Uhiji dvakrat na mesec In sicer prvi (elrlek po I. In 15. v mesecu. Ceni mu |« t K 60 v na lelo, (za Nemčijo 2 K 8 v, za Ameriko In druge luje d/Jave 2 K 60 v). — Spisi In dopisi se pošiljajo- Ured-■litva .Domoljuba*, Ljubljana, Seme-allke ulice il. 2, naročnina, reklamacij In liistratl pi. Upravnlttvu .Domoljuba' Ljubljana, Kopitarjeve ulice It 2.------ SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. inaaratl m sprejemajo po sledečih cenah - Enoslopna petttvrsla (ieslina .Domo-Ijubove" ilrlne, 34 mm) slane u enkrat 30 v (e st lisica dvakrat 26 v, če se tiska Irikril 24 v. Pri večkratnem objavljen ju zmleti popust — Reklamne notice navadna garmondvrsti 60 v. Čekovni promel poStno ■ hranilničnega urada ti. 824.797. f«frii vice slovenskega jezika. V deželni zbornici je bila do-sedaj navada, da se je zapisnik bi enkrat slovenski, drugič nemški To pa le vsled prijenljivosti Slovencev. Ker so se pa veleposestniki tako odurno postavili v nasprotje z najvažnejšo zahtevo slovenskega ljudstva, so slovenski poslanci predlagali, naj se v nemščini prebrani zapisnik popravi in prihodnje čita samo v slovenščini To je bil pravi odgovor o pravem času Slovenski liberalci so bili v velikih škripcih, ker so zvezani z Nemci. Naposled so se udali in glasovali z našimi poslanci, v veliko jezo Nemcev. Čast našim poslancem! Učiteljske plače. Hribar pripoča izboljšan je učiteljskega gmotnega stanja. Dr. Susteršič priznava to, a pripomni, da morajo kmečki zastopniki rešavati koristi kmečkega stanu. Z izpremeinbo plač bo treba tudi izpremembe pri deželnem šolskem svetu, za nujnost tega predloga je glasovala vsa zbornica. Ker se zadeva ne da tako hitro rešiti, predlaga dr. Susteršič začasno draginjsko doklado. — ■klad, ki je ustanovljen z zakonom ■ dne 4. sept. 1900. Vsa razprava, ■atcre sta se udeležavala tudi g. dež. Kedsednik Sch\varz in gosp. dež. ■avar pl. De tel a, je bila stvarna K mirna Odsek je soglasno odo-|rjl predlog dr. Šusteršiča z do-■tavkom: deželni odbor je za vse to ■ooblaščen s pogojem, daje pri- Ipcvek države in interesentov ■ opolnoma zagotovljen. Obve-■al jc tudi predlog, naj finančni od-■ek čimpreje reši načrt zakona ■lede osuševanja ljubljanskega barja, da ga more deželni ■bor odobriti še v tem zasedanju. V razgovoru je bil tudi predlog po-■lanca Pirca glede vodovoda za Kranj in okolico. Iz pojasnila dežel-■ega odbornika Povšeta pa se je ffidsek prepričal, da niso še dovršene »se poizvedbe in da sedaj načrtni ■e zrel za izvršitev. Nekatere vasi ■e vedno niso izjavile, ali in koliko ■jočejo prispevati. Kakor čujemo, ho-■ejo menda štiri vasi imeti svoj po-■eben vodovod. V smislu predloga I Br. Šusteršičevega pa je deželni od-ftoi pooblaščen, da tudi za kranjski ■odovod čimpreje dovrši vse poizvedbe in zagotovi prispevke države In interesentov. Poročevalcem za ■bornico je izvoljen grof Margheri. fpe nekatore nujne zadeve. ■ Predlagalo se je nadalje: Krošnjarska pridobnina. j Poslanci dr. Susteršič, Jaklič, Jovše in tovariši so nujno pred- agali: Deželni zbor naj sklene: 1. Deželnemu odboru se prepoveduje pobirati deželne doklade, od krošnjarske pridobnine 2. Deželnemu odboru se ukazuje, da krošnjarjem vrne deželne doklade, ki so jo vplačevali od 1. januarje 1903 dalje od krošnjarske pridobnine. Deželnemu odboru se nalaga, vse potrebno ukreniti, da se razbremenijo pravi krošnjarji tudi od vseh drugih avtonomnih doklad, v ta namen naj deželni odbor predloži v najkrajšem času zbornici potrebne predloge. Okrajne ceste. * Poslanci dr. Schweitzer, dr. Žitnik in Fr. Košak so nujno predlagali: 1. dež. odboru se naroča, da prične leta 1906. z gradnjo okrajne ceste vodeče od Smihela pri Žužemberku na deželno cesto v Žužemberk 2. dež. odboru se naroča, da ukrene vse potrebno, da se povzdigne tekom 1. 1906. občinsko cesto, vo-dečo iz Trebelnega skozi Ormuško vas v Ludovik in Nemško vas, v okrajno cesto. Železnica Trebnje-Št. Janž. 1. Deželnem odboru se naroča, da vse izvrši v pospešitev končnih priprav za zgradbo železnice Trebnje-Št Janž. 2. deželni odbor se pooblašča stopiti v dogovor z lastništvom premogovnika v St. Janžu in če mu da pravnoveljavno poroštvo za garancijo obrestovanja glavinske vsote, potrebne v svrho zgradbe te železnice zagotovi, da izda v imenu dežele zagotovilo garancije za oni milijon gld., ki je pri zgradnji dolenjskih železnic preostal, če se ta porabi za | zgradbo te železnice. Kotiček za a. p. In p. V Londonu je bil shod proti »pijači". Po govoru se oglasi deset delavcev: Brez pijače ni mogoče opravljati našega težkega d e 1 a ! Govornik jih vpraša: Ali ste že poskusili brez pijače? Pomolčijo, pa rečejo: Nak! Puskusili pa še nismo! — Potem tudi ne morete trditi, da ni mogoče. Poskusite, poskusite vsaj štiri tedne' Pa pridite povedat! — In so bili tolik« možje, da so obljubili in poskusili Čez štiri tedne je bil zopet shod. Po-slušavcev je bilo veliko več, ker so bili radovedni na onih deset. Prikoraka deseto rica, in eden stopi na oder: Mi smo držali besedo. Štiri tedne noben izmed nas ni pil ne po-kusil opojne pijače. Prve dni se nam je zdela voda močno plehka in prazna in komaj smo čakali zjutraj kave, popoldne pa čaja, da se je malo prebralo. Pa v sa-boto zvečer se nam je zdelo, da nismo tako trudni in zdelani kot prejšnje sabote. In v nedeljo zjutraj smo tako lahko vstali, šli v cerkev, šli na kak shod, in na sprehod in prav fletno je bilo pri ženi in pri otrocih. Drug teden je bila voda še boljša, pa — je nismo dosti rabili, nismo bili žejni. Druga sabota in nedelja je bila še bolj prijetna kot prva. Zapazili smo tudi, da imamo boljši apetit in ložji želodec in več dobre volje. Prav veseli smo bili, da smo bili prišli na tisti shod in to reč poskusili, in seveda smo držali še naprej. Plavega pondeljka seveda ni bilo, tudi ure dela nismo zamudili, delo je šlo nekako enakomerno od rok, in denar sme imeli še od prejšnjega izplačila. Mi bomo to reč, to abstinenco, peljali še naprej, in jo priporočamo vam vsem delavcem. Vi, ki to berete, pa le ne verjamete? Vi trdite to svojo naprej: Pijača, ta nam moč da! Da res, parkrat res ložje vzdigne ali zamahne, če ga je spil „en glažek ali pa dva". Pa to ne trpi četrt ure, in potem pa težje dela, kakor če nič ne bi bil pil. Pa pijača ni dala moči čsto nič, le možgani so že pri mali meri alkohola toliko omamljeni, da človek par minut ne čuti tako teže dela. Ko pa se razleze alkohol tudi po mišicah telesa, ko pride iz glave tudi v roke in noge, pa težje dela. Pa človek tega ne ve, ampak sodi tako-le: Glej, ko sem pil, pa sem prec lože delal, zdaj pa že teže, ko ne pijem več. Pa to ni res. Če bi bilo res, naj bi kar spet pil, vsaj vsake pol ure. Boste rekli: Saj bi, samo pijače ni! — O bi se dobila! Pa bi poskusili. Ko be več dela, bom jaz prinesel šnopsa in piva in vina, pa ne svojim delavcem ampak sosedovim! Pa jim bom dal, vsake pol ure, če bodo hoteli. Kaj pravite, ali bo sosed zadovoljen ? O bo, boste zaupili nekateri brez premisleka. O ne bo! Noben gospodar ne bo pustil svojih delavcev napajati, če bo hotel, da mu bodo dobro in hitro delali. Alkohol gre najprej v možgane in v tiste živce, ki iz mežgan kakor telegraf gredo na vse ude. Potem gre pa še naprej po žilah in mišicah telesa. Dokler je le v živcih, res človek nekako hitreje dela, ker so omoteni živci, ki človeka nazaj držijo, kakor nihalo pri uri, ki pridržuje, da se ura kar naenkrat ne steče. Če pa nihalo ven vzameš, kako ura hitro gre! Da, če je to dobro. Pa to veseli samo otroke. Pameten človek ve, da je opravilo ure le takrat dobro, če ga nihalo vodi in urejuje. Tako mora vsako človeško delo urejevati pamet. Še če gnoj kidaš, mora pamet voditi roke. Če pa vliješ alkohola na pamet, res en čas bolj hitro mahaš, pa se hitro steče. Če pa vlivaš še naprej, se pa vstavijo tudi roke in noge in oči in jezik, ali pa tudi — srce! In potem — s e n e da več naviti! Političen pregled. Boj za razširjenje volivne pravice. Splošna in enaka volivna pravica. Omenili smo že zadnjič, da se je začel« po celi Avstriji in Ogerski silno živahno gibanje za splošno in enako volivno pravico za državni zbor — in ne samo za državni zbor, ampak tudi za enako pravico za deželne zbore. Danes moramo poročati zopet o novih delavskih demonstracijah, ki se vrše deloma mirno, kot mrtvaški pogrebi, deloma burno s krvjo in streli, in ki imajo vedno grozno silo, ki mora vsaj k resnemu premišljevanju zbuditi one sloje, ki krate ljudstvu sodelovanje pri javnih poslih. Kakor velika, črna reka so se molče zgrinjale v Pragi delavske množice po ulicah, kakor vulkan, ki miruje, a kuha v sebi sile, ki vsak trenutek lahko izbruhnejo in stresejo zemljo. Na Dunaju pa je priš o do krvavih bojev. Sloji brez pravic hrume in vstajajo. Zganili so se sloji, ki niso imeli dozdaj nikake besede pri zakonodaji. Začeli so kazati zebe in pričeli boj na življenje in smrt za pravico, ki se jim je. toliko časa kratila. — Vsi sloji morajo biti pri volitvah v državni zbor zastopani na enak način in gotovo število delavcev naj si voli svojega poslanca kot si lahko voli isto število do sedaj privilegiranih stanov svojega poslanca. Pasti morajo neupravičene predpravice birokracije, ki ni nikdar bila zmožna vladati narodom, in de vlade naj pridejo sloji, ki imajo zmisel za delo in kojih težke dolžnosti kriče po splošni in enaki volivni pravici. Bremena ima ljudstvo — pravice se mu pa odrekajo. Ni čuda potem, da imajo pri takem položaju prav obširen delokrog ljudje, kojih vsak posameznik sicer velja po sedanjem volivnem redu za 300 kmetov, a jim ni ravno pri srcu obstoj države. Dajte pravic ljudstvu, v katerem je največ domovinske ljubezni! Krvavi izgredi na Dunaju. Pred dobrim tednom se je vršil na Dunaju strankarski shod avstrijske socialne demokracije, na katerem so razpravljali tudi o avstro-ogerskem sporu in o volivni pravici. Odobrili so resolucijo, ki napada vlado in zahteva splošno in enako volivno pravico. Zahtevali so, naj se takoj skliče državni zbor, ki naj se peča edinole z ustanovitvijo nove zbornice, izvoljene po načelih splošne, enake in direktne volivne pravice, katero zahtevajo vsi avstrijski narodi ne glede na narodnost Dalje so sklenili prirediti za omenjeno zahtevo demonstracijo, kar se je tudi zgodilo Do 10 tisoč delavcev se je zbralo zvečer in klicalo: Živela revolucija! Ž vela ruska revolucija! Živela splošna in enaka volivna pravica! Proč z Gavčom! Mnogo delavcev je nosilo rdeče zasta e. Govorili so nekateri demokraški državni poslanci, ki so napadali tudi vladarsko rodbino. Množica je korakala pred zbornico in nato nameravala korakati pred dvor, a sojo ustavili policisti na nekem trgu. Med množico in policisti se je unel krvav boj, v katerem je bilo ranjenih približno 100 oseb. Množica je obmetavala policijo s kamni, ki so ranili več policistov. Dunajsko socialno demokraško delavstvo je bilo vsled nastopa policije zelo razburjeno in je nameravalo nadaljevati demonstracije za splošno volivno pravico. Do sedaj se pa demonstracije še niso ponovile; le pred mestno hišo je nekaj sccialno demokraških delavcev demonstriralo. Policija je ostro zastražila dvor in je pripravila varnostne odredbe, ker pričakujejo v kratkem nadaljnih demonstracij. Vsa mesta za splošno volivno pravico. Omenili smo že Dunaj, ker se je poleg omenjenih socialnodemokraških demonstracij vršilo še sedem drugih shodov za splošno volivno pravico. Demonstracije za splošno volivno pravico so bile dalje v L/nci, kjer se je izrazil celo poslanec Ebenhoh zanjo, ki ji je še pred kratkim tako nasprotoval; dalje v Trstu, kjer je izjavil neki Pitoni, da bo sledila revoluciji v Rusiji prekucija v Avstriji, ako se ne dovoli splošna volivna pravica Tudi iz Gradca, Celovca in Lvova prihajajo glasovi po zahtevi splošne volivne pravice. Grozni dogodki v Pragi. Nek socialno demokraški češki list je prinesel pred kratkim poziv na delavstvo k demonstracijam. Da bi svoj poziv še bolj pokrepil, je list prinesel z debelimi črkami natisnjeno brzojavko iz Dunaja, da je ondi tekla delavska kri in da je dolžnost vsega delavstva izvajati posledice iz tega krvavega dogodka. Ta poziv in še nekaj drugih okoliščin je bilo vzrok krvavim bojem, ki so se vršili zadnje dni v Pragi. Boj so izzvali nemški nestrpneži s svojimi čepicami, katere jim je ljudstvo iztrgalo raz glave in pretepalo mladiče z rdečim palicami. Več nemških mladeničev — dijakov je ranjenih. Policija je bila vsa na delu, pa ni mnogo opravila proti razburjeni množici. Oblasti so poklicale vojaško pomoč iz bližnjih krajev, ki je bila kmalu na mestu. Pred neko tiskarno so na padli delavci šest policistov s palicami in kamni ter jih krvavo pretepli. Policijski stražnik Janavšek je bil tako ranjen, da bo najbrže umri vsled dobljenih ran. V mestnem parku je razbila množica zvečer vse svetilke in pričela graditi z železnimi klopmi trdnjav ter preprezati žic-?. Ko je prišlo vojaštvo i\ ■ krožilo z nasajenimi bijoneti po m.!t(J ' park, so metali demonstranti nanje kamenje-slišati je bilo tudi slepo streljanje. Ko so pa nastopi rani vdrli delavci v notranje mesto, so drjgonci proti množici. S sabl ami s« deset oseb. Vsega skupaj je bilo nad de->et oseb težko ranjenih, lahko ranjenih p 500 oseb, 300 oseb je zaprtih Oblasti so sklenile proglasiti v Pragi obsedno stanje preki sod, če bi se ponovili nemiri. Ker se pa nemiri že v torek pol-gli, se tudi ni zgodilo. Razširjenje volivne pravice v deželnih zborih. Če prem;slimo, k<.r smo do zdaj povedali o zahtevah po splošni in enaki volivni pravici, se ne bodemo čudili, da grozna s tega ljudskega gibanja vznemirja zdaj vse deželne 2bore. Predlogi za splošno, enako in d rektno (da se voli brez volivnih no volivno pravico so vloženi v šujerskeu, zgornje avstrijskem tirolskem, goriškem ii drugih deželnih zborih. Prvi deželni 2borpi ki se jc v Avstriji oglasil s t* zahtevo, je bil Kranjski deželni zbor, v kdtertga zgodovini bo vsikdar eden najvažnejših dni oni, ko je dr. Šusteršič proglasil v njem borbo za splošno in enako volivno pravico kol stalno zahtevo, ki ne izgine več iz dnevnegi reda. In takrat so se oboli lastniki neza služenih predpravic smejali, ker niso mogli verjeti, da bi se moglo to ljudstvo, ki so p bili navajeni tako oholo prezirati, kdaj zgani Štiri leta so se smejali in norčevali. Po pre-teku štirih let pa je zopet govoril dr. šustertt v deželnem zboru. Toda kaka izprememta' Sedaj je morala večina zbornice reči, da itn ta mož prav in celo liberalna stranka j< morala zatajiti svojo preteklost, izdati sw jega voditelja in plavati s tekom. Nujni predlog je bil sprejet. Sedaj bo deloval ustav« odsek in se pečal z volivno preosnovo. tem pride stvar zopet pred zbornico. Ink'! potem — — — ? Odvisno je od W liberalcev. Volivna pravica in dunajsk' vlada. Državni zbor bo sklican na dan 28.» vembra in be zboroval do jul>ja . leta. Gavč, ministerski predsednik, beT|,'|" seji državnega zbora pojasnil stališče napram volivni preosnovi. Čuje se, d> ^ vlada vsled praških in dunajskih n'®irJ in dalje vsled poročil iz Rusije izpremem svoje stališče, ki ga je imela 'do. sed»J sproti splošni volivni pravici f>r,h0 ^ državnozborsko zasedanje bo moreb.ti važnejše v osemletnem neredu, ki Prej' našo državo. Tudi cesar se je baje že odlo«® la se približa vpeljavi splošne in direktne rolivne pravice tudi v naši državni polovici. Vladar hoče na ta način dokazati ogerski fladi nasprotnim poslancem, da resno misli )a uvedbo splošne volivne pravice v obeh lržavnih polovicah. V ministerstvu za no-ranje stvari izdelujejo z največje naglico akonski načrt o volivni izpremembi na naj-irši podlagi. »oljedelski minister grof Bikva na Kranjskem. V Avstriji imamo navadno ministre, ki poznajo naše južne pokrajine le iz zemljevida, iz uradnih pisem in iz nemških časopisov. Da ti viri niso najboljši in nepristran ski, o tem smo se mogli prepričati v stoterih slučajih. Naravna posledica je bila, da so razne vlade hotd ali nehotč zanemarjale južni del naše države, koder v pretežni večini prebiva slovanski rod. Prošnje in govori slovensko* hrvaških poslancev so bili navadno glas vpijočih v puščavi. Slišali so pač mnogo lepih obljub, a zaman čakali na dejanja. V gospodarskem oziru se zaostale dežele Dal macija, Primorje in Kranjska. Zate smo z veseljem pozdravili poljedelskega ministra grofa Bikva, ki je prišel minule dni na jug, da se na lici mesta prepriča o razmerah in • upravičenosti raznih prošenj. Ogledal si je važnejše točke v Dalmaciji in se je na pevratku ustavil tudi na Kranjskem, kjer si je ogledal razne ml|karne, gospodinjsko šelo v Ljubljani in idrijski rudokep. Mislim, da je dobil minister najboljše vtise o našem prebivalstvu, ki koprni po zdravem napredku blagestanja, in da se bo pokazal tudi v de janju moža, kadar bodo potrkali naši poslanci na njegova vrata. ^Pogozdovanje pašnikov. Poslanec Povše in tovariši so v državnem zboru vložili naslednji predlog : V zbornici so bili vloženi že razni predlogi, naj bi se davščin 'oprostile vse nanovo pogozdo vane parcele. Ako so v mestih davščin oproščene nove hišne zgradbe, opravičena je tudi davčna oprostitev za vse pašnike, ki se na novo pogozde. Take pogozditve so v splošno korist, ker se s tem izboljšajo vremenske razmere dotičnih pokrajin. Posebno pa je opravičena zahteva, da se za daljšo dobo oprosti davščin oni pašniki na Krasu, katere deželna pogozdovalna komisija določi za pogozdovanje. Posestnik itak izgubi od pašnika, četudi le skromen užitek paše. Čez nekaj desetletij bodo kraški posestniki imeli lepe gozde, ki jim bode donašali izdatne do-hedke, ker les bode imel visoke cene za radi bližnjega morja. Pa tudi vremenske razmere se bodo znatne izboljšale na Krasu, omejila se bode grozna moč burje in zemlja bode dobivala potrebno vlago, kar bode v splošno korist, Na pogozdenih pašnikih i morejo posestniki le travo požeti. Ta žetev pa je tako zamudna in draga, kakor je trava sploh vredna. Z ozirom na to predlagamo: C. kr. vlada se poživlja, naj čimpreje predloži državnemu zboru načrt zakona pe katerem bodo davka prosta vsa nanovo pegoz-dena zamljišča vsaj za dobo 20 let, pašniki pa na Krasu (na Kranjskem Goriškem, v Istri in Dalmaciji), ki jih deželne pogezdo-valne komisije določijo zu pogozditev, vsaj za 30 let. Na Ogerskem. Zadnjič smo omenili veliki politični gospodarski program na novo imenovanega ministerskega predsednika Fejervarja, s katerim si upa pridobiti vlada večino in si nakloniti združene stranke. Toda na zborovanju združenih strank se obsodili Fejervarjev načrt, češ, da ima znak podkupovanja. Vlada hoče s svojimi neizvedljivimi obljubami motiti javnost ali pa namerava zvišati davke. Odber je izjavil, da hoče braniti ustavo in da so Fejervarjeve obljube neizvedljive, ker jih po nuja vlada, ki je odvisna od dvora in armade. Pritrditi mora vsak, da Fejervari ne bode niti izvršil svojega načrta, ker ne bode živel več 30 let, ki so poleg drugih pogojev potrebni za izvršitev njegovega programa, niti ne bode napravil miru na Ogerskem. Preobrat na Ruskem. Krvave vesti. Omenili sme že zadnjič veliko stavko ruskih železničarjev in pripomnili, da pričakujemo groznih dogodkov. To se je zgodilo. Stavka železničarjev je postala splošna in zavrla ves promet v Rusiji. Po velikih in malih mestih so se vršile grozne demonstracije za razširjenje volivne pravice. Tekla je kri in tisoče ljudi je postalo žrtev ljudske ne-volje in razburjenosti. Delo je zastalo, mesta stradajo, trgovine in obrt sta v mnogih krajih uničeni, po ulicah hodijo velike množice, ter se z golimi rokami in brezbrambnimi prsi bare za svoje človeške in državljanske pravice proti puškam in sabljam. Omahljivi car, poln strahu in greze vsled strašnih dogodkov se je slednjič odločil, da dovoli vsemu ljudstvu pristop k zakonodaji. Ustava na Ruskem. Rusko ljudstvo je priborilo zmage. Dobilo je zagotovilo zakonodajalne zbornice v zmislu, ki odgovarja današnjim zahtevam. Rusija se je pridružila v vrsto ustavnih držav. Strta je ona mora, ki je tlačila in privedla Rusijo malone do popolnega propada. — Po zakonodajalni zber-nici bo omejena moč nezmožnega, okešče-nelega in samosilnega činovništva, ki se je v zdajni prekuciji pokazalo tudi v vsej svoji strahopetnosti. Kdo je izsilil ustavo? Marsikomu se bo čudno zdelo, da je odjenjal car in dal svobodomiselno ustavo vsled splošne stavke železničarjev. Saj smo doživeli že splošne stavke železničarjev na Ogerskem in v Italiji, a posledice niso bile take, kakršne v Rusiji. Povsod so skrbeli državniki, da je bila stavka kmalu končana in vozili so vojaki, v vojaške službo so poklicali železničarje in na ta način preprečili najhujše. Ne tako na Ruskem. Tu so zvezali z železnicami le glavna mesta, da bi tako lahko s silo zadušili vsako vstajo. Na zgradbe malih železnic pa niti mislili niso. In to so izkoristili vstaši korenito. Ko so spravili v stavko železničarje v Peterburgu, Meskvi in Varšavi, so imeli dobljeno igro. — Promet se preprečili in ruski, vladni krogi so bili brez moči. Splošna stavka železničarjev, nezanesljivost armade in strah pred splošno vstajo so izsilili rusko ustavo. Rusko ljudstvo proti Judom. Iz Ruske prihajajo poročila o jako resnih nemirih proti judom. Na tisoče in tisoče judov je pobila razjarjena množica. Najbolj grozno je poročilo o krvavem klanju v Odesi kjer je bile ubitih 3500, ranjenih pa 12 tisoč oseb. Bolnišnice in zasebne h'še so prenapolnjene z ranjenci. Več sto judov so pometali skozi okna na cesto. Jude so tudi mučili. V glave so jim zabijali žreblje, jih slepili, rezali jim ušesa in jim s kleščami iztrga vali jezike. Oikod to sovraštvo ruskega naroda do judov ? Ona množica, ki se je borila za ustave, se je obrnila zdaj, ko je ustavo dobila, proti onim, ki se povzročili to gibanje na Ruskem. Kako morajo odirati te pijavke mirno rusko ljudstvo, da jih zdaj tako preganja! LISTEK. Nova gostilna. (Reimmichel.) Plečnik in Srakar sta bila imovita posestnika v Globeli. Bila sta soseda in njih polja in travnike je ločil samo majhen potoček, ki je pritekel izpod Peščenca, precej visekega hriba Globeli. Naša soseda sta bila skozi in skozi dobra prijatelja, samo nekoč sta se prav zares sprla. To je bilo take. Iz bližnjega mesta je prihajalo poleti mnogo gospode v Globel, odkoder so jo ! mahnili na Peščenca, ki je res nudil na vrhu vsakemu krasen razgled. Plečnik in Srakar sta prišla do spoznanja, da bi gostilna v Globeli nikakor ne bila odveč in s točno postrežbo bi se dal zaslužiti marsikak groš od izletnikov. Oba soseda sta prišla do prepričanja. da sta za krčmarsko obrt kot rojena in oba sta isti dan uložila prošnjo za dovoljenje gostilniške obrti. Ob; prošnji pa sta bili odbiti in oba prosivca sta se seveda pritožila na višjo oblast, a zopet zaman. In čim dalje je stvar šla. tem b:lj sovražno sta se prgledovala prej tako dobra prijatelja. In odkar so njih prošnje zavrnile tudi najvišje oblasti, sta živela med seboj kot pes in mačka. Primerilo pa se je, da je prišel nekega dne deželni predsednik v mesto B., ki je bilo kake štiri ure oddaljeno od Globeli. O tej časti, ki je zadela mesto, se je seveda že mnogo prej govorilo in tudi pisalo po časorisih. Izvedel je to novico tudi Srakar še dosti začasno in kot blisk mu je šinila v glavo misel, kaj ko bi šel v B, in osebno prosil deželnega predsednika za gostilniško dovoljenje. Gotovo mu ob tej priliki prisrčne prošnje ne more odbiti in on bo go stilničar, Plečnik pa ne! Predsednikov obisk je bil napovedan na ponedeljek, torej je sklenil Srakar oditi še v nedeljo v B. in se v ponedeljek pre staviti visokemu gospodu. Toda pjegova zgovorna ženica, pred katero seveda ni . mel nobene skrivnosti, o tem krasnem račrtu ni rargla dolgo molčati, in tako je kmalu vedel Plečnik, na kak pre mtien način hoče priti Srakar do gostilne. Čakaj! mislil si je. prej bom jaz tam kot ti. :b videli bomo, kdo bo prej gostilničar! V nedeljo popoldne ob dveh se je odpeljal v B. Srakar, ob treh pa Plečnik. Tisti dan pa je celo popoldne deževalo in ko sta naša prosivca, nevedoč drug za drugega, prišla v B sta bila premočena da je bilo joj. Ustavila sta se oba v gostilni „pri Jelenu'. Toda Srakar je hotel nastopiti bolj menitno in šel v posebno gosposko sobo, Plečnik pa. ki je prišel uro pozneje je ostal v navadni sobi za kmečke pivce. Tako je hotelo naključje, da se obtma niti od daleč ni sanjalo, da sta oba pod eno streho. Ker sta bila trudna in zaspana, zato sta hitro •dvečerjala in šla spat. Srakar je dobil sobo v prvem Plečnik pa v drugem nadstropju. Predno sta odšla v sobe, sta še oba trdno zabičala gostilničarju, da naj jima dobro presuši in osnaži obleko in ju gotovo pokliče najpozneje ob šestih Ob sedmhn«m reč je imel priti predsednik in potem, ko so se mu predstavili politični uradniki, je bil odločen čas za sprejemanje raznih prosilcev. Plečnik in Srakar sU pustila blatno obleko na stolu pred sobo in se kma>u ribala v mehkih posteljah. Hlapec ji priiel po obleko in dolgo časa je trajalo, predno jo je toliko osnažil. da je bila spet za med ljudi. Nesreča pa je hotela, da je hlapec osna-ženo Plečnikovo obleko dejal na stol pred Srakarjevo sobo. Srakarjevo pa pred Pleč nikovo. No. to še ni bila največja nesreča, večja smola je bilo to, da sta bila naša znanca kaj različnih postav. Srakar je bil majhen in okrogel kot sodček, Plečnik pa dolg in suh kot grablje. — Srakar se je zbudil zjutraj ob tri četrt na šest Slišal je iz raznih cerkva ubrano zvonenje in solnce je že sijalo skozi okoo. Kot bi trenil je bil po koncu in strašna misel ga je obšla: „Kaj če sem vse zamudil?" Segel je hitro po uro. toda ta se je ponoči ustavila in kazala še le dve. Kaj bo? Hitro odpre vrata in pograbi obleko, ki je bila na stolu. rHitro. hitro", mislil si je. .morda še ni prepozno". Začel je obuvati hlače Toda. tristo zelj natih kadi, noge kar niso mogle v hlačnice. PAli so se tako uskočile od dežja", zaro-oantil je jezno in krepkejše porival nogi v nastavljene hlače. .Ni mogoče! Na vse zadnje mi je neki tepec še obleko zamenjal. Saj to niso moje hlače! O kako bi mu poruval tista oslovska ušesa. Zdaj je vse zgubljeno! Predno dobim svojo obleko — — toda. morda pa le spravim to nase. poskusimo! Po dolgem trudu in mnogih kletvicah je bil Srakar srečno v Bog ve čegavih hla čih. Sicer je precej pokalo tupatam. no pa notri je le bil. Podoben je bil dvema prav močno nabasanima klobasama, ki se morate zdaj zdaj razpočiti. Spodaj so bile hlače seveda precej predolge, no pa to ni bilo tako hudo, ker se je dalo lahko popraviti s tem. da jih je zavil za dobro ped nazaj. Zdaj še telovnik. Počil je sicer po šivu od vrha do do dna. gumbov ni bilo mogoče zapeti. Srakar je bil hvala Bogu zdaj že na pol opravljen. Najtežje je šlo s suknjičem. Ves poten je bil Srakar predno je zlezel notri. Ko je še predolge rokave zavil skoraj do komolcev nazaj, je bilo .'oblačenje končano. Boljši je še taka obleka kot nič! Boljši je še v tej obleki dobiti gostilniško dovoljenje, kot ga pa sploh ne dobiti. Zdaj pa le hitro pred gospoda predsednika.-- Srakar je ravno odšel iz gostilne, ko se je prebudil Plečnik. Bilo je pol sedmih: torej pol ure pozneje, kot je naročil naj ga pokličejo. Neusmiljeno je lačel zabavljati čez gostilničarja, čez postrežbo in tarnal na ves glas, kako je povsodi nesrečen, ker prav gotovo ga bo Srakar prehitel in on dobil dovoljenje za gostilno Pa vendar vse še ni izgubljeno, le hitro se je treba opraviti in se podvizati k predsedniku. Plečnik pograbi v naglici obleko pred sabo in se začne mpravljati. Toda nekam Pri- silno lahko mu je šlo to od rok. Tod« za Boga — le prekmalu je spoznal, d ni njegova obleka Kaj storiti? Hred'no kliče hlapca, oziroma tepca, ki mu je obleh zamenjal, in dobi svojo obleko, bo ime| Sn kar dovoljenje za gostilno bržk»ne že žepu in potem njemu ne ostane kot dolg nos. Torej hitro tujo oble nase. Ko se je opravil, se je pogledal y calo, toda samega sebe je komaj spoznal Hlače so segale samo do kolen, in si daj so pokrivale nogo samo spodnje hljfc in nogovice. Suknjič je pokrival nekako po. lovico hrbta, bil pa je širok, da bi ime|t vsakem rokavu še eden lahko prenočišč. Malo da se Plečnik sam sebi ni glasno ni. smejal, toda bil je v preveč resnem polj žaju; treba bo stopiti v tej obleki pred dt želnega predsednika. Kaj bo rekel? Nič,po-guma ne sme izgubiti, gostilničar bože mora postati, torej le pred predsednika dobro priučeno prošnjo. Srakar je med tem prišel v mest« hišo, kjer se je ustavil predsednik. Škot goste vrste navzočega občinstva se je prt-ril le s težavo in prišel srečno d« gospodi predsednika. Ko je množica zagledala smešno oblečenega okroglega možička, je zagnala gii-sen smeh. Srakarju je bučila kri v glavo, zardel je kot rak in zdelo se mu je da mora zdaj zdaj počit* kaka žila v glavi Toda šlo se je za gostilno, zdaj ali nikoli več, — to mu je dajalo pogum in srinoji stopil pred visokega gospoda, se priklonil kolikor je dopuščala to pretesna obleka ii začel: »Slavna c. kr. deželna vlada! Poniiie podpisani prosi, da se mu blagohotno p* deli dovoljenje za zvrševanje gostilniškt obrti v Globeli, kjer je gostilna ne saw zelo koristna, ampak tudi potrebna radi tuj cev, ki prihajajo tjekaj. To bo tudi za» dober vir dohodkov, da morem lažje pl»fr vati davke, ki sem jih pa tudi tako ved« vestno odračunal —u Več mož ni vedel povedati, in ker s je bil nekaj zmešal, je končal svojo prošoj« z glasnim — amen. Istočasno se je globok" priklonil in resk — hlače so se mu M osodepolnem mestu, ki ga pa sam ni vidi razprale dobro ped široko. Srakar ni « kam bi se dejal, ljudje so se začeli na W glas smejati in celo gospod predsedniki' le s težavo prikril prisrčen nasmeh, ki®" je zaigral ne obrazu. Komaj se je smeh nekoliko polegel, p"' šopih« ves zasopel Plečnik. Radi njeg*v# predpustnega oblačila ga nekateri niso teli pustiti pred predsednika, te da s trdi® komolci si je sam napravil potrebno P*11 klical if nA /t• taA. ^Prevzvišeni gospod deželni predsednik! Freskrbni oče svojih podložnih! Gostilno moram dobiti j a z , jaz sem prvi imel ta načrt, jaz plačujem tudi več davkov kot Srakar, jaz —* Srakar je kar prebledel, ko je zagledal zraven sebe svojega nasprotnika, ko pa je spoznal na njem Se svojo obleko, je planil nanj kot jastreb na pišče in ga začel obdelovati: „Grdoba tatinska, tebi bo kdo zaupal gostilno ? Nikdar in nikoli! Gospod predsednik! Ta mi je ponoči ukradel obleko, poglejte ga, saj je v njej. Ali naj se takemu poštenjaku da gostilna ?" „In ta je ukradel mojo obleko, poglejte ga, saj jo je že oblekel", kričal je ves raz-srjen Plečnik. „In raztrgal mi jo je tudi že — peglejte, gospod predsednik, tu zadaj je vsa razparana . .. zahtevam odškodnino!" „In jaz zahtevam gostilno", zastokal je Srakar; „ti prekleman kozel si me spravil v tako sramoto, jaz hočem odškodnino, jaz." „Verjemite, gospod predsednik, ta človek je tat in goljuf," „Gospod predsednik, ne jaz, on je oderuh, da mu ga ni para." Vedno huje in huje sta se pozdravljala oba nasprotnika, in vedno glasnejši je bil smeh okolustoječih, dokler ni predsednik obeh pomiril in ju prosil, naj povesta, zakaj sta se napravila danes, kot bi šla na maškarado. Plečnik in Srakar sta začela pripove dovati svoje doživljaje od včeraj dalje in ko sta končala, je bila obema in vsem drugim stvar jasna. Predsednik je končno razsodil, da mora Srakar plačati Plečniku raztrgane hlače in svetoval obema, naj se spet sprijaznita in mirno odideta domov. Vspeh njune prošnje pa jima bo sam pismeno naznanil. Kot dva polita kužsa sta odšla Srakar in Plečnik domov. Čez štirnajst dni sta dobila iz mesta odlok, v katerem sta brala seveda v lep;h olikanih besedah nekako to le: dva tako prismuknjena človeka nista sposobna, da bi se jima zaupala gostilna. Od tega časa nista Plečnik in Srakar nikdar več mislila na te, da bi postala gostilničarja — postala pa sta kmalu spet dobra stara prijatelja. Razgled po domovini. Župnik Martin Malen&ek f. Hud udarec je zadel mnogoštevilno župnijo sv. Petra v Ljubljani. Nagloma je na Vseh svetnikov dan izgubila svojega občečisla-nega in ljubljenega, neumorno skrbnega in delavnega gospoda župnika Martina M a-1 e n š k a. Bil je v pravem pomenu žrtev svojega poklica, poklican od napornega dela k večnemu počitku. Dopoldne je po svoji navadi izpovedoval vse jutro in pel slovesno sv. mašo. Popoldne je bil pripravljen za prazniški govor, a predno je zapustil sobo, ga nenadoma zadene srčna kap. Še le ko odzvoni, ga pogrešijo in stopivši v sobo, najdejo mrtvega na tleh. Velika in občna žalost je zavladala vsepovsod, kamor je prihitela pretresljiva novica, posebno je bila potita množica pobožnega ljudstva, ki je bila prišla poslušat vnetega propoved-nika; a že je bil zastal njegov glas in nem je bil sam najpretresljivejši govor za dan vseh mrtvih — že z onega sveta! B'agi pokojnik je bil rojen v Semiču 2. aprila 1853. Študije je izvršil v Novem mestu. Večkrat nam j« hvaležno in ponosno hvalil svoje učitelje frančiškane, ki so ga tudi gmotno podpirali. Kot bogoslovec je bil umeščen med vojake in se je udeležil bosanske okupacije. Tudi kot vojak je pridno nadaljeval bogoslovske študije na dunajskem vseučilišču in si trudil ohraniti onega plemenitega duha, ki je potreben za vzvišeni duhovski stan. V mašnika je bil posvečen 27. julija leta 1878. Njegova prva služba je bila v Črnomlju, kjer je bil kaplan od leta 1879 do leta 1883. Ker se je odlikoval po svoji pastirski gorečnosti in vrli zgovornosti, so ga poklicali v Ljubljano na težavno župnijo svetega Petra, kjer je deloval 22 let, najprej kot kaplan in potlej kot župnik. Bil je mož dobrega srca in zelo postrežen. Zato je imel v vseh slojih prebivalstva, zlasti pri duhovščini, premnogo srčno mu udanih prijateljev. Iz med njegovega veleobširnega delovanja omenjamo, da je ail blagi pokojnik veledelavni predsednik najodličnejše podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda": šentpeterske po družnice, predsednik Vincencijeve družve in krajnega šolskega sveta. Odlična vrlina njegovega značaja pa je bila velika gorečnost za službo božjo, neumorna delavnost v iz-povednici in pisarni, in vsikdar postrežna in darežljiva ljubezen do svojih faranov. Sled njegovega truda vsakdo lahko vidi, ako si c gleda prelepo šentpetersko cerkev in prostor okrog nje. Njegove zasluge so bile priznane na najvišjem mestu, ker je bil odlikovan z zlatim križcem s krono. Še večje pa so gotovo njegove skrite zasluge, ki jih je s seboj nesel v večnost in ki bodo tudi še po njegovi smrti trajno koristile njegovim ovčicam, katerim je bil tako skrben voditelj. Kako priljubljen je bil ranjki župnik, pokazala je velikanska udeležba ljubljanskega prebivalstva iz vseh slojev pri njegovem pogrebu. Takega pogreba Ljubljana katoliškemu župniku še ni priredila! Sladko počivaj, blago srce in vživaj plačilo za preobilno delo in dobroto! Ume&čen je bil 30. okt č. gosp. Frančišek Hiersche, župnik v Boštanju, na župnijo Radeče pri Zidanem mostu. Afera Brce. Znani župnik Brce ima iti v Boštanj, ker je bilo njegovo umeščenje na Soro radi nekega določila ustanovnega pisma neveljavno. Župnik Brce se je družil z liberalci, radi tega je veljal pri »Narodu« za vzor duhovnika. Liberalci bi ga radi ob- držali v Sori, radi tega so uprizorili nepotrebno razburjenje med ljudstvom, ko je dekan Sušnik hotel izročiti cerkveno premoženje upravitelju Brajcu. O tem je bil poprej obveščen župnik Brce. Župan je izvedel, da se nameravajo nekateri nahujskani možje s silo upreti, in ker se je govorilo o hudem nasilstvu, zato je prosil pri glavarstvu pomoči. Glavar sam je prišel isti dan z 10. orožniki v Soro. O prihodu kanonika Sušnika se je zbralo do 100 možakov, ki so ga s silo in krikom zavrnili ter se uprli tudi orožnikom, ki so pozneje došii. Ključavničar je odprl vrata v sobo Brcetovo, nato je dekan izvršil službeno dolžnost. Dogodek je obžalovanja vreden. Pristaviti treba, da se je župnik Brce že od nekdaj obnašal jako čudno. , Narod" piše o preganjanju Brceta, dasi je znano, kako mu je bil škof naklonjen in prižanesljiv, da bi ga pridobil. Nove skladbe. Naš vrli in plodoviti skladatelj g. Fr. Kimovec je izdal pred kratkim zopet tri jako mične skladbe; dobivajo se iste pri skladatelju na Bledu in v „Kat. bukvami". Naj omenimo predvsem , T a n t u m e r g o skladbo za mešan zbor in s sprem-ljevanjem orgelj in posvečeno g. Ant. Foer-sterju. Ta veličastna in mogočna skladba kaže v resnici veliko zmožnost in duhovitost skladatelja, ki j s znal svojemu delu vdahniti pravega cerkv. duha in kljub temu prilagoditi mu neko prožnost, kakršne ne opazimo vedno v strogo, ali bolje rečeno prestrogo cerkv. skladbah, ki so največkrat tudi cerkveno puste. Obe kitici, „Tantum ergo" in „Genitoria so nekako sami zase, (imata vsaka svojo melodijo), a vendar v lepi zvezi med seboj, kar dela skladbo po- sebno pripravno za blagoslov po rimskem obredu Spremljevanje teče labko in logično, in kar je še posebno omeniti, giblje se na nekaterih mestih popolnoma prosto, ne gle-dč na melodijo. Izvzemši par tiskovnih po-greškov, katere pa lahko vsak organist ali pevovodja sam popravi, je skladba v polnem obsegu perfektna, zatorej priporočljiva vsem cerkvenim pevskim zborom. Cena istim 030 K; 5 iztisov stane 1 K. — Zelo pripravna za Marijine družbe in razna izobraževalna društva je gotovo druga skladba, Belarjeva .Slovenska maša", katero je skladatelj priredil z i troglasni ženski zbor. Maša je lahka in melodijozna. Porabiti bi se dala tudi pri učencih na ljudskih šolah. Treba je le poskusiti in začeti, in stvar gre izpod rok. Tudi v tej maši je sem in tja kak tisk. pogrešek, ki se pa lahko popravi. Noben zbor, gotovo pa nobena Marijina družba bi ne smela pogrešati te maše, saj delo se samo priporoča. Cena 1 izvodu 0 60 K, 4 izvodov 2 K. — Preprost sicer, a vendar lep je .Venček narodnih pesmi", ki sestoji iz prav ljubkih, celo humorističnih nar. napevov. Skladba je za troglasen ženski ali moški zbor; možki zbor se vzame primeroma višje. Nič manj priporočljiv vsem zborom, posebno pa Marijinim družbam je tudi u venček. Cena 40 h, deset izvodov 3 K. — Vse tri skladbe delajo čast svojemu mojstru. Cisti dobiček se porabi za nove orgije v novi župni cerkvi na Bledu. J. S. Gorenjske novice. * Koncert, ki ga je priredilo kat del. društvo na Jesenicah v korist pogorel-cev v Ratečah je prav dobro uspeL Vsak, kdo je bil navzoč, je pripoznal, da kaj takega ni pričakoval; posebno je ugajala zadnja točka Foersterjev Venec Vodnikovih pesmij. Društvo je lahko na ta koncert ponosno. Čisti dobiček koncerta, h kateremu je prispevalo strokovno društvo svoto 20 K znaša 23704 K. Na občno željo se koncert ponovi prihodnjo nedeljo, 19. t. m. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina: Sedeži L vrste 1 20 K, IL vrste 80 vinarjev, stojišča 30 vinarjev. 8 Prva lokomotiva s šestimi vo-zovimi je prišla v Bohinjsko Bistrico z Jesenic zadnjo soboto. 4 Cakaliftče bo postavila železniška uprava na postaji t Otočah. Bilo je to že skrajno potrebno, 6e pomislimo velikanski osebni promet na tej postaji ▼ poletnem času. Menda ni bilo dosedaj nikjer tako slabo preskrbljeno za potnike kakor ravno t Otočah. 0 Iz tuhinjske doline. V Spi-taliču v tuhinjski dolini nameravajo v krat kem času zidati novo šolsko in novo mež narijsko poslopje, ker ste obe potrebni. S tem so vsi zadovoljni, ne samo občinski odborniki ampak sploh davkoplačevalci. Le en mož dela izjemo, ki mu je zoperno vse, kar je klerikalnega razun denarja; zato je posebno zoper zidanje nove mežnarije. Spisal je najbrže on ali pa kak njegov kamniški liberalni možic klavern dopis v „Slov. Narod* z dne 4. novembra 1905 št. 253, kjer se jezi posebno nad župnikom in občinskimi možmi ter daje nasvete celo gosp. okr. glavarju kdaj naj se zida nova šola. če je zmedeni dopisun res iz Kamnika, ga vprašamo, kaj se on vtikuje v zidanje občinskih poslopij v Špitaliču, ker mu to ni nič mar? Ali jih bo morebiti on plačal? Mi jih bomo sami plačevali in tudi sami odločevali kako in kdaj naj se zida. Kamniški dopisnik naj ostane pri svojem močniku, ali, če se je tega naveličal, pa pri „zelju", naše občinske može naj pa pusti pri miru; vsak izmed njih je petkrat več vreden, kakor pa on. Glede načrtov in stroškov za novo šolo pa opomnimo, da je sam gospod okr. glavar priznal, da so naše želje opravičene. Ali naj mi posnemamo Tuhinjce, ki imajo še zdaj čez 16 000 K dolga na šoli, poleg tega pa še vsako leto nove stroške za razna popravila, dasi šola stoji šele nekaj let? Mežnarija je tudi potrebna. Tako slabe stavbe je ni daleč naokrog; vsakemu tujcu se čudno zdi, da pustijo Spitaličani tako podrtijo ravno pri potu. Zato so pa tudi vsi voljni zidati novo hišo, ki bi stala v denarjih vsaj trikrat manj, kot se blodi v razgretih možganih dopisnikovih. Naj le prideta oba nasprotnika nove mežnarije v sedanjo, leseno z apnom po špranjah ome tano, spodaj pa naj eden vzame proč leseno podporo, pa bodeta kmalu tam, kamor spa data — v hlevu. Najbrže se ne motimo ako trdimo, da jc dobil dopisnik podatke svojemu spisu s h;še, v kateri si tisti solze briše, ter bridko zdihuje in pa stoče, ker ga za župana nobeden voliti noče. 0 Iz moravške občine. Med liberalci moravške občine je nastalo zadnji čas živahno gibanje. Prišli so namreč na veliko idejo, napravili vodovod v Moravče in v 10 min. oddaljene CeŠnjice. Vodovod, o katerem se je pri nas že toliko govorilo bi bila za Moravče res moderna naprava; a kje vzeti denarnega pokritja, ker stvar'bi stala gotovo kakih 50 tisoč. Radi tega so napredni ▼ skrbeh. Nekaj bi že dala morda Tomanova .Sparkasa", toda kje vzeti drugo? Iz te zadrege pa jih je rešil liberalni posestnik; široko se je predstavil svojim somišljenikom in rtkel: „Jaz „špendam" 400 krou'. Pametni so se smejali njegovi darežljivosti drugi so pa rekli: glejte, ta ima srce « napredek. Kmalu pa so tudi ti spoznali fo 400 K v razmeri s tolikimi stroški ni Vse skupaj nič, ako tudi bi se našlo ši par tako „dobrih" src, kar pa ni gotovo. Kaj storiti sdJaj ? Saj vodovod je vendar lepa, ah, tako lepa stvar. Ia začeli so sanjati... V sanjah stoje zamaknjeni daleč tja v pozno pomladno dobo Vse je na novo prerojeno. Moravška dolina je rešena klerikalnega jarma; na županskem stolcu sedi zopet liberalni učitelj in liberalci se mu klanjajo. Vse se veseli in raduje, ker imajo v rokah zopet start mo£ Zdaj ni vodovod več odvisen od liberalnih mošnjičkov, župan bo rekel in možje bode potrdili da mora stroške plačevati cela občina. Liberalci pa bodo nalivali čaše ter jih praznili v slavo .modremu" županu in « norca delali iz občanov, da plačujejo a njihove koristi . . . Občani, volilci! kaj pa vi pravite na to? Kaj ne, vodovod naj plaia kdor ga nujno rabi, občina ga ne bo nikdar. Pomladi pa le pokažite kdo ste io koliko vas je. Torej korajža in pogum velja! -Predavanje v šoli. Govor g. živino-zdravnika iz Kamnika dne 5. t. m je bil dobro obiskan. Gospod govornik je v celo-urnem govoru pojasnil o steklinah sploh in kako se ozdravljajo. Taki govori so za kmetovalce prevažnega pomena; škoda, ker nas g. zdravnik tako redko obišie. 0 Umrl je w Stari Loki dne 12. oktobra posestnik in mlinar Janez Bzant. Naj v miru počiva! Umrli Janez B:zsnt je doma izredil vola, katerega je njegov sin prodal dne 15. oktobra mesarju Janezu Go-sarju za 778 K 40 h, tehtal je 900 kg ali 16 starih centov in 7 funtov. Bil je bolj slonu kakor volu podoben * Gorelo je ponoči ob 2. uri dne 19. oktobra. Pogorela je v Kamnitniku pri »tari Loki kovačnica. Dasi ni bil velik ogenj, strahu je bilo le veliko. 0 V Stari Loki so dne 24 oktobra blagoslovili lepo jubilejno kapelico v 6ast Brezmadežne; soho je izdelal Ivan Puc u Škofje Loke. 4 Iz Peč pri Moravčah. Zapustili so nas župnik Janez Lesar, ki so 11 M pri nas delovali. Sledovi njihovega dela bodo še dolgo ostali. Želimo jim na nori službi v Šmartnu pod Šmarno goro veliko blagoslova božjega, njihovemu nasledniku Jožefu Žagarju pri nas pa zdravja in voljnosti. 0 Cerkveni tat. Dne 14. t. m-se je priklatil neki Franc Kotnik iz korenine Štajerske v našo prijazno cerkev ; silno pobožno je molil, ko so šli mežnar in še P,r druzih potrkavat Ko pa prično zvoniti. Je bila imenovana molitev končana. Vzel limanice in pričel pobirati iz pušic treh oltarjev. Mežnarca pa je s kora ffl°ž* lepo opazovala, hitro poklicala bližnje posestnike, ki so njega, limance in že nabranih 1 gld. 62 kr odpeljali v Šentjur, nato žan-darmarija k slavni c. kr. sedniji v Kranj 19. t. m. bila je že obravnava, prihodnja pa bode v Ljubljani; mož celo stvar taji, če ravno je pred nekaj časom ravno enako delo izvršil v Pliberku na Koroškem. • Iz Hotiča- Čuditi se je zunaj in znotraj osnaženi cerkvi; kako je vse oživljeno, in vedno se vidi kaj novega. Občna zahvala marljivemu gospodu dušnemu voditelju K gorečnosti do hiše božje naj bi storilo novo mlado petje, ki bi se prav lepo prilegalo. Občna zadovoljoost vzbuja novo življenje iz trdega spanja, ki ima u Hotiču pesebno ležišče. Iz ble&kega kota. » Že drugič odlikovan je bil ključavničarski mojster g. Ivan Triller in sicer to pot na razstavi v Kristalni palači v Londonu (Colonial »nd Indian Exhibition) cd maja do septembra 1905. Dobil je častno diplomo (diploma of honor) v zvezi z medaljo in častnim križcem. Njegovo delo je bilo razstavljeno pod štev. 383 in sicer velik, krasno v modernem slogu izdelan podstavek za cvetlice. Prvič je bil Triller odlikovan v Parizu letošnjo spomlad. Triller je izvršil tudi razna lepa ključavničarska dela v bleški novi cerkvi. Domači obrti čast! * Miru nimajo naši „naprednjaki« zaradi nove cerkve, ali pa cerkev zaradi njih nima miru. Cerkvena oblast je hotela cerkev zidati s prostovoljnimi doneski. Pa so se takoj vznemirili naši Bučeni" in zahtevali od vlade: Ne pustimo, da se zida s prostovoljnimi doneski, ampak zida naj se po ^paragrafu". ^Paragraf" je prišel in ž njim konkurenčna obravnava, po kateri mora občina plačati primankljaj. Silno so se vznemirili. Mislili so, da bodo samo nagajali in branili cerkev zidati, na, sedaj se bo pa cerkev zidala in še sami bodo morali plačevati! — Hitro skujejo kup pritožeb na vse mogoče strani, da ne puste zidati. Pa ni nič pomagalo. Cerkev je bila že dozidana, ko je bila rešena zadnja pritožba od najvišjega sodišča in sicer tako, da je zastonj se pritoževati. Šs bolj so se vznemirili, ko je prišel od vlade ukaz da morajo plačati. Sklicali so komisijo, najeli učenega doktorja iz Ljubljane in se prišli pritoževat, da niti ne plačajo. Pa so morali vendar takoj plačati šestindvajset tisoč kron. Ostale bodo pa menda tudi morali kmalu plačati, čeprav so grozili po učenem gospodu, da raje odpadejo od vere, kot pa da bi plačali le vinar. « Koko le' bd, k' b' se iz vere zbrisal? je prašal eden naših ^naprednih" pri komisiji? Tako kakor mu je smehljaje dejal vaš zastopnik učeni ge-sped doktor Triller takrat ko je že bolj po-domače govoril: »Plačati boste morali, to vam nič ne pomaga.* * Gospod župan! Kot dolgo let že spečega predsednika Ciril-Metodov 3 podružnice Vas opetovano poživljamo, zbudite se in skličite najmanj v teku treh tednov / občni zbor naše podružnice; sicer se obrnemo na " vodstvo in preko Vas ustanovimo novo podružnico, ki ne bo spala, ampak tudi delovala. Saj Vam menda ni več za to, da ste nje predsednik, kot pa za družbo? Mogoče je pa seveda vse na svetu. Nujno prosimo dejanj. * Toliko nimajo, da bi na svoje mogli pljuniti, pa so vendar nekateri prišli pritoževat se, da nič ne plačajo. * V Gorjah seje osnovala mlekarna za ve i blejski kot. Kakor vse kaže, ima krasne prihcdnjost. * Strelsko društvo so osnovali mladeniči v Gorjah. To je pametno; fantje le čvrsto se držite! * Gospod kaplan FrančiSek Kimovso je prestavljen iz Bleda v Pre-doslje pri Kranju. * Odgovora hočemo na vprašanje, zakaj je občinski oziroma zdraviški odbor preložil za denar davkoplačevavcev cesto baronu, ki ima milijone, ko bi bil moral pravzaprav baron z veseljem plačati par tisoč, da bi mu le hoteli dovoliti, da jo sme preložiti na svoje stroške. * Zadrugo smo prenesli kot »mačka mlade" v staro šelo prav tik cerkve. Dolenjske novice. Iz ribniike zemlje. f Primož Pakiž f. Starosta dež. zbora kranjskega je umrl v poslanskem poslu v tuji hiši kot vojščak na bojnem polju daleč od doma. Čudne pač ni, da je končal svoje življenje ravno na poslanskem potu, saj je skoro celih 33 let to dele za narod opravljal z vsemi svojimi močmi. Čudili bi se, ko bi zvedeli imena vseh občin in posameznikov, kateri so se obračali s prošnjami na rajnega poslanca in za katere se je on nesebično in neumorno potegoval. Bodisi preprost kmet, bodisi učitelj, uradnik ali celo profesor, obračal se je na rajnega Primoža za pomeč, in on se je potegnil za vsakega enako teplo. Zato je pa užival tudi splošno spoštovanje, kar spri-čuje cesarsko odlikovanje, častno občanstvo ne samo slovenskih ampak tudi kočevskih občin, izvolitev v razne zastope. Sosebne pa je pokazal njegov pogreb v ponedeljek 30. oktobra, kako drag in spoštovan je bil pri preprostem ljudstvu in visoki gospodi Sam deželni predsednik je poslal mesto sebe kočevskega glavarja k pogrebu, deželni odbor je poslal svojega zastopnika, več poslarcev se je osebno vdeležilo, take tudi vsa bližnja duhovščina, a bolj oddaljenim zaradi velikega snega ni bilo mogoče. Razun tega je 1 m^—__-------J Teodor Schwarz, novi kranjski deželni predsednik. prišle še mnogo druge odlične gospode katero je privedlo spoštovanje do neumorne delavnosti in zlasti do dobrega, zlatega srca rajnega Primoža. Ob gomili tega srca našli ste se obe narodni stranki, ker blagi pokojnik tudi ni gledal na osebo, temvič na po trebo, kadar je bilo treba pomagati. Zato pa tudi mi upamo z poslancem dr. Žitnikom govornikom ob odprti jami pokojnikovi, da njegova blaga duša že uživa plačilo za svoja dobra del« pri večni Resnici in Pravici. t Gorki veter je pripihal in nam pobral veliki sneg, privlekel je pa seb.j tudi težkih oblakov, iz katerih je lilo noč in dan in so imeli dolinci vode mnogo čez potrebo. Pod Ribnico je stala celo čez i*.-leinično progo in si je vlak lahko opral svoja kolesa, če si jih je ob plazu pod Laščami kaj prida umazal. Tako zna deževje popravljati železno cesto, na enem mestu nasipa z blatom in prstjo, na drugem pa izpodnaša pesek in kame*. t Kaj neki bo naredil sv. Martin? Dane«, ko to pišem, je sv. Martin. Lep solnčen dan je in kaže, da be dalj časa lepo vreme in se ne bo uresničil pregovor starih vremenarjev: sv. Martina dan solnce, čez tri dni sneg. Tega se letos toliko manj bojimo, ker se nam zdi, da je za letos namesto sv. Martina že opravil sv. Lukež. t Ubogo drevje. Kar smililo se nam je ob zadnjem velikanskem snegu drevje, ki je pod težko pezo čakalo rešitve, ker si samo ni moglo pomagati. Pa ni bilo ne močnega vetra, ne solnca in ne človeka, da bi osvobodil ubogo tlačeno bitje. In zdaj — ! Sneg je odšel in zapustil grozno razdejanje ne le v gozdih, ampak tudi v sadovnjakih. Na nekaterih mestih visi vse vkup in mole k višku same trske. Pa bi že ne rekli nič za kako staro hruško ali češpljo, toda 151etna vitka drevesca prelomljena sredi debla, to pa kar boli. t Šola na Karlovici bo le morala biti. Prav je, da je šola v tem kraju, ki je tako oddaljen od Lašč. Vendar nam pa ne gre v glavo, zakaj mora biti šola od daljena od vasi, za katero se v prvi vrsti dela, celih — 5 četrt ure. Res je, da da na tem mestu Koslerjeva grajšiina svet zastonj, toda v šolane vasi pa rajši kupijo svet, da bo le šola v sredi šolskega okoliša. Zakaj se toraj upirajo šolske oblasti, ae moremo razumeti. f Tudi v Laščah Amerika poje. Vse hoče od doma. Dan na dan hodijo v Ameriko, ako pa tje ae mo.rejo, pa na Dunaj in na Hrvaško. Kaj je temu *zrok ? To vem«, da radi tega ae grede, češ l^ška cerkev je premajhna! t Precej za bratom. Zadaja sestra f poslanca Pakila, Marija omožena Knavs je umrla v župniji sv. Duha pri Krškem v torek po smrti svojega brata. Toraj v štirih doeh sta š'a oba na oni svet Z litijskega okraja. t Litija, 9. novembra. Slavni cestni odbor litijski se prosi, da bi storil kakšen korak za zboljšanje ceste pod Ger binom. Ob vsaki povodnji priha a voda na cesto do pol metra in še več, tako da ne more noben človek čez brez nevarnosti, ker bi moral broditi vode do kolena in še čez, Tako so na primer morali te dni delavci iti pol ure daleč okrog, ko so šli na delo v predilnico in topilnice in ravno tako zopet ko so šli domov. Bi li ne bilo mogoče cesto takoj od mostu pa do vrha gerbin-sktga klanca nekoliko zvišati, pod cesto pa narediti večji kanal, da bi se ob času povodnji veda lahko odtekla in bi ne priha-jila na cesto- To bi sicer stalo nekaj, a pomisliti je, da bi se s tem ustregle na dve strani. Sedaj tako strmi gerbinski klanec bi bil bolj polagoma Speljan in ob času povodnji bi bil vseeno prost promet, bodisi za ljudi ali za vozove. Tcrej naj tist', ki imajo pri tem odločilno besedo, stvar nekoliko premislijo in store v to potrebne korake. 7 Litija, 9. novembra. Strokovno in podporno društvo prediln ških delavcev naznanja, da priredi mesečno predavanje ah zborovanje na nedeljo dne 19 novembra ob 10. uri dopoldne v gostilni gospe Sta-rovasnikove v Litiji, pedomače pri Fortuni. Pride govornik iz Ljubljane. Delavci in delavke, pridite vsi poslušat poučno predavanje! Belokranjske novice. f Smrt je pobrala Ano Vivoda iz Krmačine iz Marijine družbe. B.la je pošteno dekle — a jetika ji je zatisnila oči. Po greba se je udeležila Marijina družba. Tako umira Marijin otrok: njegov spomin živi. t Na Radovici bi bili radi kar štirje za župana Kdo bi bil najbolj sposoben — ve vsak. A denar in ^prijateljstvo" igrata včasih tudi svojo „muziko* ne glede na korist občine in zmožnost. Iivoljen pa je menda g. Matija Cesar. f V deželnem zboru sta poslanca Pfeifer in Susteršič in tovariši vložili nujni predlog za belokranjske železnico. Iskreno pozdravljeni! t Spomnite sel tudi nas. Belih KranjceT, ko bodete prispevali za vodovode ia jih delali! Naj bi se nujni predlog poslancev tudi nujne izvršil, ker ako kje, potrebujejo Pedgorjanci na Belokranjskem vode. t Kaj znajo liberalci? Hvaliti Tavčarja in Plantana, katerima se vsak dle-vek na Dunaju smeje: braniti pokojnega barona Heina, ki ni bil prijatelj nas Sloven- cev; se prilizovati Šveglu, ki je zatajil sv0 slovensko mater. Zabavljajo pa in lajej Šukljetu, ki je naš belokranjski rojak ia°° več storil že za Belokrajino kakor vsi " za Kranjsko. Kder odreka Šukljetu njegov" zasluge, je politični falot. Ali ne g. suoc! f V Metliko so dobili novega sod' nika. Cuje se, da je g. Kegal strog. pravj to. Enaka meta vsakemu! t »Poljanski osel", tako je od mevalo dnč 10. novembra dopoldne okr« 11. ure v Črnomlju v preisobi Laknerjeve dvorane Do tega pa je prišlo nastopno. Pri eni mizi sta sedela starotrški g. kaplan z enim svojih prijateljev iz Metlike. Pri drugi mizi, koj pri vstopu v dvorano pa je sede sedaj slučajno še župan poljanske občine Peter Majerle, ki je poznat kot hud „N|. rodovec' z dvema drugima gostoma Kar se dvigne ta človek in odide iz dvorane, Kmalu nate pa pride ena uslužbenka hote-lirjeva, vzame „Nared", ležeč na glasovini dvorane in ga podaje g. kaplanu rekoč: .Gospod kaplan, tu imate „Narod!- Te seveh nevede, kako je do tega prišlo in meneč, da se ga hoče izzivati rede »es ogorčen: .Čemu se me s tem izziva v gostilni: Done-site mi „Slevenca" ako ga imate! Kdovan je dejal prinesti .Narod?" Odgover nato: .Majerle!" Uslužbenka spoznavši, da je I speljana na led, vrže „Narcdu nazaj na f sovir in kliče vsa razburjena v predsobi: rpoljanski osel!" Majerle je menda mislil,da je v svoji gostilni doma, kjer lahko vrata gostom kaže; a dični Peter jo je skupil prav pošteno, kar je iskal. t V Starem trgu imajo nekega pomožnega učiteljiča, ki sliši na ime Božič. Revež misli v svoji liberalni nadutosti, da je vso medrost že požrl z največjo ilico a nima niti izpita, da bi bil dtfinitivne nastavljen, če tudi je že več let, odkar je zapustil učiteljišče. Kakor se čuje bode ta za-lottni junak moral dati kmalu slovo Staremu trgu. Zato je pa sedaj njegovo glav"0 dele, da maže poštene može po novinab Je pač podoben ugašajoči sveči, ki še par-krat zaplapola s svojim plamenom, predno ugasne. Prihodnjič pa še kaj več o njega-vih delih, če mu te vrstice ne bodo pomagale. Iz raznih krajev Dolenjske* 7 Iz Dobrniča. Pred dvema letoma se je pri nas ustanovilo izobraževalno društvo; silno sme bili takrat navdušeni» tako društvo, toda kmalu smo se ohladil'; Lanske leto so člani še nekaj obiska«1" društvo, ko je bila vojska. Zdaj pa. k# ]t vojske konec, bo menda tudi našega društva konec. Ne vem, če zaradi vojske tako žaluje, da se drži klavrne kakor čebele bre* matice. Čebele če matice zgube, tudi on« hitro panj zapustč; tudi našemu društvu kaj takega se zgodi, če drugih bolj vnetih v ♦dbor ne dobi! -J- |z Kopanja. Naš župnik že dalj časa bolehajo, tako da nc morejo službe božje opravljati. 28. oktobra s® prišli župnika obiskat knezoškof; veliko s« spove dovali ta dan, prihodnjo nedeljo in opravili tudi vso službo božjo. Ravno tako zopet na Vseh svetnikov dan. Lepih naukov, ki so nam jih dali ob tej priliki, ne bomo izlepa pozabili. Bog jim plačaj preobilni trud in res apostolsko skrb. Notranjske novice. — Notranjčeva 22. številka. Z neko posebno nestrpnostio smo čakali te številke. Mislili smo si: Sedaj zboruje deželni zbor, bomo videli, kaj bo povedal. Mnogim je to zasedanje odprlo oči, zato smo si drznili pričakovati, da bo tudi „Notranjecw pošteno poročal. Toda „prodana duša" je prodana! Da more kdo tako grdo in tako lažnjivo poročati, tega dosedaj še nismo izkusili. Toda poglejmo! — Obštrukcija v deželnem zboru se — nadaljuje, tako se glasi napis uvodnega članka. Veseli smo bili tega napisa, ker smo bili radovedni, kako bo to dokazal. In glej! Beri ves uvodni članek enkrat, beri ga prav počasi še parkrat, pa boš zvedel vse kaj drugega, samo tega ne, da se obštrukcija res nadaljuje. Ko smo to tako prebirali, strmeli smo, da se upa pisec tako grdo norčevati iz svojih bravcev. Zdi se nam umestno, da „Notranjčevim" bravcem damo dober nauk. Čujemo namreč, da že nekaj časa sem radi iščejo „Domoljuba". Prosimo jih torej, naj si vzamejo k srcu nauk, katerega jim je dal .Notranjec" v prejšnji številki. Oglasi se tako-le: Ne beri hlastno in površno, kajti to pripelje človeka do polovičarstva, netemeljitesti in nejasnosti." Naj torej tudi oni preberejo premišljeno ta uvodni članek, in glavo stavimo, da iz tega članka ne bodo izvedeli, da se obštrukcija res še nadaljuje. Iz tega bodo pa prav lahko sklepali, da „Notranjčevi" pisači pišejo samo zato, da kaj napišejo. Ali kaj povedo, ali ne, to jim je vseeno. Nam se zdi pa le čudno, da se pustijo ljudje tako iz sebe norčevati!! Ta uvodni članek je kolobocija, iz katere človek ne ve pri čem je. Zate se ne brigamo zanj. Vendar en stavek je vreden, da ga pribijemo. — Se svoje hifie požgimo, živino zastrupimo, imelo bo prav tako malo smisla, kot obštrukcija klerikalcev. Mimogrede opomnimo, da ta mož, ki je te besede zapisal, ne more zažgati svoj e hiše, zato ker je nima. Rečemo pa, da bomo ž njim še temeljito govorili, ko bo prišel naš čas. — Toda k stvari! Pravite, da obštrukcija ni imela smisla! Sedaj se šele vidi, kako bister pogled so imeli naši poslanci v prihodnjost. Cela Evropa se poteguje za splošno in jednako volilno pravico. Na Ruskem, v Pragi, na Dunaju, v Gradcu je že tekla zanjo kri. Vi liberalni nazadnjaki ste se ji pa ustavljali že pred dvema letoma, in še le obštrukcija vas je prisila, da ste glasovali zanjo. Kar so naši poslanci že pred dvema letoma zahtevali, zato ste glasovali šele sedaj, ker se bojite ljudstva. — Kdo je bil Hein ? Mirno lahko rečemo: Oddahnila se je naša dežela, ko jo je zapustil on, ki ni imel niti iskrice ljubezni do naroda slovenskega. Kdo ga je vrgel? Obštrukcija ga je poslala tja, kjer upamo, da ne be imel več prilike blatiti našega naroda. — Ves svet se smeje vašemu doktor Tavčarju, smejali so se mu v državnem zboru o priliki njegovega nepozabno nazadnjaškega govora. Kaj ste storili vi? Odvzeli ste mu vodstvo vaše stranke, ker je mož nesposoben celo po vašem mnenju. Kdo je storil to? Obštrukcija ga je vrgla! — V slovenskem deželnem zboru, nemški zapisnik sej! Kdo ne bi strmel ? Toda liberalnim deželnim poslancem je to tudi všeč, saj se bojijo zamere pri tistih par nemcih. Toda, ker ste se bali obstrukcije, glasovali ste za slovenski zapisnik ter oprali sramoto slovenskega deželnega zbora. — Še bi lahko navedli nebroj koristi obstrukcije! Vremena so se zjasnila, burja obstrukcije je pognala iz naše dežele tlačilni zrak liberalne hinavščine, in kdor le malo hoče misliti, ta ve, da so liberalei odigrali. — „Netranjec" poroča tudi o sejah deželnega zbora. Odkrito priznamo, tako lažnjivega in tako zlobno zavitega poročila še nismo brali. Pozivljemo poslanca Franca Arkota, o katerem vemo, da bi po „Notranjcu" zlezel rad kvišku, naj popravi ta poročila, ker na vsak način si od njega ne moremo misliti, da bi hotel farbati ljudstvo. Ako pa ta poslanec ne bo imel možatosti, preklicati ta zavita poročila, presimo naše poslance, naj nam pridejo poročat. — Že nas sili pero, da bi zapisali še bolj krepke besede, toda, kaker so se oma-zali že liberalci, tako se še bodo. Škoda le, da „Notranjčevi bravci nočejo vpoštevati izvrstnega nauka, ki so ga brali v prejšnji „Notranjčevi" številki: »Berite le dobre knjige (časopise); čas našega življenja ni tako dolg, da bi ga smeli tratiti z nepotrebnim in slabim čtivom." _- Knežak in Sora. Človek bi iz kože skočil nad tako farbarijo. Najprej se „Notranjec" jjoteguje za župana Česnika, o katerem ve vsak, kako se je norčeval iz ljudi; kako jim je korenček strgal, kako je vpil za njimi »Živijo", ker se prišli k volitvi, katere ni odpovedal. Da ubogemu kmetu pri takem postopanju zavre kri, kdo se bo čudil. — Potem se pa ogreva za župnika, ki je nebroj ljudi že spravil pred sodnijo, ki je uprl se svojemu škofu, ki je storil toliko ljudi nesrečnih s svojim neduhovskim obnašanjem. Ja, iz kože bi skočil nad tako farbarijo. Vsi drugi duhovni, najsibodo še tako pošteni, so sami farji; naj delajo še take po svojem poklicu, so vam požeruhi; da je pa liberalen že se po-tegate zanj! Sram vas bodi! Toda le počasi ! Notranjski kmet se bo kmalu ravnal po pravilih za bravce, katere ste priobčili v prejšnji številki in spoznal bo, da: Neprebavljiva jed ne prebavlja nobene koristi. In taka neprebavljiva jed je „Notraniec". — V boju z resnico je Domoljub, tako pravite. Vsaka reč, katero kdo trdi, je pa treba tudi dokazati. Tega pa vi še niste storili. Celo leto, kar izdajate svojo »Notranjsko smrdokavro", vam je „Domo-ljub" dokazoval deloma v smešni, deloma v resni obliki, kako farbate ljudi; toda še enkrat niste ovrgli njegovih dokazov. Nikar ne recite: Ni naš namen. Recite raje: Ne moremo! Če morete, pa poskusite! To je vaša sveta dolžnost! Na uho vam povemo, da se notranjsko ljudstvo že pošteno iz vas norčuje, ker pustite hoditi pe sebi in molčite! Drobtine. Pozor tamburaSi I Izšli so nevi ceniki najnovejših skladb vseh najboljših skladateljev, kot: Broža, Farkaša, Hruze, Bozotia itd in ceniki tamburaških potrebščin Prve sisačke tvornice tamburic J. Stje-pušin v Sisku. Slabotnim in suhim osebam vsakega stanu priporočajo zdravniki redilni preparat Demetogen, ki presega vse druge enake izdelke. Z najboljšim vspehom se rabi v raznih bolnicah in rodbinah. Tvrdka je dobila „Grand Prix" v Parizu in najvišjo odliko na higieniški razstavi v 1. 1903. Prospekte razpošilja centrala, Balzar, Dunaj III. Hauptstrasse 50. Narodno gopMo. Za naše čipkarice. (Iz gorenjskih h r i b o v.) Zanašam se na Vašo ljubeznivost in dobre- srčnost ter upam, da btdete g urednik tudi nam čipkaricam dali malo prostora v našem ljudskem glasilu, v našem nam čez vse priljubljenem „Domoljubu". S polja imamo že vse spravljeno, samo še listja nam manjka, pa tudi tega bo kmalu dovolj. Potem bom* pa začeli klekljati, da bo tudi kaj zaslužka čez zimo. Skušale se bomo katera lepše in boljše naredi po vsem svetu znane idrijske čipke. Skrbeti hočemo pa tudi, da bomo čipke dobro prodale. Letos sem brala v »Domoljubu*, da se na Dunaju visoke gospe zanimajo za naše čipke in da celo iz cesarske rodovine, nadvojvodinja Marija Tere zija hoče čipkaricam pomagati do boljšega zaslužka. Zato so te gospe sklenile vsem čipkam cene precej povišati in jih v pro dajalni društva za povzdigo čipkarstva na Avstrijskem na debelo in drobno prodajati. C. kr. čipkarska šola v Idriji daje naročila za to društvo, papirce brezplačno in cvirn za lastno cen« To pa ni slabo, samo če je res, si mislim in k«rajža velja, hitro spišem eno zalepk« na c. kr. čipkarsko šol« v Idriji in prosim za del« zase in še za šest prijateljic Kmalo sem prejela papirce brezplačno, zapisane so bile cene in res precej povišane, da smo se kar čudile. Pisala sem potem še po cvirn in tudi ta je bil veliko cenejši in boljši, brez v«zlov gladek in trden. Delo je šl« kaj hitro izpod rok. ker se cvirn ni trgal in ker sm« za boljše plačil« z večjim veseljem delale. Pred sem mislila, da se ne bom mogla ločiti od ta-lerčkov in romov, zdaj sem pa sprevidela jsz kakor tudi m«je t«varišice, da je bolj pametno čipke in vstavek ali ajnsac delati če je to delo boljše plačano. Tako sem si jaz letos v treh meso h t«liko več zaslužila, da sem si novo obleko za poletje kupila in sicer iz denarja, kar sem več za^čipke prejela, drug« sem pa nal«žila ▼ .Čebelico' naše .Marijine družbe*. Ko sm« končale, kolikor je bilo nar«čeno, sem jaz poslala za vseh sedem čipke na c kr. čipkarsko šolo v Idrijo po pošti, seveda sm« skrbele vse, da je bil« delo lep«, snažno in pra vilno narejeno, ker nismo se hotele umazati pred čipkarsk« šolo, ki nam je takoj denar poslah in na novo naročila Tako smo delale do Velike noči, potem je šel povšter v kot in delo se je začelo na polji. Skrbelo me je, če b«mo tudi zdaj delo dobile, zato sem zopet pisala zase in za dvajset drugih p« delo in hvala Bogu, vse smo preskrbljene z delom, pa tudi iz drugih sosednjih vasi so pisale po delo in ga tudi dobile. Zdaj smo dobile v delo na pol krone s pol zvezdo zob po 1 K, vstavek pa po 130 K, k ran celjnovke z 7 roglički zob p« 90 h, vstavek po 1 30 K, potonke zob pc 1 K, vstavek po 1 30 K, poviki vstavek po 1 2 K, srčkovke z«b po 1 K, roglji iz gob po 72 h, pa tudi druge kose in r«me Tak« se bo nekaj zaslužilo čtz zimo in tudi nekaj prihranilo. Loterijske srečke. D mm j, 4 novembra 25 1 Grade«, 4 novembra 7 58 Trn, 11. novembra 22 58 tac, 11. novembra 75 45 42 16 79 25 63 42 59 44 28 66 66 2 O Zo ;meh in MU čas. Besedni uganki. L Na rami nosi culico in v roki krivo palico in z njima hodi naokrog, čez plan in dol, čez hrib in log. in pride v mesta in vasi, pa se mu š« naprej mudi. Ne vozi se, on hodi peš. Kdo pa je ta? — Povej, ie veš: A čudno, glej je to ime. Iipusti prednji črki dve: Pomena nič ne spremeniš, kar prej imel si, spet dobiš. Stvar prečudna mi je znana pa izdati Je ne smem; kakšna njena je postava, to pa vendar vam povem. Roke nima, nima ust; — toda čuj me in poslušaj: eno pa ima čeljust. In v čeljusti tej edini zob za zobom se vrsti; vsak ima lastnost prelepo, da nikoli ne boli. Varno ni krog nje hoditi, zlasti če leži na tleh, če nerodno nanjo stopiš, pa te vdari po zobeh. Kdor «be prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo. ReJItev besednih ugank v zadnji Številki: I Vida — Ida — Vid. II Avgust-Gustav. Nagrado je dobila: Rezika Tisol pri Sv. Antonu, p. Videm pri Dobrep«ljah. Opomba. Rešilci, ii še niso dobili nagrad naj malo potrpč: se bo kmalu zgodilo Prihodnja številka »DOMOLJUBA" lride dn6 7. decembra 1905. Kdor ljubi kaka io čokolado, Mnsa bodi t-riforodau: Ivana Hoffa Kandol-Kakao ki ima najmanj toliča v a«M. ;•> tor«; na;!ai«pn-baT-n n« proviroča n koii lat rto#u in ja ob : ajbolj-iem okasu uredno poeaai Priatar. farno r im.toni It a n H off in a lavjo varstveno ir.aaik Zavojipo kg 90 vinarjev » » xk » 60 » D-b.Ta «» p .rst-l roii|" I-I |.in L« radi velike rilofr: I p» ueviji gia. i*ou. JtTllcv^„ ip«« dirae. i par zi deklice in 1 par za olrokr. raoJai teiiji. L'1™ opremljeni rito letno dobo. Vsi ti šMtjt-pmri F š..'a tt FO povzetju. Čevlji zi itripac • par za io»?.'-< n dime 2-50 gld.. toiubovirujti MSO^d. — Vvor i« '"»"f"' Eb*rtc)u>,}r*tnaj, VII 3, Kuserrr-.iiT 4. C , Hnjodličnejii profesorji in zdravniki _ pftmtnj« ffl HJittili boleznin, kroničnem bronbijaineni katarn, oslovskem kaJm, sirotoiozi, tofloencL Kdo naj jemlje Sirolin? kater* Sir t Sirolin Povečaj« slast 4« Jedi ia tel« Mesa, odstranjuje kaielj, iiase-tavaajc (soja, nočao potenje i. Vsakdo, kdor dalje {asa boleha za hai-l'«n. Ka^ti boljie je, bolezni preprečiti. aefo jih zdraviti. I O«be i kroničnimi bronhljalnl-nl katari, kater« ozdruttja Sirolin. ). Kdor ima nndubo zdatno olajša. 4. Skrofuloial otroci z oteklimi Jleza-mi. cieiciml in d osnimi ka:arl Itd. pri katerih Sirolin iiji;no rpllvi na tplo«oo hranitev. C TT-_;1. T Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki! Treba 0 I alllO 1 ,e P^1.1 VSJ£» našo posebno Roche znamko ,Roche' in zahtevati ,Roche*. vedno le Sirolin 2209 D (2) F. Boffmami — La Roche & Co. Basel (Švica). Grenzach (Badcnsko). Dobiva ss s zdravniškim receptom po 4 K steklenica. Hranilnica in posojilnica g-nnop m mb (rep.zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne. ter obrestuje po 4 «2 o/o Obresti se pripisujejo koncem enega leta brez posebnega naročila. Rentni davek plačuje posojilnica sama, nc da bi istega odtegovala vlagateljem. 20o3 5_4 arr Kupim -gm in prosim natančen opis in najnižjo ceno. M. Z. Kodiček, železolivarna 2311 d i—x Praga. Dva konjska hlapca (vsak k enemu paru konj), ki morata biti oženjena, proti mesečni plači 7 gld , prostemu stanovanju za družino, prosto njivo in drva, sprejme takoj Alojzij Šlajpah, veleposestnik, Velika Loka, Dolenjsko. 23151) 3-1 UfOlICa oc* poštenih roditeljev s primerno Ut»dlVa šolsko izobrazbo, sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ivan Levstek, trgovec v Sodražici, Dolenjsko. 2226 D 2-2 Eksportna trgovina palic. Matevž Jan, Šmartno pri Litiji, kupi to zimo deset vagonov = gladkih palic = brez kljuk in sicer: dolge močne Svibove ali pslikove drenove 100—110cm 16—20mm . . . . 115-120 „ 20-30 „ Jesenove....... 130-140 „ 20-30 , Leskove.......115—120 „ 20—30 „ Kdor bi mogel večje število preskrbeti, naj se oglasi. 2206 D 3—2 Izvirne tovarniške cene, reelno jamstvo. Za vse vrste od najcenejše do najfinejše precis ure zlatnine in srebrnine itd. Novo izboljšana sist Roskopf-patent natančno idoča K 4 —. Železn. Roskopf K 5'—, izvirna prima - Roskopf K 7'—, s sekund. K S'—, nikelnasta Roskopf z dvojnim plaščem K 6'60. Pristne srebrne remontoir-ure za gospode, dame in dečke K 7-— stenske ure K 9 —, iste z godbo, vsako uro en komad igrajoč K 12 50, budilke z bitjem K 8--, z godbo K 10—. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju izvozna trgovina Ivan Žiwny, Dunaj XV/6 Mariahilfergurtel 37. 2318 D 6- t Raepo$iljajo se le dobre, regulir. ure s dobro sapirajoč. pokrovi. Velik cenik saitonj. V predilnico in tkalnico v Litiji sprejmo še okolu 20 zdravih, krepkih delavk v starosti 14—25 let v trajno delo. V kolikor je še prostor v delavskem domu v bližini tovarne, dobe ondi prosto stanovanje. Potrebno je, da se delavke preje javijo pismeno. 2309 D 1—1 Zaradi preselitve goji naprodaj je pod ugodnimi po-2310 D 3-1 hiša v Črnomlju na vogalu glavnega trga, pripravna za vsako obrt ali trgovino. Več pove Davorin Frančič, klobučar v Novem mestu. Prepričajte sel Najboljše in najnovejših vrat g®" peljneinmotore, mlatilnice in slamoreznice, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču Fran Zemana, Ljubljana Poljanska cesta 24. 1778D 12-6 Proč z okornim čevljem iz plute 1 p.i iM čH Prikrajšanje se ne opazi. Vsak navaden čevelj lahko nosite in menjate. Zahtevajte ilustr. brošuro Nr. W. zastonj in franko. Acker & Gerlach, Continental-Extension Mfg. Dunaj, I. Karntnerstr. 28. 2317 D (1) Prosim, zahtevajte prospekte in vzorce o najboljših štajerskih zastonj in franko 0 lodnih. za g°sP°dc in gospe 1903 D 6—5 » lor, gozd in turistlko, kakor tudi o vseh vrstah modnega blaga z« obleke za gospode in dečke, površnike, zimske suknje, od najcenejših do najfinejših vrst od kot reelne znane prve in največje eksportne tvrdke za loden rineene Oblack, c. in kr. dobavitelj sukna, OradUc, Murgasse 9-r. 378 D 20-16 Samo 6 dni! Havre-New-York vodjo zanesljivo najhltrejil brsoparnlkl Francoska prekomorska družba. Edina najkrajša {rta čez Bnzel, Pariz m Haure p Ameriko. Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila d^je edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu*. ! >«S-«V * PraV skušnjo. Nikelnasta ali jekl., sist. Roskopf . gld. 1-50 Strapaz-Roskopfsplomb. , i — Z dvojnim plaščem. . , 3-40 Zlato-Double (kak. zlato) „ 3'50 Prava srebrna z enojnim plaščem . . . Z dvojnim plaščem . S.tremi močnimi plašči Navedene ure z relif-silko Dev Marije, dalje državnim orlom, oračem in konjem 10 kr. več. 3'-4-— 5"— Stenska ura Z Sodbo. 71 cm visoka, igra sama najlepšepesmi, valčke in koračnice. . . . gld 6.— Brez godbe. Z bitjem . . Z bitjem, podobnim zvo novim..... NIkelnaste budilke Z dvema zvoncema Z godbo.... Ure s kukavico 4 — 4-50 5'-1 — 2— 4'25 3-40 Prava srebrna remontolr-ura c. kr. puncirana za gospode, dame In dečke. Z enojnim plaščem. gld. 3 — Z dvojnim , ... * — Z zlatimi robovi ... 5 - S 3 močnimi plašči . . 6 — 14 kar. zlat« ... od . 8 — 14^kar.zlateveriliceod „ 10'— Srebrne verliice, . od . — 90 Uhani in prstani v največji izberi po tovarniških cenah. I 3 leta pismeno jamstvo. Za neprimerno denar nazaj. Razpošilja se le po povzetju. | -fcfc^HS®--*7 oračem in konjem iu Kr. vec. I Pri veliki tovarni ur", Maks BShnel, urar^Duiutf IV., Margarethenstrasse 88. (4) Dobav™, kr. državnih uradnikov. Ustanovljena 1840. Zahtevajte moj velik cenik, s 1000 slikami zastonj in poštnine prosto 1997 Pozor! Citajl Bolnemu zdravje! Pozor! Čitaj! Slabemu moč! Pnkraike kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljutljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraškekapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče. bolesti ii želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranijo mrzlimi in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. - Naj vsakdo naroči in naslovi: Poter Juriiič, lekarnar v Pakracu it. 103, Slavonija. -Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. U21IJl 10—/ Cena ie sledeča franko na vsako pošto): 12 stoklenifcic (1 ducati 5 K, 24 stekleničic i2 ducata) 8 R 60 v, ?S stekleničic 3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic 4 ducati 16 k, 60 stokloaičic v5 ducatov1 18 K. Matu od 12 steki se ne razpotji. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kaš^u, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti i v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kaUru :n odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah - Cena je sledeča franko na vsako pošto : 2 originalni steklenici S K 40 v i 4 originalne steklenice 5 R 80 v, 6 originalnih steklenic 8 R 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod raslovotn: P.JurKK, lekarnar p Pakracu 103, Slavonija. Ugodna prilika I Zaradi preselitve se proda v prijetnem kraju na Dolenjskem 21041)3-3 lepo posestvo enonadstropna hiša. v kateri sc nahaja že več let prodajalna, hlev za pet glav, svinjak, kozolec to-pler\ vodnjak dve njivi, lep de! gozda Cena S500 K. Natančnejša pojasnila daje posestnik na Jami štev. 3», p. Dvor pri Žužemberku, Dolenjsko. Pomočnik in učenec za močna, lina dela se sprejmeta v trajno delo. 1'la.ia d g V( r.: — Janez Bratina, čevlj. mojster Idrija. 2319 D 4- 1 Trgovci 1 duc. velik zimskih trik. srajc K 11 — trik. hlače, telovniki, nogavice, žoki, rokavice izdeluje ceneje 2219D kot povsod 2—2 Adolf Zucker, Plzen. Obrok 4 mesece. Stinje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 700.000 K * Mestu hranilnica. Pjush * t SToji lastni hiši t Prešernovih ulicah. •prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne ia jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-eega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnik obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 3 D 12-12 Za varnoat vlogjaail polog lastnega rmrvnip naklada mestna obilna ljubljanska a tmb tvojim promošo njom ln tio trojo davčno močjo Da Jo varnost vlog popolna, >v«dočl slasti to, da vlagajo ▼ to hranilnico tudi aodiiča donar mladolotnih otrok in varovanoov. WtT Denarne vloge sprejemajo se tudi po po&ti in potom c. kr. poštne hranilnic«. Posoja se na zemljišča po 41/* % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik tolik« na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred aa primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 47» % do 5 V Želodčne bolezni s. p«'iJo?i posledica zanemarjenega motenja prebav-Ijanja, ki nastopa ponajveč k«»t pomanjkanje slasti, zagatenje telesa, gorečica, napenjanje, slabosti, slab ckus, glavobol itd in se nenalokdaj izcimifo iz tega hode molitve zdravja, če ne preprečimo tega o pravem ča?u Kot izvrstno sredstvo proti vsem nastankom pokvarjenega želodca so sc ie več desetletij kot Marifacttjskc kapljice sploino znane in priljubljene Bradvjeve želodčne kapljice izvrstno obnaša't kot tek zbujaioče. lelode- krej-eCe in ru-lahko odvtja.no ^rtdstvo steklenica z navodilom vred stane 80 vin.; dvojnata steklenica K 1 40. Pri nakupu \ lekarnah zahtevajte iirecn-' Bradyjeve želodčne kapljice in = i n. da tt i-i!iti drugih. 1'a/r.e na zavoj v rdečih ?«kk>pnih škat -.cah z Mirijino ij—, podobo kol zaičitao znamko in s podpisom 1 J Centralna zaloga C. Bradijeva lekarna na Du* naju, I., FtciKhmitt Nr 1 »1 razpošilja po povtctiu ali če «e ptičje denar naprej za K 5 — seil mil.h ali K 4 50 tri velike steklenice franko brez daljnih stroškov 2211 D 12-2 Lepa tna Ma! Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgoveo v Ljubljani, Proiornovo ulice, nlijalka ■a Mestnem trgu. Novi ceniki tudi po polti brezplačno. 256 52—40 „A m t t I k a". i E. Kristan oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna a Ameriko v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41 tis 15) (na dvorišču.) 468 D Amerik a". X k «M. 0 1 I te o « o * 3 « S 3 o ^ j? o Prave RosKopf jolddouble Sauonnet remont, ure s sidro so nijnovejie Ro>k->pt ure le imajo izberno .r; /a;ar n a t r - k.;? / dvojnim pokrival« ......-irnipriv močnimi goldd« ublc p • in avtom /apiralom O' 'Jdoubi« •c z!a?u ; kovin«, ki t- p *i .'ik«ltr ne izgubi ' a Ji krasne opreme te ure »plo«n oočudu-v H ni lahko ločiti od pr >• • zlatih ur Cena gld. VSO Tej primero: . Mdoublt dvom \ rrw :' z> |f>-spode gld 1' Vi \ siki uri ie priloic: • 3 < zameni« aH nazt| vzame proti povrnitvi poltnlh atroikov. BtaediktSaohsel, L*bet I59 p. Plzen na CeSkem 1793 D 6 5 Ohranitev zdrtraejn - želodca - tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnpvi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtia. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebav^anje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je ar. Kose balzam »a ieiodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI. >;, steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K. S VARILO! Vsi deli embalažejmajo postavne depono vano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI c. in kr. dvornega dobavitelja : „pri črnem orlu" —-— Jff- * —--- Praga, MaJAStrana, ogelNerudoveul.203. Po pošti lazpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 B6 se pošlje velika steklenica in za K 1-60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poStnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri g^ekarnarjih: O. Piccoli. U. Priložnostna prodaja 5000 kožuho?. garnitur Suhe jedilne gobe (Ia. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v vrečah po 20 -25 kg A. Šmyra, Dunaj 17, ElterleinplaU 7. 1333 D 20—:O Aoplja vsakega stanu si 1/3CUC morejo zaslužiti dokaj denarja, ako prevzemu zastopstvo neke razpo-šiljalnice. Prav pripravno za postransko opravilo,— Šifra: -Diskrecija 1790" na Haasenstein & Vogler Dunaj I 2207 D 2-2 /elo ele*. kojah garnituri, ntjmoder oblike iz prmne trm brabant. koiuhovlne, zelo trpežr.u, koljer 170 cm dol^. plo-linit mul z Jivil glavico In vijolicami lepo opremljeno. Cena ia kompl. garnlt. K 9'45. lil« e»rnilur« z 210 cm dol- Sim In zelo iirokim koljerum U'40. Union • novosti, Donaj XIir. 2 Penzingerstr. 82-2. IIust. katalog o novostih sastonj in franko. 2213 D 2-2 Učenca sprejme takoj 2313 1) 1 Ivan Stupica krojač v Sodražici na Dolenjskem. TI lin na tri teke pri državni cesti blizu Vranskega se da v najem. Pogoji se zvedii pri g. Ivanu Blatnik, veleposestnik na Lo čici, p Vransko. 2314 D 1-1 Izjava. Govorica, katera je krožila o Janezu Zakraj- i šeku v Naredih, je neres- ] nična. Hvala na njegovem odpuščenju. 2316 D 1-1 Jera Drobnič. Pepca Korošec.1 Združene*tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih vojaških kocev za konje za ceno le gld 2"20 komad In gld. 4 20 za par (6 parov franko na dom) naravnost na la-tnike konj Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot ko-žuhovina, temnosivi, okolu 150 200 veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. - Razločno pisana naročila, ki se izvrže le po povzetju ali če -e denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II. Taborstrasse 27. - Za neugajajoče se zavežem vrnfti naprej poslani denar. 222"I) 4 2 Velika naročila so došla od posestnika Ge-bauerja, Noisterniga, Malnitza. lupn Bradvn, I.ang, Rotter, Suchodoli, I.ilgoveve tovarne itd Iz portland • cementa ln peska g S A Slovenci! rr/ le u domačo trgovino sv. Cirilu In Metodu 479 D 19 17 sv. Cirilu In Metodu v Ljubljani. Lingarjeve ulice 1 jut nasproti loteriji aa kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in rajava kotenina po zelo nizkih cenah. Poltena in prijatna postrežba. Singebc. Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glincc pri Ljubljar.i. Odlikovana delavnica Velika zaloga pristnih čebelno-voščenih sveč in zavitkov, krasno okinčanih za božične in velikonočne praznike. Zaloga čiščenega medu, medic v satovji ter lastna beljarna voska. Voičine in suh rumen vosek kupujem po najvišjih cenah. — Preč. duhovščini se za naročila najtopleje priporočam. Fran Mura, svečarin sladčičar, Kandijap. Rudolfovem. 2312 D 1-1 Friderik Hofmann-a naslednik. Franc Keber urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Dunajska cesta it 12, Ljubljana. Priporočam svojo bogato zalogo natančno preizkušenih 2epnih ur, na pr. zlatih, srebrnih, ni-kelnastibinjeklenih. Raznovrstnih stenskih ur. 1135 14-12 V veliki izberi verižic, obeskov, poročnih in drugih prstanov, uhanov, murčkov, zvezdic. Za vsako uro se 2 leti jamči flERB^BHV-Jev^« " podfosfornoklsli apneni= železni sirup. Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni mmr prsni sirup -»i )e »lez odstranjujoče tn fcaAelJ pomirjajo^ »r«'di.t»u Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in posptSnj( redite?. To za trorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko hh ml Hrani obliki zastopano. Zelo koristno je za sla-botne otroke posebno za utrjevanje h ker ima v sebi fosforovo apneno sol. Cenit eni steklenici Herbabnj Jeugi apnenega železnega sirupa K 2-uO, po po»tl .........."" " 2307 D 14-1 Svarilo! čvaruao tO h u-«1 it zavijanje. I as pred enakim ali podobnim imenom razširjene, kar hc tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, ———s- , čisto različne nona-^iiosHCB-afMraictj redbe naSega let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnjJe» apnenoteleznl nlriip" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. Edino lidelounje Id glavna rupošlljiltr Or. A Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Vlen, VII. Kaiserttrasse 73-73. Zaloga nkoro v vseh lekarnah, te V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani. M. Mardetschlager, I. Mayr, G. Piccoli, U. pl Trnk6czy; Beljak L. Ass-mann, Jobst& Schneider; Breže: G. EisSsser dediči; Celj e: M. Rauscher, O- Schwarzl (t Co; Celovec: P. Birnbacher vdova. 1». Hau-ser & 1. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka: M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A Schindler; S o vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A. Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec: I. lobst: V o 1 š d e r k: I. Huth. Iidajatell in odgovorni uradnik: Dr. If-ncolj XItalk Tlaka: .Katollika TIskarn*