni,- da ne morejo kriti niti polovice potrebe, določene v členu 3. te naredbe, ter nimajo svojih privatnih g’ozđov;
c)	poljedelske rodbine, ki imajo svoje gozde, toda manjše od dveh oralov, ter niso niti pooblaščenke niti uživalke pravic, nadalje rodbine, uživalke pravic, ki. imajo svojih gozdov manj nego en oral. razen tega pa dobivajo iz skupnih gozdov manj nego polovico kuriva, določenega s členom 3.
Člen 3.
Da se določi svojstvo interesentov po členu 2. te naredbe, mora sestaviti vsako občinsko oblastvo o tem seznamek do konca meseca februarja vsakega leta, ga razgrniti za 30 dni na javen vpogled pri občinskem uradu ter to razgrnitev razglasiti vsestranski in javno na običajni način.
Ko poteče rok za razgrnitev, mora predložiti občinsko oblastvo seznamek interesentov z eventualnimi ugovori pristojnemu sreskemu poglavarju, ki odloči o tem v prvi instanci. Zoper njegovo odločbo je dovoljena v osmih dneh po sreskem poglavarju pritožba na oblastnega velikega župana, ki reši predmet v drugi in zadnji instanci. Mesta z urejenim magistratom rešujejo ta predmet v prvi instanci namesto sreskega poglavarja.
Ko se pravnomočno določi svojstvo interesentov po členu 2. te naredbe, mora šumarski poročevalec sreskega poglavarja izračuniti potrebno količino drv in površino gozdov, ki bi bila potrebna za kritje te količine, in sicer od onih gozdov veleposestva, ki so v dosežaju dotičnih sel in naselišč.
iFri tem je treba jemati v prvi vrsti v poštev gozde onih veleposestev, ki so bila prej obremenjena s sekvestri in od katerih so že s sekvestracijo odcepljene stanovite površine.
Omenjeni izračun s popisom interesentov se mora nato predložiti pristojnemu oblastnemu velikemu županu, ki odredi v prvi instanci, katere gozdne površine veleposestev je treba po odredbah člena 41. ustave izločiti in rezervirati, da. se popisani poljedelci preskrbujejo z lesom, in koliko znižano pristojbino je treba plačati za ta les v korist gozdnih posestnikov.
Zoper to odločbo oblastnega velikega župana je dopustna veleposestniku in interesentom pritožba v osmih dneh po oblastnem velikem županu nä ministrstvo za šume in rudnike; toda vložena pritožba nima odložilne moči.
V	onih gozdih veleposestev, kjer je drevje pretežno sposobno za tehnične svrhe, se mora izračuniti in z odločbo oblastnega velikega župana nakazati priznana količina lesa za sečnjo samo v oni količini, ki se ujema z vrednostjo izračunjene in priznane količine kuriva.
N. pr.: Interesent ima pravico ugodnosti do 16 m3 kuriva. V pretežno jelovih in smrekovih gozdih se mora tak les nakazati, ker je drugega malo. Če je v dotičnem kraju jelovina in smrekovina štirikrat ali večkrat dražja od kuriva (bukovega, javorovega itd.), se mu mora za toliko, t. j. štirikrat ali večkrat manj
[nakazati jelovine ali smrekovine, ki jo interesent lahko vnovči ter si z izkupilom nabdvi potrebno kurivo.	,
Količina potrebnega kuriva se odmerja za območje primorsko-krajiške oblasti razen za območje glinskega, dvorskega, kostajniškega sreza in primorskih srezov s 16 m3, za vsa ostala območja pa z 8 m3.
Člen 4.
Maksimum, ki ostane veleposestniku neobremenjen po zakonu z dne 20. maja 1922. o prepovedi odtujevanja in obremenjanja zemljišč veleposestev, se za gorenje svrhe nikakor ne jemlje v poštev; toda tak maksimum gozdnih površin ne sme biti odrejen na onem kraju, ki ga je zaradi bližine sela vpošte-vati za pokrivanje potreb tega sela.
Člen 5.
Potrebni stavbni les se sme nakazati navedenim interesentom samo, če ga je kaj v izločenih gozdih in če se dokaže potreba takega lesa z izvidom dveh občinskih odbornikov.
Tak les morajo zahtevati interesenti pri pristojnem občinskem oblastvu do konca meseca junija.
Občinska oblastva popišejo vse prosilce ter dado zahtevano potrebo dokazati po omenjenih organih do konca meseca julija.
Popis prosilcev s potrdilom o potrebi zaprošenega stavbnega lesa mora predložiti občinsko oblastvo pristojnemu šumskemu oblastvu do konca meseca avgusta.
Sreski poglavar odloči v prvi irtstanci o vloženi prošnji. Zoper njegovo odločbo je dovoljena v osmih dneh po sreskem poglavarju pritožba na oblastnega velikega župana, ki reši predmet v drugi in zadnji instanci. Mesta z urejenim magistratom rešujejo ta predmet v prvi instanci namesto sreskega poglavarja.
Ko so se pravnomočno določili interesenti za stavbni les, odloči sresko šumsko oblastvo po raz-položnih drevesih, sposobnih za stavbni les, o njih razdelitvi med določene interesente. Izdana odločba je izvršna.
Člen 6.
Vse ostale gozdne površine do maksimuma in preko njega, ki se ne izločijo za zgoraj navedene svrhe, ostanejo na prosto gospodarsko razpolago gozdnemu posestniku po veljavnih predpisih trajnega gozdnega gospodarstva, koliker se z dovolitvijo pristojnega šumskega oblastva ne odtujijo gozdni kulturi.
Člen 7.
V	gospodarskih osnovah in načrtih o sečnji lesa, ki jih predlagajo v odobritev lastniki veleposestev, se morajo vpoštevati določila te naredbe tako, da se posebe obravnava izločeni del za preskrbovanje prizadetih poljedelcev in posebe preostali gozdni kompleksi.
Gospodarske osnove in načrti o sečnji lesa se odobrujejo samo, če ustrezajo določilom te naredbe.
Če lastnik tega ne vpošteva, se vzame njegovo posestvo v državno upravo po zakonu z dne 20ega maja 1922. o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev.
Člen 8.
Pravica paše za omenjene interesente se daje na izločenih gozdnih kompleksih, kolikor to dopuščajo gozdnogospodarski interesi in kolikor nimajo dotični interesenti kot uživalci pravic ali servitutni pooblaščenci drugje zadostnega kritja za svoje potrebe.
Potreba paše za poedino poljedelsko gospodarstvo se ravna po dosedanjem običaju.
Odločba o tem se izda analogno odredbam člena 3. te naredbe.
Člen 9.
Naredba ministra za šume in rudnike, izdana o tem predmetu sporazumno z ministrom za agrarno reformo, z dne 8. aprila 1925., št. 12.449,* se s tem razveljavlja.
Člen 10.
|S to naredbo se ne prejudicira zakonski rešitvi tega vprašanja.
Naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 23. junija 1926.; št. 23.378.
Minister za šume in rudnike:
dr. Nik. Nikić s. r.
Minister za agrarno reformo:
dr. S. Šibenik s. r.
* Uradni list z dne 5. maja 1925., št. 145/41.
310*
Pravilnik
o opravljanju izpita finančnih uradnikov za prevedbo v davčne uradnike II. kategorije po členu 240. finančnega zakona za leto 1926./1927.
Obče odredbe.
Člen 1.
Ta izpit morejo opravljati samo oni finančni uradniki, ki so prebili najmanj pet let v finančni stroki, pri čemer so opravljali večinoma davčne posle, ter imajo najmanj štiri dovršene razrede gimnazije ali pa druge srednje šole, ki je z gimnazijo iste veljave.
Potrebni dokazi: izpričevalo o dovršeni šoli in potrdilo finančnega oblastva o letih, ki so jih prebili kandidati v službi, in o času, ko so' opravljali davčne posle, se prilagajo prijavi za opravljanje izpita.
Člen 2.
Pri tem izpitu morajo kandidati dokazati, da so si pridobili toliko znanje, kolikršnega je po programu državne šole za davčne uradnike treba za popolnoma uspešno službovanje v davčnih poslih.
Člen 3.
Izpiti se bodo vršili v državni šoli za davčne uradnike, in sicer meseca septembra in novembra 1926. in meseca februarja 1927.
Člen 4.
Izpraševalno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani izpraševatelji. Poslovodjo, ki mora voditi zapisnik, imenuje predsednik komisije. Člane komisije Imenuje minister za finance.
Izpiti.
Člen 5.
Izpiti so pismeni in ustni.
a)	Pismeni izpiti trajajo štiri ure ter se opravljajo iz zakona o neposrednjih davkih, taksah in zakona o državnem računovodstvu. Če dobi kandidat pri pismenem izpitu nezadostno oceno iz dveh predmetov, izgubi pravico, opravljati ustni izpit.
b)	Ustni izpiti se opravljajo iz teh predmetov:
1.	) iz davčnega zakonodäjstva one oblasti, kjer kandidat službuje, in iz občih pojmov o zakonodaj-stvu ostalih oblasti;
2.	) iz finančnega zakonodajstva: zakona o taksali in državnem računovodstvu v zvezi z vknjiževanj -m dohodkov in razhodkov;
3.	) iz finančne znanosti z narodno ekonomijo, ustavnih odredb in trošarinskih predpisov, vse v osnovnih pojmih;
4.	) za kandidate iz Srbije in Črne gore iz osnov državljanskega in kazenskega zakona s postopniki. za ostale pa iz davčnoizvršilnih predpisov dotičnih oblasti.
Ustni izpit iz vseh predmetov opravlja kandidat na en dan.
O opravljenih in neopravljenih izpitih odloča komisija z. večino glasov.
Člen 6.
Po končanem izpitu dobe kandidati takoj od šole izpričevalo o opravljenem izpitu.
Uspeh izpita se vpiše v glavno šolsko knjigo.
Člen 7.
Oni kandidati, ki ne opravijo tega izpita, ga nimajo več pravice ponavljati.
Člen 8.
Vsi kandidati polagajo razen predpisane takse po 120 dinarjev za izpraševalno komisijo.
Člen 9.
Za izvrševanje tega pravilnika skrbi državna šola za davčne uradnike v Beogradu.
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi «Službenih Novinah».
V Beograd u, dne 8. julija 1926.;
6. D. N. P. br. 26.516.
Minister za finance:
dr. Ninko Peric s. r.
Minimalne takse za nagrade zdravnikov, ki izvršujejo občo zdravniško prakso.*
Obče odredbe.
Člen 1.
Z objavo teh taks za zdravniške storitve praktičnih zdravnikov se razveljavljajo vse dosedanje takse na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2.
Za oceno spornih računov ali višine honorarja je pristojna dotična zdravniška zbornica. Zoper njene odločbe se sme pritožiti nezadovoljna stranka na ministrstvo za narodno zdravje, čigar odločba je dokončna.
Člen 3.
Pogodba med poedinim bolnikom in zdravnikom za povprečno zdravljenje je strogo prepovedana.
Člen 4.
Noben zdravnik ne sme zahtevati za svoj trud manjše nagrade od teh minimalnih taks. Vendar pa sme vsak zdravnik brezplačno zdraviti siromake kakor tudi svoje sorodnike in prijatelje, kar se ravna po njegovi volji in razsodnosti. Prav tako sme zdraviti državne uradnike, državne upokojence in njih rodbine s 50%nim popustom od minimalnih taks.
Člen 5.
Po minimalni taksi zaračunavajo zdravniki svoj trud tudi od društev, ki štejejo manj nego 100 članov, če pa je rednih članov več, po pogodbi, ki jo je odobrila pristojna zbornica.
Za zdravniški pregled več bolnikov, ki stanujejo v istem stanovanju in pripadajo eni rodbini, sme zahtevati zdravnik popolno nagrado samo za enega bolnika, za vsak pregled drugega bolnika pa polovico določene takse.
Člen 6.
Če je treba nujne pomoči, se mora zdravnik odzvati, ne glede na to, ali dobi nagrado ali ne. Po dovršenem poslu plača zdravniku nagrado ali bolnik sam ali njega rodbina ali društvo ali urad, čigar član je.
Člen 7.
Intervencije in operacije, ki niso omenjene v tej tarifi, so pretežno specialnega značaja ter se plačujejo po obojestranskem sporazumu.
Člen 8.
Zdravniki iz poedinih strok smejo izdelati projekt minimalne takse za svoje specialne stroke ter ga predložiti po svoji zdravniški zbornici v odobritev ministrstvu za narodno zdravje.
Člen 9.
Za odrejanje, v katerem draginjskem razredu so poedini kraji, je treba postopati po členu 2. odločb ministrskega sveta D. R. br. 42.300** in D. R. br. 53.500*** iz leta 1924. o draginjskih dokladah.
4.	) Za pregled v konziliju gre
vsakemu zdravniku..................
5.	) Za navaden pregled in za pregled v konziliju v času od 8. ure zvečer do 7. ure zjutraj je taksa dvojna.
6.	) Če potuje zdravnik izven svojega kraja, da poseti bolnika, mu gre popolno povračilo potnih stroškov v dejanskem znesku. Za izgubljeni čas pa mu gre nagrada po sporazumu z bolnikom. Če nastane spor, velja člen 2. obče odredbe.
7.	) Za zdravniški pregled z izdajo
zdravniškega izpričevala o zdravstvenem stanju................
8.	) Za zdravniški pregled z izdajo zdravniškega izpričevala ob telesni
oškodbi.....................
9.	) Za prisostvovanje izkopu in laganju trupla
10.	) Za mikroskopski pregled spu-
ima .............................
11.	) Za pregled krvi:
) mikroskopski...................
b) po Wassermannu ali Sachs-Geor-giju............................
12.	) Za odvzem in pregled želod-
ega soka . .....................
13.	) Za pregled iztrebkov . . .
14.	) Kompletna analiza seča . .
15.	) Za pregled in obvezila pri
manjših ranah brez operativne intervencije .. ........................
16.	) Za malčno ali drugo stalno obvezo, toda brez materiala:
a)	v zdravnikovem stanovanju . .
b)	v bolnikovem stanovanju . . .
17.	) Preizkusna punkcija z bolnikovim pregledom . . .	. .	.	.
il8.) Klizme (klistirji) s prvim pregledom . ..........................
19.	) Za izpiranje ušes s prvim bolnikovim pregledom:
a)	v zdravnikovem stanovanju .	.
b)	v bolnikovem stanovanju . . .
20.	) Za vsako poznejše izpiranje
ušes...............................
21.	) Izpiranje sečnega mehurja, s prvim pregledom:
a)	v zdravnikovem stanovanju . .
b)	v bolnikovem stanovanju . . .
22.	) Za vsako poznejše izpiranje
iPo krajevnem draginjskem razredu
III. II. I.
100 120 150
Po krajevnem draginjskem razredu
Minimalne takse. 1 2 3
1.	) Za bolnikov pregled v zdravnikovem stanovanju .	20
2.	) Za bolnikov pregled v bolnikovem stanovanju.....................
3.	) Za tak bolnikov pregled v zdravnikovem ali v bolnikovem stanovanju, ki traja čez pol ure, 50 % več od osnovne takse.
Po krajevnem draginjskem razredu
m. ii* i.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. julija 1926., št. 166. (XLY. — 1926.)
** Uradni list z dne 30. aprila 1924., št. 123/38. *** Uradni list z dne 7. junija 1924., št. 171/51.
'23.) Punkcija mehurja, z bolnikovim pregledom.......................
24.	) Uporaba cistoskopa ....
25.	) Reponiranje kile (taxis) . .
26.	) Subkutanne in intermuskular-ne injekcije z bolnikovim pregledom
Vsaka ponovljena taka injekcija
27.	) Intravenozna injekcija, prva . 80
Vsaka nadaljnja injekcija ... 60
28.	) Preprosta lumbalna punkcija 150
29.	) Puščanje krvi iz vene (flebo-
tomija) .............................100
30.	) Tamponiran je nosu z belokom 100
31.	) Katetiziranje Evstahijeve cevi, prvo..............................60
Vsako ponovljeno................40
32.	) Paracenteza bobnične mrene 100
33.	) Izpiranje želodca, prvo ... 80
Vsako ponovljeno..............60
34.	) Amputacija, enukleacija prsta 100
35.	) Amputacija ekstremitete . . 400
36.	) Repozicija luksacije (uravnava iz vinka) . .	.	.	.	.	.	.150
37.	) Tonziloektomija na eni strani 150
38.	) Tonziloektomija na obeh straneh .................................300
39.	) Pregled grla, nosu, ušesa z
zrcalom.............................50.
40.	) Traheolaringotomija	. . . 400
41.	) Resekcija reber..........400
42.	) Radikalna operacija kile .	. 500
43.	) Operacija fimoze in para-
fimoze..............................
44.	) Repozicija prolabirane	danke	80
45.	) Operacija vraslega nohta . . 100
' 60	60	60
100	100	100
100	100	100
80	80	80
80	80	80
100	100	100
100	100	100
60	60	60
80	80	80
80	80	80
200	200	200
300	300	300
100	100	100
100	100	100
50	50	50
70	70	70
40	40	40
60	60	60
80	80	80
40	40	40
150	150	150
200	200	200
100	100	100
50	50	50
30	30	30
46.	) Aplikacija pesarja s pregledom:
a)	v	zdravnikovem stanovanju	.	.
b)	v	bolničinem stanovanju .	.	.
47.	) Kiretaža maternice:
a)	v	zdravnikovem stanovanju	.	.
b)	v	bolničinem stanovanju .	.	.
48.	) šiv presredka po porodu . .
49.	) Pomoč pri normalnem porodu
50.	) Umetna odstranitev posteljice
ali njenih delov..................
51.	) Pomoč pri porodu z zadnjično
lego..............................
52.	) Ekstrakcija novorojenega de-
54.) Kraniotomija
56.	) Porod s placento praevio . .
57.	) Zunanji pregled očesa z eventualno potego tujega telesa iz veznice;
a)	v zdravnikovem stanovanju .. .
b)	v bolnikovem stanovanju . . .
58.	) Oftalmoskopiranje, preizkuša-
nje astigmatizma, odreditev naočnikov ............."..............
59.	) Enukleacija, evisceracija očes-
60.	) Ekstrakcija zobu ali korenine:
a)	v zdravnikovem stanovanju .	.
b)	v bolnikovem stanovanju .	.	.
61.	) Ekstrakcija zobu z anestezijo brez pravice do odškodnine za material:'
300 j a) v zdravnikovem stanovanju . . b) v bolnikovem stanovanju . .	.
62.	) Za čiščenje zob............
63.	) Röntgeniziranje v diagnostični namen od seje .......
64.	) Röntgeniziranje s fotografi-
Pripomba:
1.	) Za vse zdravniške intervencije, ki niso ome-, njene v tej tabeli, se plačuje taksa po taksi, določeni za podobne primere. Če nastane spor, velja člen 2. obče odredbe.
2.	) Kjer je treba asistence enega ali več zdravnikov, se plača za vsakega zdravnika-asistenta 30 % nagrade, določene za operaterja.
3.	) Uporabljeni material pri obvezilih se računi sebe po nabavni ceni.
Od ministrstva za narodno zdravje v Beogradu,
dne 6. julija 1926.; Ad. br. 32.048.
III.	II.	I.
. 40	40	40
. 60	60	60
. 200	200	200
. 400	400	400
150	150	150
250	250	250
150	150	150
300	300	300
300	300	300
300	300	300
400	400	400
500	500	500
600	600	600
20	30	40
30	40	50
60	60	60
300	300	300
30	30	30
40	40	40
50	50	50
60	60	60
40	40	40
150	150	150
300	300	300
80
60
150
100
100
60
40
100
80
60
100
400
150
150
80
60
150
100
100
60
40
100
80
60
100
400
150
150
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
300 300
50
400!
400
500
150
80
100
50
400
400
500
150
80
100
Vet. br. 65Ö.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 19. do dne 25. julija 1926.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Kranj: Jezersko (Komenda planina). Ljubljanska okolica: Vrhnika (Vrhnika 1 dvorec).
Garje konj.
Brežice: Blanca (Blanca 1 dvorec). Laško: Jur-klošter (Jurklošter 1 dvorec), Sv. Krištof (Brezno 1 dvorec), Loka (Zidani most 1 dvorec). Litija: Pod-boršt (Pokojnica 1 dvorec). Novo mesto: Ambrus (Brezov dol 1 dvorec), Žužemberk (Šmihel 1 dvorec).
Pasja steklina.
I Črnomelj: Talčji vrh (Talčji vrh 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežice: Rigonce (Rigonce 1 dvorec). Črnomelj: Suhor (Dolnji Suhor 1 dvorec). Kamnik: Domžale (Stob 1 dvorec). Kastav; Kastav (Trinajstič!, Spin-čiči, Jurčiči in Marčelji po 1 dvorec, Sroki 2 dvorca). Kočevje: Dolenja vas (Dolenja vas 4 dvorci), Koče (Silaka 4 dvorci), Koprivnik (Koprivnik in Rajhenau po 1 dvorec), Sv. Gregor (Mala Slivica 2 dvorca), Kompolje (Kompolje 1 dvorec), Stari log (Stari log 1 dvorec). Krško: Št. Rupert (Vrh 1 dvorec). Litija: Bukovica (Sv. Pavel 1 dvorec), Dob (Bučarjev Kal 3 dvorci), Draga (Polje 1 dvorec), Gorenja vas (Mle-ščevo 1 dvorec), Krka (Gabrovšica, Trebnja gorica in Videm po 1 dvorec), Št. Vid (Gabrije 2 dvorca, Vir 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Šmarje (Šmarje 1 dvorec), Vrhnika (Velika Ligojna 4 dvorci, Vrhnika 1 dvorec). Logatec: Rakek (Rakek 4 dvorci). Novo mesto: Mirna peč (Hmelčič 2 dvorca), Orehovica (Stara vas 3 dvorci), ŠmiheDStopiče (Stranska vas 1 dvorec), Trebnje (Dolnje Ponikve 1 dvorec), Žužemberk (Šmihel in Veliko Liplje po 1 dvorec). Radovljica: Kranjska gora (Kranjska gora in Podkoren po 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Brežice; Žabot (Sv. Lenart 2 dvorca, Černe 1 dvorec). Kamnik: Jarše (Rodica 1 dvorec), Peče (Moše-nik 1 dvorec). Kranj: Cerklje (Češnjevk 1 dvorec), Smlednik (Sv. Valburga 1 dvorec), Škofja Loka (Škofja Loka 1 dvorec). Krško: Št. Rupert (Št. Rupert 1 dvorec). Laško: Laško (Laško T dvorec), Marija Gradec (Globoko, Lakomno in Tevče po 1 dvorec), Sv. Krištof (Zgornja Rečica in Tranerje po 1 dvorec). Litija: Kresnice (Golišče 1 dvorec), Litija (Tenetišče 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Iška loka (Iška loka 1 dvorec), Log (Lukovca 1 dvorec), Preserje (Breg in Goričica po 1 dvorec), Št. Jurij .(Smrjenje 1 dvorec), Vrhnika (Verd 1 dvorec). Novo mesto: Bela cerkev (Družinska vas 1 dvorec), Prečna (Muhaber 1 dvorec), Št. Peter (Mačkovec 1 dvorec), Novo mesto (Šmihel 1 dvorec), Smuka (Smuka 1 dvorec), Šmihel-Stopiče (Prapreče, Veliki Cerovec in Vinja vas po 1 dvorče), Trebnje (Račje selo 1 dvorec), Velika Loka (Škovec 1 dvorec). Radovljica: Bled (Rečica 1 dvorec), Ribno (Bohinjska Bela 1 dvorec), Srednja vas (Češnjice 1 dvorec).
V	Ljubljani, dne 28. julija 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
P. br. 3974/2.	3—3
Razpis stalne službe šolskega upravitelja in ene službe za učiteljico.
Na novoustanovljeni dvorazredni osnovni šoli v Daljni vasi-Laverci, srez Ljubljana-okolica, sta razpisani služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico.
Prošnje naj se vlože pri pristojnem šolskem upravit el j stvu
najkesneje do dne 8. avgusta 192 6.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 68 z dne 29. julija 1926.
V	Ljubljani, dne 22. julija 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: prosvetni inspektor dr. Lončar s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 15.552/1.
Razglas.
Z	mojim	odlokom	z	dne	21.	julija	1926.,
U. br. 15.552/1, je imenovan Josip Vučkič, posestnik v Bankovcih, za člana gerentskega sosveta v tej občini.
V M a r i b o r u, dne 21. julija 1926.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
S. br. 3280/1.
Razglas.
Z	mojim	odlokom	z	dne	27.	julija	1926.,
S. br. 3280/1, je bil razrešen dosedanji gerent okrajnega zastopa mariborskega, dr. Josip Leskovar, odvetnik in župan v Mariboru, ter imenovan na njegovo mesto Anton Lipovšek, posestnik in gostilničar v Mariboru.
Obenem so bili razrešeni naslednji dosedanji člani gerentskega sosveta: Filip G a 1 u n d e r, posestnik pri Sv. Križu; Josip G s e 1 m a n, upravitelj v Racer-dvoru (Krčevina); Jakob Pavlič, posestnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
Na novo pa so bili imenovani za prisednike: dr. Viktor K a c, zobni zdravnik v Mariboru; Alojzij K a 1 o h, občinski predstojnik v Studencih pri Mariboru; Peter Lovrenčič, posestnik v Rošpohu; dr. Anton Novačan, odvetniški kandidat v Mariboru; Josip O š 1 a g, občinski svetovalec v Mariboru; dr. Radoslav Pipu š, odvetnik v Mariboru; dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru; Peter Trin-k o, posestnik v Razvanju; Franc Ž u n k o, občinski predstojnik in posestnik v Vrtičah.
V	Maribor u, dne 27. julija 1926.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r.
U. br. 15.118/1.
Razpust društva.
Podružnica «Družbe sv. Cirila in Metoda» pri Sv. Petru pod Svetimi gorami je razpuščena, ker nima ne članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za nadaljnji pravni obstoj.
V	Mariboru, dne 8. julija 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti: Wrischer s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev,
Preds. 432/4/26—2.	3—2
Razpis.
Oddasta se mesti sodnih slug pri okrajnem sodišču v Logatcu in v Litiji kakor tudi vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo zaradi razpisa ali med nazpisom.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, k imorajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
10. septembra 192 6. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 69 z dne 31. julija 1926.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 27. julija 1926.
Preds. 434/4/26—)1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika v II. ali v III. kategoriji pri okrajnem sodišču v Litiji; prav tako se oddado vsa druga mesta pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Rok za vlaganje prošenj do dne 3 1. avgusta 1926. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 69 z dne 31. julija 1926.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 27. julija 1926.
Preds. 869/4/26—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Mariboru; prav tako se oddado vsa sodniška mesta, ki bi se izpraznila kakorkoli zaradi razpisa ali tekom razpisa.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože najkesneje do dne
2 0. avgusta 1 926. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 30. julija 1926.
S 5/26—70.	1577
Odprava koakurza.
Prezadolženka; protokolirana firma «J u h a n», d. z o. z. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 5/26 o imovini te prezadolženke/ je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 7. julija 1926.
S 14/26—3.	1615
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Josipa Farni k a in Eme F a r n i k o v e, posestnikov v Peklju pri Poljčanah.
Konkurzni komisar: dr. Jakob Doljan, višji sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici.
Upravnik mase: dr. Josip Pučnik, odvetnik v Slovenski Bistrici.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici dne 7. avgusta 1 926. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 10. septembra 1 9 2 6. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 4. septembra 1926. ob desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 27. julija 1926.
Št. 2138/26.	1585 3—2
Razpis za dobavo drv.
Po odredbi ministrstva za agrarno reformo št. 25.851 z dne 19. julija 1926. se razpisuje na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu javna ustna dražba za dobavo 45ms suhih bukovih drv.
Dražba se bo vršila dne 9. avgusta 192 6. ob enajstih v uradnih prostorih agrarne direkcije v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15/1.
Pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v vložišču podpisane direkcije.
Agrarna direkcija v Ljubljani,
dne 28. julija 1926.
Št. 14.571/26.	1614 3—1
Razglas.
Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila dne 6. s e p t e m b r a 1 92 6. pri gradbenem oddelku podpisane direkcije prva ofertna licitacija za oddajo zidarskih del pri obnovitvi leve polovice obokanega propusta .5-7 m svetlobe v km 464-9/10 proge od Št. lija do Rakeka med postajama na Verdu in v Logatcu.
Delo obsega:
a)	odstranitev obstoječega oboka iz navadne opeke
in pročelnega zidovja;
b)	betoniranje novega oboka.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din in točno ustrezajoče odredbam zakona o državnem računovodstvu, naj se predlože najkesneje do 11. ure zgoraj označenega dne v zapečatenem ovitku z značko: «Ponudba za obnovo obeka v km 464-9/10 proge od Št. lija do Rakeka k št. 14.571/26 ponudnika N. N.» predsedniku komisije za to licitacijo; predpisano kavcijo pa je treba položiti najkesneje do 10. ure istega dne pri. depozitni blagajni podpisane direkcije.
Obči in specialni pogoji so interesentom na vpogled pri gradbenem oddelku, odseku za spodnji ustroj in mostove, kjer se lahko dobi za 30 Din tudi dotični načrt in stroškovnik.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 24. julija 1926.
Št, 4291/11.	1612 2—2
Razpis.
Podpisana direkcija kupi 2 vagona okoli 6000 krajnikov po 4 m dolgih — brez skorje. Rok za predložitev ponudb je do dne 12. avgusta 1926. ob enajstih. Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 29. julija 1926.
Št. 4758/1. 4758/2 in 4758/3.	1587
♦
Razglas.
Hranilno in podporno društvo za' družnih nastavljen cev v L j u b 1 j a n i, r. z. z o. z.,, H r a n i 1 n i c a in p o s o j i 1 n * c a n a U n c u, r. z. z n. z., in Hranilnica i u p o s o -j lini ca v K o č e v j u, r. z. z n. z., uživajo po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 15. julija 1926. za čas. dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 14. julija 1926.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.