Poštnim plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 22. novembra 1931.
Cena 1 Din
CENA :
V državi na skupni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec B Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneevropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV :
cm2 75 par. med tekstom 150 Din., v „Poslanom“ 3 Din Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
tjednik.
Priloga: mesečno 1. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga.
Izhaja vsako nedelo.
Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVIII. št. 47.
krajine
  Glasilo  Slovenske
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Delo za kmečki narod v sobočkom okraji.
Drügo zasedanje okrajnoga kmetijskoga odbora v H. Soboti.
V zadnjoj številki smo poročali, da se je vršilo dne 5. XI. 1931. v občinskoj posvetovalnici v M. Soboti Zasedanje okrajnoga kmetijskoga odbore. G. predsednik Titan je predlagao vdanostne pozdrave Nj. Vel. krali, predsedniki vlade g. Živkoviči, kmetijskomi ministri, bani i načelniki kmetijskoga oddelka. Vse brzojavke so bile z velikim odobrovanjom sprejete. Nato je g. Titan poročao od težav, s šterimi se je morao boriti okrajni kmetijski odbor za izvedbo svojih načrtov. Posrečilo se njemi je dozdaj doseči regulacijo Ledave, ne pa še mogo dosegnoti, da bi se znatneje pripomoglo po toči i mrazi prizadetim kmetom posebno gledoč na odpis duga za žito. Tüdi ne mogeo dosegnoti znižanja količnika čistoga katasterskoga donosa. Poročilo g. predsednika, nato tajnika i blagajnika se je sprejelo. Pri tajniškom poročili se je naknadno na predlog g. Titana odobrila subvencija za sadno drevje kotrigam kmet. podrüžnice v M. Soboti, ki je bila drügim organizacijam i delno tüdi kmetijskoj podrüžnici že prle dopüščena. Tak je okrajni kmetijski odbor znova preci pripomogeo k napredki sadjarstva. Tajnik odbora ing Skubic prečte i razloži spomenico kmetskoga odbora v Ptuji, odposlano na predsednika vlade g. Živkoviča. Vsebina spomenike se je podrobno predebatirala. Na podlagi predlogov gg. okrajnoga načelnika Lipovška, predsednika Titana, tajnika ing. Skubica, Kelemena, Kovačiča i Šiftara so bile sprejete k resolucijam ptujskoga kmetijskoga odbora i kmetijske drüžbe v Ljubljani za Slovensko krajino važne dodatne točke. Rezolucije obsegajo sledeče glavne točke :
1.) Gledoč na znižanje, odnos-
no odpravo trošarine doma pridelanih i povžitih naravnih pijač ;
2. ) gledoč na odpravo špekulacije i preküpčevanja s kmetijskimi pridelki i podpiranja zadrüžništva za vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Predlog za ustanovitev referata za zadrüžništvo pri banskoj upravi.
3. ) Podpira se prizadevanje kmet. drüžbe za vpelanje lombarda kmetijskih pridelkov.
4. ) Izpela se naj ravnovesje med cenami, po šterih kmet odava pridelke (posebno živino i vino) i po šterih odavajo konzumentom živila poslaniki. Predlog je v interesi kmetov i konzumentov.
5. ) Glede znižanja cen industrijskim izdelkom (mašinom, obleki).
6. ) Odpravi se naj carina za kmetijske potrebščine.
7. ) Pomaga se naj še med zimov po naravnih nezgodaj prizadetim kmetom.
8. ) Brezobrestno posojilo se naj da kmetom, ki neso po lastnoj krivdi osiromašili.
9. ) Ustanovijo se naj kmetijske zbornice, do ustanovitve pa náj zasedajo ban. kmet. odbori.
10. ) Kuluk se naj izvaja le na občinskih cestaj, na banovinskih pa se ga naj oprostijo Siromaški kmetje.
11. Obrestne mere za kredite se naj znižajo.
12 ) Monopolna odaja žita naj ne vala za sirmaške odajalce.
13.) Podpre se naj izdatneje naprava gnojišč z vekšimi prispevki ali brezobrestnim dolgoročnim posojilom.
14) Izvede se naj zavarovanje proti nezgodam, toči i živinsko zavarovanje.
15.) Količnik čistoga katasterskoga donosa se naj zniža sorazmer-
no padci cen pridelkov. Izvede se naj kmet. knigovodstvo kak podlaga proučevanja donosa i statistike sploh. Donos ednakoga razreda se naj po o krajih kontrolira, če je ednaki. Pri banskoj upravi se naj ustanovi referat od uvedbe kmet. knjigovodstva.
16 ) Ciganom se naj omogoči stalna naselitev i zaposlitev. Izšola se naj na stroške države ali banovine v internatnih šolaj. Uvede se naj kataster ciganov.
17.) Znižajo se naj plače ravnateo i predsednikov delniških drüžb.
18) Za industrijsko, obrtno delavstvo se naj vpela 8 urni delavnik.
19.) Poročene ženske se naj odpüstijo iz javnih slüžb.
Poleg navedenih rezolucij so bile še sprejete rezolucije glede opustitve gradbe novih šol zavolo krize, glede načina plačüvanja kurjave i stanovanj za vučiteljstvo (naj se izvede kak drügi davki). Tüdi šmarnici se je posvetiš pazka, da se naj dovoljüje za domačo porabo neobdavčen nasad, za precepljanje šmarnice pa naj se akcija še bole oganizira i določijo vekši prispevki.
Ar je onemogočena ustanovitev okrajnoga posestva, se porabi proračuna znesek za kmetijsko razstavo v M. Soboti v 1. 1932, za nabavo i zdržavanje plemenske živine (bikov i telic) i za izbolšanje travništva (naprava vzornih travnikov).
• Ar je blagajnik g. Samec odložo mesto predsednika kmetijske podružnice, odlaga tüdi svoje mesto pri srezkom kmetijskom odbori. Predsednik ta odstop obžalüje, nakar plenum izvoli začasno za blagajnika g. Titana.
Okrajni kmetijski odbor je tak oblastem pokazao svoje prizadevanje,
2
N O V I N E
22 novembra 1931,
se zavzeo za kmeta i stem uspešno spuno svojo nalogo. Vüpamo, da bodo spomenice i rezolucije od oblasti izpelane, ka de hasek kmeti i državi. Spomenica i drügi predlogi so bili odposlani na pristojne mesta.
Ing. J. Skubic.
Spomin na +  plebanoša Baša Ivana.
Edno najvekših del, štero nam je zapüsto pokojni bogojanski plebanoš Baša Ivan, je naš prekmurski „Katoličanski katekizmuš“. To je kniga, štero bi morala meti vsaka naša katoličanska hiša, ar zadržava v sebi navuke, štere bi se mogao vsaki na pamet navčiti i se po njih ravnati.
Vnogi so si „Katoličanski katekizmuš“ že küpili. Šteri pa ga ešče nemajo, si ga lehko zdaj küpijo po jako ugodnoj ceni. Tiskarna sv. Cirila, ki je katekizmuš tiskala i založila, nam je celo zalogo prekdala po znižanoj ceni. Prle je koštalo nad 10 Din., zdaj pa košta samo 8 Din Če ravno je dnesden velko pomenkanje penez, to malo šumico premore vsaka hiša.
Pokojnoga plebanoša Bašo smo vsi Poznali i radi meli. Skažimo njemi svoje spoštüvanje tüdi s tem, da küpimo katekizmuš, šteroga je on zložo vküp. To de vsakomi najlepši spomin na njega. Kniga se dobi v Prekm. Tiskarni v M. Soboti.
Proti 556 svedokom zmagao.
V Banjaluki je stao pred sodiščom bivši šef državnih posestev v Bos. Gradiški, Mrandič, ki je bio obtoženi, da je z raznimi maiverzacijami oškodüvao privatníke za pol mil jon dinarov i državo za 50.000 Din. Zanimanje za razpravo je bilo tem vekše, ar je proti Mandiči svedočilo 556 svedokov, od šterih pa je okoli sto že mrlo, ar se je tožba duga leta vlekla. Vklüb telkim svedokom, je senat Mandiča oprosto, ar se je izkazalo, da je ne kriv.
Kalendar.
november (30 dni) 48. teden.
Ka novoga v Belgradi ?
Odkritje spomenika vojakom. Dne 11. novembra se je vršilo slovesno odkritje spomenika v bojni spadnjenim vojakom. Pri odkritji sta bila tudi Nj. Veličanstvi kral i kralica.
Zakon od orožnikov. V Službenih novinaj je objavleni novi zakon od orožnikov. Z novim zakonom se vrejüjejo plače, drüžinske doklade i dopusti.
Veterinarski kongres. V dnevaj 21., 22 i 23 novembra se vrši kongres jugoslovanskoga veterinarskoga zdrüženja.
Obisk bolgarskoga novinara.
V	Belgradi se je stavo znameniti bolgarski novinar Antonov. Razgovarjao se je z zvünešnjim ministrom dr. Marinkovičom i drügimi političnimi voditeli.
Jugoslovansko nemško drüštvo. Pred kratkim se je ustanovilo jugoslovansko-nemško drüštvo, šteroga namen je delati na to, da se Nemčija i Jugoslavija tem bole zbližata.
V	odbor so zvoljeni sami znameniti možje.
Povišanje poštnih pristojbin. Prometni minister je skleno, da se poštne i brzojavne pristojbine zvišajo. Od 1. decembra naprej bodo valale sledeče pristojbine : odprte dopisnice 75 par, pisma do 20 gr. 1 50 Din, nad 20 gr. 2 Din. Dragša de tüdi pristojbina za tovorni i Penezni promet, kak tüdi za brzojave.
Obletnica smrti V. Vukičevíča. V soboto se je obhajao spomin obletnice smrti pokojnoga Velje Vu
Svetovna politika.
Grško bolgarski sporazum. Med grškov i bolgarskov vladov je prišlo do sporazuma gledoč na način plačüvanja bojnih dugov. Tomi sporazumi se pripisüje velka važnost i Vnogi vidijo v njem prvi stopaj do zbližanja med Bolgarskov i Grčijov.
Japonska-Kitajska V Mandžuriji teče krv. Za volo nje se je nasprotstvo med Japonci i Kitajci tak poostrilo, da se je začnola med obojimi prava vojska. Ob reki Noni se vršijo krvave bitke. Dogodki so usodni. Kak se zadeva konča, se za ednok ešče ne ve. Govori se od postavitve kitajskoga casarstva. Dogodki znemirjajo tüdi Svet Drüštva narodov. Nemimi so tüdi Rusi, ar so mišlenja, da Japonska tüdi naproti njim rovari.
Romunija. V nedelo se je začnolo Zasedanje obeh zbornic. Pri toj priliki je ministerski predsednik prečteo kralov prestolni govor. Te govor je skoro izklüčno gospodarskoga značaja. Kral v njem poziva vse politične činitele, naj pomagajo pri gospodarskom deli.
Anglija. V parlamenti se vrši debata od prestolnoga govora. Pri toj priliki je meo Baldwin znamenit govor, v šterom povdarja, da se morajo začnoti novi dogovori, ki pripelajo države do vekšega zbližanja. Neobhodno je potreben posebno sporazum med Nemčijov i Francijov.
Murska Sobota
Mohorske knige so že prišle. Vsaki, ki jih je naročo, dobi 6 jako lepih knig. Talale se bodo v Kmečkoj Posojilnici. Vsaki naročnik še plača 2·50 Din. poštnine.
— Levstikova proslava. V sobo to opoldne se je vršila v gimnaziji proslava v spomin 100 letnice rojstva pisatela Levstika. Najprle je meo g. profesor Rauter predavanje od Levstika. Nato so bile tri deklamacije: Naša vas, Ubežni kralj ino Umirajoči pevec. Na konci so pesmari zapopevali dve pesmici: O počitnicah i Psiček laja. Proslave so se vdeležili vsi dijaki i dijakinje ino celi profesorski zbor.
—	Tajnik cestnoga odbora. Pred par dnevi je nastopo slüžbo g. Gomboc Janez kak tajnik okrajnoga cestnoga odbora.
— Smrtna kosa. V pondelek popoldne je bila Pokopana 54 letna dovica Potočnik Julijana. Pokojnica je duže časa trpela na oslablenji živcov. Pred kakšimi tremi meseci njoj je vmro mož.
— Koncert Glasbene Matice. V soboto popoldne se je pripelala iz Maribora Glasbena Matica, ki je večer priredila pevski koncert. Matico je Sobota sprejela slovesno. Na kolodvori je goste pozdravo g. podžupan Čeh. Po vulicaj so jih pozdravlam izobešene zastave. — Koncert, ki se je večer vršo, je bio nekaj veličastnoga i za Soboto izrednoga. Navzoči so samo strmeli od začüdenja. Vse pesmi so bile lepe i mojstersko podane Čüli smo tüdi naše narodne pesmi. Tak lepo jih še mogoče nihče ne popevao, kak jih je popevala na koncerti Matica. Koncert je poslüšalo več sto lüdi. Navzoča je bila takrekoč vsa sobočka inteligenca z najvišišimi predstavniki vred. Po koncerti je bio prirejeni pri Fafliki gostom na čast drüžabni večer, ki je potekeo v najbolšem razpoloženji.
kičeviča, bivšega min. predsednika i večkratnoga ministra.
22. novembra 1931.
NOVINE
3
Slovenska krajina.
Podpore sirmaški občinam.
Že dne 6. novembra je prineslo časopisje, da je ministrsvo za šume i rüdnike odobrilo vsem siromaškim Občinam, da ne bodo plačüvale celotnih davkov i da jim bo država dala penezno pomoč do 50 000 Din. letno. Ta podpora se bo dajala samo za graditev šol, bolnišnic, cerkva, občinskih potov, občinskih šum i za državne, kulturne, prosvetne i socialne ustanove itd. Iz istoga kredita, v koliko bo obstojala proračunska možnost, se bo izplačüvao tüdi prispevek za popravljanje nadarbinskih zgradb, toda samo v slučaji, če obstoja za to stvarna potreba. Občine, ki mislijo, da majo pravico do gori imenüvane penezne podpore, náj vložijo tozadevna pitanja na okrajna načelstva, ki majo dužnost, prošnje natančno proučiti i jih poslati banskoj upravi, ki jih bo poslala naprej na ministrstvo za šume i rüdnike. Podpora se bo izplačüvala banskim upravam, ki bodo odgovarjale za porabo teh penez. Občine pa bodo mele izklüčno pravico, da te peneze upravljajo po svojih potrebaj. V slučaji, da bi občina to dobljeno podporo ne porabila za namene, za štere je bila odobrena, bo prisiljena, da jo v celoti povrne ministerstvi za šume i rüdnike.
*
— Obisk zahvale pri prezvišenom g. nadpüšpeki dr. Antoni Jegliči. Na düšni den so v zahvalo, ka so Prezvišeni g. nadpüšpek dr. Bonaventura Anton Jeglič ob priliki 10 letnice našega oslobodjenja obiskali Slovensko Krajino, obiskali Prezvišenoga v njihovom stanovanji v Gornjem Gradi gg. Klekl Jožef, vp. plebanoš, bivši poslanec, Jerič Ivan dekan i bivši poslanec, Krantz Jožef, plebanoš na Tišini ino Antauer Eugen šolski upraviteo istotam. Prezvišeni so deputacijo najprisrčneje sprejeli i njoj razkazali krasno cerkev i celi grad, z ednim so jo pa tüdi povabili na večerjo. Deputacija je Prezvišenomi izročila album s slikami iz Slovenske Krajine. Prezvišeni so se toplo zahvalili za dar i so obečali, da če njim bodo moči dopüščale, bodo gotovo obiskali ešče Slovensko Krajino. Po prisrčnom sprejemi se je deputacija odpelala po krasnoj planinskoj poti prek Kamniških planin v Groblje, kde so g. Klekl ostali en tjeden na dühovnih vajah, ostale kotri-
ge deputacije so se pa vrnile v Ljubljano i tak domo.
—	Navuk za tretjired je dnes v Črensovcih po večernici. Večernice so ob 2.
— INKA, francosko) žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10.- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava.
—	Hotiza. Pred kratkim je na domi Hozjan Ivana vünvdaro ogenj. Plamen je vničo gospodarsko poslopje. Rešiti so mogli samo gospodarsko orodje.
— Skrb za ceste Da so vnoge ceste v našoj krajini jako slabe, ne trbe posebi naglašüvati. Tomi je kriva največkrat premala skrb, ki se ob rača cestam, dostakrat pa tüdi slabo ravnanje pri prometi. Za slabo ravnanje podamo samo edno peldo. Pred kratkim so po cestaj razgrnoli kamen. Raztrosili so ga po sredi cest, da bi se ceste tak zdignole. Te kamen bi mogao priti v zemlo. V njo ga spravijo kola, automobili itd. Pri nas se kamna bojimo. Če je po sredi ceste potorjeni kamen, se ves promet vrši na pravoj i levoj strani cest Čisto ob robi. Kola jo ob straneh razrežejo, kamen se iz srede spoškali v te zareze i tak ide v zgübo. Vniči se cela cesta. I kda je cesta vničena, se čüjejo pritožbe, a na to nihče nešče pomisliti, da smo v velkoj meri sami krivi, da so ceste slabe. Posvečüjmo jim več skrbi i mejmo več smilenja z njimi, potom bodo dosta bolše
—	Za vüsta i zobe dnevno par kaplic blagodišečoga Fellerovoga El safluida v kupico vode, to je vžitek i Zednim tüdi preizküšena zaščita proti vnogim obolenjom guta i šinjeka, proti hripi itd. Posküsna steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din. Povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvoj nih ali 2 velikivi specialnivi steklenici 62 Din. franko pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146, Savska Banovina.
ZA NEDELO.
Po risalaj šestdvajseta. Evang. sv. Mataj vu 13. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je včinjeno králestvo nebesko k človeki, ki je posejao dobro semen vu svojo njivo. Kda bi pá spali lüdje, prišao
je neprijateo njegov i posejao je kokol med pšenico i odišao je. Kda je pa zrasla setva i sad je prinesla; te-da se je skazao i kokol. Pristopivši pa slugi hižnoga gospodara, pravili so njemi : gospodne ne li si dobro semen posejao v tvojo njivo? Odked ma tak kokol ? I veli njim : neprijateo človek je to včino. Slugi so pa pravili njemi : ščéš, da idemo i ga vün splevemo? I veli : ne; naj kak poberajoči kokol, ne poskübete vün žnjim navküpe i pšenico. Nihajte oboje rasti do žetve ; i vu vremeni žetve povem žnjecom : Poberte oprvim kokol i zvežte ga vu snopje na požganjé, pšenico pa spravte vu moj škeden.
                     vsake vrste küpüje po Med	zmernoj ceni
  L. BARBARIČ
Predanovci p. Puconci.
Važno za delavce.
Za takojšnji nastop se išče eden specijalni izdelovalec ledernih gamaš i eden čevljar, šteri razmi prirezavanje gornjih i spodnjih delov čevljov, delao bo kak delovodja. Oglasiti se je kemprle pri Borzi dela v Soboti.
Delavce, šteri so prišli domov z dela i so potrebni zaslüžka, Opominamo, da se kem prvle priglasijo pri Borzi dela za volo evidence, da se bo znalo, kelko je med delavcami takših, šteri so zaslüžka resam potrebni. Priglašüje se lehko vsaki den vgojdno od pol devete pa do pol ednih popoldne. Ravno tak Opominamo tiste delavce, šteri ščejo dobiti karto za polovično vožnjo, da prinesejo s sebov pismo, ki so ga dobili od gospodara, ka je zove v delo ali slüžbo ; šteri pa toga namajo, naj se tri dni pred odhodom na delo oglasijo pri Borzi dela, štera je vpiše v evidenco i njim glasom tozadevnoga pravilnika tretji den po prijavi izda polovično vožnjo.	
Javna borza dela v M. Soboti.
Razgled po domovini.
Katoličanov je v Jugoslaviji 5 milijonov 607.212, dühovnikov 3810, far 1922, bogoslovcov 454, gojencov malih semenišč 1534. Ljubljanska püšpekija ma 516.132 düš, 720 dühovnikov, 272 far, 70 bogoslovcov i 350 gojencov. Mariborska püšpekija pa 612.566 düš, 550 dühovnikov, 259 far, 57 bogoslovcov i 101 gojenca.
Kalendarje
za 1932. leto v slovenskom i Vogrskom jeziki se dobijo v trgovini HAHN IZIDOR v M. Soboti.
4
NOVINE
22. novembra 1931.
PRI SLABOSTI
par kaplic Fellerovoga, bolečine po mirajočega blagcdišečoga Elsafluida na cukri ali v mleki, je šče vedno pomagalo. To varje tüdi pred krčami, kašlom, hripavostjov. Posküsna steklenica 6 Din,, dvojna steklenica 9 Din. Povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velikivi specialnivi steklenici 62 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Central 146. Savska Banovina.
Prostovoljna smrt v plamenih. Na nenavaden način si je v Zagrebi končala živlenje 21 letna Marija, žena elektrotehnika Ladislava Gissingera. Mlada zakonca sta se vzela komaj pred tremi meseci. Živela sta v jako skromnih razmeraj. Kda je v sredo zjütraj odšeo Gissinger na delo, se je Marija zaklenola v sobo, se polila z bencinom, legla na divan i s špicov zažgala bencin. V naslednjem hipi se je po celoj hiši začüo močen pok, očividno povzročen po eksploziji steklenice z bencinonom. Sledio je grozen krik. Eksplozija je bila tak močna, da so se pobile šipe na oknaj. Naskori se je skozi razbita okna začeo valiti gosti dim. Sosedje, ki so, to opazili, so taki zezvali gasilce, ki so
pa našli stanovanjske dveri kak tüdi dveri sobe samo zaklenjene. Najprle so mislili, da ne nikoga v stanovanji. Kda pa so s silov odprli dveri, se jim je nüdo strašen prizor. Mlada žena je ležala zogljenela na podi pred gorečim divanom. Gasilci so taki polili truplo i sobno opravo z vodov, da zadüšijo ogenj. Truplo nesrečne žene je bilo popunoma opečena i sežgano. Kda je prihiteo Gissinger domov, je prišlo do pretresljivih prizorov. Morali so ga s silov spraviti iz sobe. Mlada zakonca sta živela v srečnom zakoni i sta se istinsko lübila. Brez dvojbe je mlada žena izvršila svoje grozno djanje v napadi hipne znorelosti.
Boj proti podganam v Zagrebi. V zagrebškoj mesnici so se silno razmnožile podgane. Zato so sklenili, da jih bodo z vsemi mogočimi sredstvi zatrli. Dozdaj so jim nastavili 7200 zastrupljenih porcij tak zvane „danske kulture“, od štere trdijo strokovnjaki, da je edno najbolših sredstev, ar majo to hrano podgane izredno rade. Opazili so, da so podgane Požrle vseh 7200 nastavlenih porcij. Učinek de se vido za dober teden. Če to sredstvo nede pomagalo, bodo spüstili v kanale strupene pline.
Izropani farof. Med prebivalstvom fare Friedlach pri St. Vidi ob Glini v Avstriji se je razširilo jako velko razburjenje predrznoga ropa cer-
Borba katoličanov v Mehiki.
Položaj katoličanov v Mehiki postaja vedno težji. Ameriški katoliški časopisi poročajo, da proti katoličanom z vso silo nastopajo vsake vrste liberalci in masoni. Zdi se, da ta zemlja, še pred kratkim namočena in preplavljena s krvjo nedolžnih žrtev za vero, sedaj znova zahteva novih krvavih žrtev. Zakaj se tako godi, ni ni nikomur neznano, zlasti ne nam katoličanom : za samodržce odgovarjajo njih dete. Čudno se vam bo zdelo, da ne pričaküjemo katoličani v tem obupnem položaju nobene pomoči od mehiškega prezidenta Rubia. Toda mi vidimo, čeprav se izdaja za apostola pravice in resnice, da ne podvzame nobenega koraka, da bi preprečil guvernerju verakruške državice, polkovniku Tejedi, da ne bi v imenu „svobode* in „pravičnosti“ preganjal katoličanov. Vsi večji listi o teh dogodkih docela molče, da se ne zvedo v zunanjem svetu. Krvava pota verakruških katoličanov za najpriprostejše človeške pravice so jim ali upor proti vsemogočnemu štabu —i državi in v
njenem imenu diktiranim drakoničnim: zakonom, ali pa jim je to brezpomemben časovni dogodek, ki ni vreden nobene pozornosti.
Mehiški senator Altamirano, znan kot zagrižen sovražnik katoličanstva, zahteva naj se odločno odkloni prošnja mehiškega episkopata, da bi se odpravili protiverski zakoni.
Pravi, da je poleg drugih škofov to prošnjo podpisal tudi apostolski delegat, ki pa nima nobene pravice mešati se v notranje zadeve Mehike, kajti Mehika nima z Vatikanom nobenih zvez. Senator menda ne ve, da je papežev delegat mehiški džavljan in da je kot tak prošnjo podpisal.
V verakruški oblasti so guvernerjevi agenti pri zasledovanju prijeli in v ječo vtaknili nekega narodnega duhovnika. Pomota se je takoj razjasni. Aretirancu so ponudili svobodo, — saj so guvernerju dobrodošli duhovniki te vrste. Toda ta ni maral zapustiti ječe. Zahteva za krivično aretacijo zadoščenje.
Ko se je začelo Zasedanje mehiškega kongresa, je prispel prezident Rubio v spremstvu policije i vojaštva v kongresno palačo ter tam podal svoje poročilo. Katoličani so pričako-
vali od prezidenta kake pomoči proti preganjanju Cerkve, toda bridko so bili razočarani. Ko je Rubio govoril o verskih vprašanju, se je izrazil, da država spoštuje vse vere, kljub, temu pa se federativna mehiška vlada ne more vmešavati v notranje zadeve verakruške oblasti, torej tudi ne more ukazati, kako mora ta rešiti verska vprašanja.
V	mestu Orizaba, v državici Vera Cruz je nekoliko tisoč prebivalcev vprizorilo demonstracije proti guvernerju Tejedi. Tisočglava množica je vzklikala: „Naj živi Kristus Kralj !“ Demonstrante je razgnalo vojaštvo. Poročajo, da od guvernerja najeti agitatorji delujejo po vsej deželi, da bi se obnovilo proti katoličanom krvavo preganjanje. Pravijo, da hočejo preprečiti letošnje pripravlanje mehiških katoličanov na veliko slavnost, ki se bo vršila ob spominu na 400 letnico čudežne slike Guadalupske Matere božje.
V	Mehiki je neznani zločinec podstavil bombo v Zgodovinski cerkvi La Profesa. Bomba je eksplodirala in uničila veliki oltar, več dragocena kipov in podob. svetnikov ter močno poškodovala cerkev. Policija se izgo-
Iz sveta.
Na smrtnoj posteli se spreobrno. Leta 1925 je za časa preganjanja katoliške cerkve v Mehiki izstopo iz katoliške vere dühovnik Joaquin de Jesus Perez i ustanovo narodno meksikansko cerkev. Katolikom sovražna vlada je to gibanje podpirate i imenüvala Pereza za patriarha nove cerkve. Niti med ljüdstvom, niti med dühovništvom ta nova „vera“ ne našla pristašov. Patriarh Perez je nedavno vmro. Kda je zbetežao, je proso, da naj njemi pošlejo katoliškoga dühovnika. Na smrtnoj posteli je obžalüvao svoje djanje, i je poslednja tolažite prejeo od katoliškoga dühovnika.
Nesreča na jagriji. Plemenitaši i bogataši na Kalabriji so v ne-
kve i farofa. V temnoj noči je pred par dnevi potrkao na farofi kmečko oblečeni človek i proso plebanoša, ki faro sam opravla, da naj ide v sosedno ves spovedavat i obhajat na smrt betežno ženo. Plebanoš se je taki oblekeo i odišao v imenüvano ves, da podeli Zadnja svestva betežnomi verniki. Jako je bio presenečeni, kda je prišeo k Posestniki, kde neso meli nikšega betežnika. Kda se je plebanoš ves otrüjeni vrno na farof, je vido, da so med tem predrzni roparje spokradnoli vse dragocenosti i peneze na farofi i v cerkvi.
22. novembra 1931.
NOVINE
5
delo priredili letno jagrijo. Med jagrijov je krogla zadela markizo Suzano tak nesrečno, da je bila na mesti mrtva. Markiza Suzana je bila edina potomka edne najstarejših i bogatih plemiških rodbin na Kalabriji. Dognalo se je, da je bila slučajno streljena od ednoga divjega jagra, ki se je po mešao med prave jagre.
Jetniki vmorili paznika. V Ig lavi na Moravskom so pred dnevi jetniki vmorili paznika. Pet trdokornih hüdodelcov je slüžbujočega paznika napadlo. Po kratkom boji so ga zadavili, vzeli njemi klüče, iz shrambe vzeli civilna oblačila i pobegnili. To strašno djanje so odkrili šele drügi den zajtra, kda so hüdodelci bili že na varnom. Vse zasledüvanje za njimi je dozdaj ostalo brezuspešno.
Dimnikar — župan. V najvekšem predvaraši Londona je bio te dni zvoljen za župana dimnikar Brocks. Dobo je ogromno večino, ar Prebivalstvo vüpa, da de v upravi ravno tak temeljito pometao, kak je pometao dimnike.
Francoski püšpecje za mir. Pod Predsedstvom kardinala i lijonskoga nadpüšpeka so nedavno zborüvali vsi francoski kardinali i püšpecje i razpravljali od važnih pitanj predvsem od položaja katolikov v Franciji i od mednarodnoga položaja. Na tom spravišči so med drügim sprejeli poslanico na vernike, ki v
njoj svarijo pred pretiranim nacionalizmom i enostranskim pacifizmom. Pozivajo vse vernike, naj vedno delajo za medsebojno spoštüvanje, za vpoštevanje pravic i za bratsko sodelüvanje med narodi.
Hiša se je podrla. Iz Napolja poročajo, da se je v mesti Ponte della Maddalena zrüšilo štirinaostropno poslopje. Najprle so se porüšila tla v štrtom nadstropji ino so spadajoče grede porüšile šče drüga nadstropja V štrtom nadstropji se je nahajala šola smilenih sester, kde je bilo pri pouki okoli 40 dece. 4 osebe so mrtve, med njimi 2 deteti, 13 pa je težko ranjenih.
100 dijakinj zastruplenih. V Kluji je naednok zbetežalo 100 dijakinj na vsevučelišči kda so večerjo mele v dijaškom domi. 16 dijakinj so morali v nevarnom stanji odpelati v bolnico. Natančnoga vzroka zastruplenja dozdaj šče ne so mogli dognati.
Razbojniki oropali vlak. V Lisboni je bio izvršeni roparski napad na brzovlak. Razbojniki so na sredi proge vdrli v poštni vagon i prisilili poštare, da naj so mirni. Odnesli so poštno vrečo, v šteroj; je bilo 200.000 angleških funtov. Napad je bio izvršeni v bližini postaje Bombald· Razbojniki so bili vsi maskirani.
Najdrakše sveto pismo. Na javnoj dražbi je bilo te dni odano za nad 7 milijonov dinarov prvo od Gutenberga tiskano sveto pismo iz 1. 1456. Ta visoka šuma je bila taki izplačana, ime küpca je ostalo, tajno.
Beriči, naj šče on stavi voz, ar ga more nekaj pitati. Bečir je nikaj hüdoga ne mislo, zato stavo konje. Nato je Stevo skočo doli s kol i je s sekirov leto proti Berači i je šteo vsečti po Beričovoj glavi: Sekira ga je pa zadela v rame z takšov nagloščov, da je Beriči odletela vkraj desna roka. Nedužen Berič je šče meo telko moči, da je vzeo gori roko i se je odpelao domo. Malo vüpanja je, da bi ostao pri živlenji, ar je zgübo dosta krvi. Orožniki so napnoli vse sile, da izsledijo zverinskoga zločinca.
varja, da je vzrok te eksplozije neznam Atentatorja pa sploh ni zasledovala. Ko je zločinec prinesel bombo v cerkev je pozvao lüdi, naj odidejo. Šest jih je odšlo, drugi pa so ostali. Zločinec je naglo podtaknil 'bombo in zbežal iz cerkve. Onim, ki so ostali v cerkvi, se ni nič zgodilo, razen da so Vsled silnega zračnega pritaka oglušeli. Eksplozija je vznemirila vso okolico. Cerkev La Profesa je bila začasna katedrala ; postavili so jo jezuiti l. 1595.
Dvakrat so med tem poskušali izvršiti atentat na verakruškega škofa Valencia. Toda škofu se je vsakokrat posrečilo uiti napadalcom ter so skriti med zvestimi. Škof Valencia je tudi bil tisti, ki je ponudil pozneje guvernerju Tejedi svoje življenje kot žrtev - samo da bi Tejeda preprečli preganjanje katoličanov v svoji državici Vera Cruz.
Malo ne vse cerkve so v Vera Cruzu uradno zaprte. Zaprte so tudi one, katerih župniki so dobili od sodišč odlok, da jih država nikakor ne sme ovirati pri izvrševanju njihovih cerkvenih dolžnosti. Cerkve so zaprli, duhovniki pa so se zatekli v skrivališča zvestih vernikov.
Hüdodelstvo v pijanosti.
Na cesti med Kozarci i Čebo se je Preminoči teden pripetio krvavi dogodek. Beč r Karabedžič se je vračao z vozom iz Čebe, kama je vozo svojo sestro. Naednok se je proti njemi pripelalo več pijanih svatov. V zadnjem vozi je sedo nekši Stevo. Te voz se je stavo i Stevo je zakričao
TON KINO
z najmodernejšo opremo Lastnik G. DITTRICH
MURSKA SOBOTA.
GROCK
U glavnim ulogama: Liane Haid, Harry Hard, Betty Bird, Max Van Embden.
100% nemški tonfüm.
Predstave se vršijo:
v SOBOTO,. dne 21. novembra ob ½9 uri in
v NEDELJO, dne 22. novembra i popoldne ob ½4 uri in zvečer ob ½9 uri.
VSTOPNINA:
Ӏ. prostor 15 Din. ӀӀ. prostor 12 Din. in ӀӀӀ, prostor 7 Din.
Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš ???
Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domača
HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI
štera je vpelala dobro, polmesečno obratüvanje (za vloge od 8-9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste; ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.	Pridite i se osvedočite !
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
6
NOVINE
22. novembra 1931,
Za naše male.
Kam gre angel ?
Tingel, tangel --
kam gre angel,
kam gre skozi črno noč ?
Sredi koče tiho joče
mati v bolno dete zroč.
Tingel, tangel —
tja gre angel,
tja gre skozi črno noč !
Dušo mlado Čez livado
bo odnesel v raj pojoč . . .
Zakaj ma pavuk duge noge?
V starih časaj je eden kral zapovedao svojim varašom, naj pripravijo obed za živali, Kda je to pavuk čüo, je postao lakoten. V vseh varašaj je šteo biti pri obedi. Prišeo je na križopotje i je spleo do vsakoga varaša nit. Potom je zapovedao svojoj deci: „Idite v varaše i kda se v šte rom varaši začne obed, me potegnite za nit.“
Obed se je na pavukovo nesrečo začno v vseh varašaj istočasno. Deca so pavuka istočasno vlekla na vse strani i tak so njemi raztegnola vse noge.
Od tistoga časa ma pavuk duge noge.
Kozel i nosorog
Nosoroge je velka žival, ki se loči od drügih živali v tom, da ma na nosi rogeo. Zato je nosorog. Ma pa tüdi jako trdo kožo.
Ednok sta prišla vküp nosorog i kozel. Nosorog se niti ne zgledno na maloga kozla i to je kozla žalostno. Šteo se je maščüvati.
Nosorog je bio ravno pri obedi. Kozeo je od zaja prišütao. Kda je bio
že preci blüzi, je nastavo svoje duge rogle proti svojemi nasprotniki i se je zaleto v njega. Roglovi so se na trdoj koži nosoroga potrli.
Kozel je zajokao od žalosti, nosorog pa se njemi je škodoželno smejao.
Ne zaničuj nikogar!
Gospodična Lizika je prebivala v lepem gradu in je bila zelo ponos na na svoj plemeniti stan. Nekega dne je prišla Jerica, hči revnega zidala k njej v grad in ji rekla: „Moj oče je na smrt bolan, pa vas prosi, da pridete k njemu, ker vam ima nekaj važnega povedati.“
Gospodična Lizika je odgovorila zasmehljivo: „To mora biti pa res kaj važnega ! Kaj ima ta reven človek z menoj govoriti ? Idi v vaši zanikarni bajti nimam nič opraviti.“
Čez nekaj časa je prišla Jerica spet in je zaklicala vsa zasopljena: „0, ljuba gospodična, pojdite brž, brž ! Vaša ranjka mati je zazidala med vojno nekje veliko vsoto zlata in srebra. Naročila pa je mojemu očetu, naj ne razodene tistega kraja nikomi drugemu razen vam, ko boste stari dvajset let. Zdaj je pa oče v zadnjih zdihljajih in bi vam še rad povedal, kar mu je bilo naročeno.“
Gospodična Lizika je Seveda zdaj stekla, kar so jo nesle noge. Ko je pa stopila v zidarjevo izbo, je bil mož že mrtev. Kakor nora je potem letala po gradu, našla pa ni zaklada nikjer.
Vse poznejše življenje je obžalovala, ker je bila tisti dan tako ošabna. In prav je bilo, da je obžalovala, kajti s svojim osornim vedenjem je žalila poštenega moža v njegovih zadnjih trenutkih in je še sebe spravila ob veliko bogastvo.
Ne zaničuj nikogar !
Odam
eden navadni, že nücani s 3 klingami slamoreznik, ki bo odgovarjao vsakoj želji i tüdi po jako niskoj ceni. BRÜNEC, Veržej.
Dober leder.
Što šče ne ve, da je samo dober leder fal ? Slab leder je dragi ! Fal i dober leder pa vsigdar dobite pri             3
ŠKAFAR JOŽEFI v Beltincih.
ODAM klaserane krumpiše za semen bele (štajarske) Iti UllipiiiB v vsakoj količini, v različnoj debelosti i po fal ceni dobite pri BRÜNECI v Veržeji.
Izšla je
Blasnikova
V
 ELIKA
P
RATIKA
za prestopno leto 1932,
ki ima 366 din.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naši pradedov najbole upoštevan i je šče dnes najbole obrajtan.
V „Veliki Pratiki“ najdeš vse, ka človik potrebüje vsaki den : Katoliški kaledar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnina, vremenskimi i dnevnimi znamenji;
—	sunčne i mesečne mrke; — mesečne spremembe ; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za koleke, za pobotnice, küpne pogodbe i račune ;
—	konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi ; — vse senje na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijski Benečiji; — pregled na konci brejosti živine ; — popis vseh važnih domači i tüji dogodkov v preteklom leti ; — tabele za računanje obresti; — živlenjepise važnih i odločilnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmet
i žena v hiši. — Cena 5 Din.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev :
1. Tri laži ! 2. Odvetniška uradnica.
4.	Cerkveno pevsko drüštvo.
5. Brazda.
6.	Kak se koscu streže, tak mu kosa reže.
Pet vgank je prav rešo: Horvath Franc iz Rakičana. Za nagrado dobi dve lepi Vezani knigi : „Tisoč in ena noč“ i „Srbske narodne pripovedke.“ Vseh šest vgank je ne prav rešo nihče, zato tüdi nihče nemre dobiti tiste tri knige.	Vogrin Štefan.
Za smeh.
„Tvoji novi Črevli pa Čüdno škriplejo. Ali jih mogoče ne si plačao ? “
„To je norost ; potom bi moglo na meni vse škripati.“
* *
*
Vučitel (Tončeki, ki je pribežao v šolo): „Joj, Tonček, že znova si se potepao i celo dva zoba si zgübo.“
Tonček; „Ne, ne sem je zgübo, v žepi jiva mam.“
* *
*
Edno nedelo je gospod plebanoš na predganci jako ostro karao
grehe lüdi. Ravno je v cerkev stopila edna ženska. Prišla je kesno i gledala je, da pride do svojega stolca. Tű pa pozdigne gospod plebanoš glas i zakriči : „Ali, odkec pa prihajajo te pregrehe ?“ — »Oh, iz Žabje vesi, gospod plebanoš !“ je vsa Prestrašena odgovorila ženska. Mislila je, da je plebanoš v šali na njo skričao.
22 novembra 1931.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
S STRELOV i PLINOM.
— Napunim jih s tokom, — je nagübao čelo. — Ne moti me.
Deklina je tiho stopila nazaj, da bi odišla, znanstveniki pa se je zasmililo i njo je kimao da ostane.
—	Zvončka, ka se ti je senjalo?
V „Donko — Čiji“, v čajarni „Krastača“ sem bila s tebov, v hladnoj senci sva sedela, pod gostolistnimi drevami je bilo jezerce i poslüšala sva žabje regljanje „kvak, kvak“ . . .
— Lepo je moralo biti . . .
V mehanizmi je preglejüvao vijugasti solenoid. Železno semen, ki v notranjosti solenoida po zakoni magnetne indukcije povekša magnetični tok. DonkoČaja . . . žabje kvakanje . . . Deklina je z veselim obrazom gučala :
Mesto se je odelo s sivo meglov, breg pa se je vido iz daljave. Na vodi so se zibale točke, velike ladje i plavajoče džunke . . . Gledala sem te, o gospod i sreča se je svetlikala na mojem obrazi. Nad Nagasakom se je prikazala velika bela zastava, v sredini rdeči okoli, proti nebi leteči grb države „Vzhajajočega solnca“ . . .
Vzela je malo pipo. Cev je bila tenka, srebrna, na konci mali pokrovček. Ali smem ? Med konce dveh prstov je prijela kda slivo tenki tobak, vužgala ga je, parkrat potegnola, prikaže se Srebrni krog dima i vživanja je konec. Kopp . . . . kopp .... kopp .... S tremi malimi, hitrimi gibi je iztresla iz pipe pepeo i je vprla mandljeve, radovedne oči na razmišljajočega gospoda.
Mrzeo Mutsuhito Dsainov obraz se je razjasno.
— Gotov sem !
— Fuminoid je Sestavo.
— Ka je to na vrhi ?  se je nagnola ta deklina.
— Števec za stopinje.
—	Zakaj je.
— Daljavo merim z njim.
—I to, kak da je zemljevid . . .
—	Karta Amerike.
— I te zelene vajeti  kače?
— To so spojniki . . .
Vijaki. Žice. Plošče. Drovne kruglice. Sto različnih strojnih delov. Deklina je začüdeno gledala.
— I ka vodi strelo ?
— Zrak.
Zrak ? O, Ama-Teras Omi-Kami . . .
Mutsuhito Dsain je razgrno edno steno verande. V sunci se je kopala pred njim krasna daljava, zlatosiva panorama dalekih hribov nad svetlozelenimi logmi.
— Deklina, ali vidiš tisto tmično točko ? — je gledao v daljavo.
Odzaja na robi hribov, tam daleč, se je zdigavala temnorjava točka. V nebo se zdigavajoča mrzla glava, ki se tüdi v smrti bori z vremenom. Velka skala, ki s srditov zakrknjenostjov zdigava glavo proti Kwannoni . . .
— Vidim, je kimala deklina. — Najvekši gorski vrh . . .
— Zbrišem ga s površja zemle — ga je gledao nepremično.
O, Ama-Teras Omi-Kami — je vküp počila deklina z rokami. Proti bogi se zdigavaš ?
I je zgrabila znanstvenika za roko.
— Idi i moli pred Budov — je pravo Mutsuhito Dsain. — Za mene ali tisti breg . . .
Deklina je odišla vün, a nemirno je čakala za bombaževov zavesov. Skozi lüknjico je gledala v sobo. Mutsuhito Dsain je izmero daljavo i je nastavo fulminoid. Na obrazi njemi je sijao nadzemelski sijaj i je mrmrao nekšo nerazločno molitev.
Deklina je pazila.
—	Verjem v tebi i te prosim . . . — njoj je pretreseo mala yüsta vzdih. — Preženi iz glave lüboga tmične misli.
Mutsuhito Dsain se je sklono nad mašin i je prijao za spojnik.
— Operi njemi düšo, kak opere reka Kamo telovno nesnago i . . .
Šum se čüje. Mašin tiho zacvrči, a je vendar tak, kak da bi se steple stene. Zabliska se, zlatozeleni žarek . . . Mutsuhito Dsain napeto gleda v daljavo i hripavo vzklikne: — Bog !
Stena je zaškripala i deklina se je zgrüdila pred njega.
—V tebi živi . . . — je zajokala veselo.
—	Kde je breg ? Izgino je. Na robi obzorja se je zdigno čaren oblak prahü, potom pa je zasijalo sunce i se je razlejalo nad razvalinami kamenja.
XIV.
— Strašno! — je počo profesor Brinkley z rokami. — Kakši glas je to ?
— Ka se je zgodilo ? — je vstopila Alicka z Overtonom. Prestrašeno je gledala v očin bledi obraz.
— Nikaj — je mrmrao stari znanstveniki — Antene v laboratoriji so zgrabile eden radio-brzojav . . .
— Odkec ? — je pitao Overton.
Brinkley je mučao. Pred hčerjov ne šteo gučati. Alicka je to opazila.
-- Znam, — se je stepo. — Na Japonskom je bio oddani . . .
— Da, — je prikimao Brinkley. — Iz Nagasaki je prileto . . .
Overtonov obraz se je zmračo.
— Ka šče Mutsuhito Dsain? — se ga je lotila nekša hüda slütnja.
—	Lüba hčerka, ali bi naj püstila na samem ?— jo je pogledno profesor. — Tebe se itak ne tiče . . .
— Pač, -- se je smejala deklina. — Zato si tak bledi. Očka, jaz sem tvoja hči i se nikaj ne zbojim. Zakaj si tak nemiren ?
—	Skrbi me, — je mrmrao.
— Ka šče Japonec ? — se je silo v njega tüdi Overton.
— Vütro do šeste vüre zahteva odgovor . . .
— Od koga ?
—	Ali njemi dam hčerko za ženo . . .
— Ali je odnoro? — je ostrmel Overton.
Brinkley je s skrbjov gledao pred sebe.
— Ne verjem, — je pravo tiho. — Dasi je tisto, s kem preti . . .
— Preti ? - se je zasmejala Alicka. — Ka pa sem jaz?
— Ne smej se, — je znanstvenik nemirno zdigno prst. — Znati moremo, koga mamo za nasprotnika.
— I s kem preti ? — je trdo pitao Overton. — Ka šče te žuti vrag ? — so njemi bliščale oči. — Poteptam ga . . .
—	Ne moreš ga — je Brinkley malodüšno sklono glavo. — On je mogočnejši kak miva oba . . . Ali me razmiš Overton ?
— Jaz se nikoga ne bojim na zemli. . . — je vzplamtela na Overtonovom obrazi lübosumna
samozavest. — Ka sporoča?	(Dale).
8
NOVINE
22 novembra 1931.
Gospodarstvo.
Janko Lipovec :
Uspehi zatiranja sadnih škodljivcev v Slov. krajini.
Kakor je že „Kmetovalec“ v številki 7. poročal, je Sresko načelstvo v Murski Soboti in Dolnji Lendavi letos proti koncu zime dalo pobudo za čiščenje sadnega drevja in škroplenje proti sadnim zajedalcem. V ta namen je bila na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin izdana odredba, po kateri mora vsak posestnik sadnega drevja najkasneje do 30. aprila 1931. očistiti drevje. V odredbi je bilo naročeno, da se mora Sadno drevje očistiti suhih in močno po škodijivcih — n pr. po lubadarju napadeni vej in omele, Obenem je bilo iz nasada odstraniti vse sadno drevje, ki močno hira Vsled bolezni — škodljivcev (n pr. lubadarja) ali je močno trpelo po hudi zimi in mu ni več pomoči. Vse odžagano vejevje, oziroma debla je odstraniti iz nasado in čimprej sežgati.
Sadjarji so odredbo po celi Slo venski Krajini izvršili sz velikim uspehom. Posebna pozornost se je posvečala zatiranju omele, ki se je v nekaterih občinah Prekmurja zelo razširila. Ponekod se je tako razmnožila, da je  drevje popolnoma obraščeno. Poleg tega pa se ugnezdila na drugo drevje. Tako sem videl in pr. vrbe in akacije popolnoma obraščeno z belo omelo.
Belo omelo je zatirala že bivša madžarska vlada, toda v letih po vojni se je zopet silno razpasla, tako, da bodo v svrho zatiranja potrebni še ostrejši ukrepi. Ponekod v Slovenski Krajini je sadjarstvo zelo zaostalo. Vzorne sadovnjake je videti le na hribövitem delu na tzv. Goričkem, kjer je n. pr. v okolici Rogaševcev, Gor, Lendave in Bodoncev sadjarstvo glavna pridobitna panoga. Tu posvečajo sadjarji sadnemu drevju tudi več pozornosti.
O ka kem škropljenju sadnega drevja seveda tu še ne moremo razpravljati. Šele Kraljevska banska uprava jin mes. kmet. odbori so z znatnimi prispevki omogočili izvedbo škropilnih poizkusov.
V zvezi iz odredbo o čiščenju sadnega drevja, so bila izdana tudi navodila o škropljenju sadnega drevja. Sadjarjem se je priporočalo le trikratno škroplenje z enostavnejšimi sredstvi. Škropljenje se je izvršilo po sledečih navodilih :
Ko je drevje očiščeno, lahko ob
primernem času začnemo s škroplje njem. Prvič škropimo 1 2 tedna pred brstitvijo z drevesnim karbolinejem (s 5% neodendrinom ali 8 - 10% arborinom). To škropljenje je namenjeno v glavnem proti cvetožerju, mahovom in lišajem, raznim ušem ter drugim škodljivcem.
Drugič škropimo takoj po odcvetenju sadnega drevja z 1% modro galico, kateri dodamo 1—2 kg. gašenega apna, ki smo mu dodati 10 — 15 dkg. urania zelenila. To škropljenje je namenjeno v glavnem proti fusikladiju in jabolčnemu zavijaču.
Tretje škropljenje izvršimo 4—5 tednov po cvetenju na isti način z istimi sredstvi kot drugič.
Domnevam, da je trikratno škropljenje po gornjih načelih in pri pravilni oskrbi sadnega drevja dovolj uspešno. Delo moramo izvršiti pravočasno. Škropljenje ob brstenju popja je najbolj uspešno, ker se spomladi Obenem s poganjanjem sadnega drevja prebude tudi najhujši njegovi škodljivci, ki jih moremo s pravočasnim škropljenjem v kali zadüšiti. V slučaju, da bi se kljub temu pojavil v večji meri kak hud škodljivec n. pr. krvava uš, ki bi je z običajnim škropljenjem ne mogli zatreti, bi lahko škropili z izjemnimi primernimi sredstvi.
S podporo sres. kmet. odbora je bilo letos izvedenih pri boljših posestnikih in sadjarjih na različnih mestih sreza nad 12 škropilnih poskusov. Škropili so v: Puconcih, Gor. Lendavi, Serdici, Pečarovcih, Murskih Petrovcih, Bokračih, Puževcih, Murski Soboti in na Veščici.
Poskusi so se pri vseh posestnikih odlično obnesli. Oni, ki so škropili Sadno drevje z neodedrinom ali arborinom, imajo sadno drevje bolj zdravo. Posebno ugodno so vplivala ta sredstva v krajih, kjer je Zadnja leta pobila toča sadno drevje. S škropljenjem z drevesnim karbolinejem so bile uničene naselbine krvave uši, ki so prej povečavale že obstoječe rane na vejah in deblu. Po škropljenju pa so se začele rane hitro celiti. Sadjarji so doznali, da je neodendrin uspešnejše sredstvo, kot pa arborin. Prvega se je naročilo skupno (1 sod) in je pri prodaji na drobno stal 15 Din, arborin pa so prodajali trgovci po 16 in še več Din. Isti procent ne odendrina je pokazal mnogo večji učinek, nego isti procent arborina. Dognalo se je, da zadostuje za spomladansko (zimsko) škropljenje 5-6 % neodendrin in 8 10% arborin. Škropljenje z neodendrin 1-2 tedna pred brstenjem je pokazalo najlepši Uspeh.
Tudi škropljenje na zeleno po cvetenju in tretje škropljenje 4—5 tednov po cvetenju so izvršili posestniki prav vestno. Škropili so z 1% modro galico z dodatkom apna in primesjo 10—15 dkg. urania zelenila. Nekateri so preiskusili tudi 2 3% žvepleno -apneno brozgo, ki se je dobro obnesla za škropljenje na zeleno.
Uspehi škropljenja na zeleno so nadvse zadovoljivi. Sadno drevje, poškropljeno s temi sredstvi, je bolj Zdravo, listje temnejše barve ter se je v jeseni dalj časa obdržalo na drevju. Sadje je debelejše in lepše ter manj napadeno od fusikladija ali zavjjačev. Posebno je omeniti londonski peping, ki ga fusikladij rad napada, na poškropljenih drevesih so bili plodovi popolnoma čisti. G. šolski upravitelj Josip Titan v Puconcih, ki je izvedel obsežne poiskuse, pri članih rodovniškega društva v Pucincih, je izračunal pri 12 letnih jablanah, da mu je samo škropljenje povprečno za vsako drevo prineslo 22 Din. več čistoga donosa, kak pa neškropljeno drevo ; tu pa ni računano zdravo in lično stanje sadnega drevja.
Ta način škropljenja sadnega drevja se je dobro obnesel in se bo v bodoče še nadaljeval. Zato ga priporočam tudi drugim sadjarjem, če hočejo doseči enake uspehe. O uspehih pa naj poročajo strokovnim organizacijam, uredništvom strokovnih listov ali strokovnemu uradništvu pri sreskih načelstvih. Na tak način bomo vedno proučevali najrentabilnejši način varstva sadnega drevja pred škodljivci in od tega proučevanja imeli vsi koristi.
Tržne cene :
Penezi: USA dolar D. 55·50, Canadski dolar Din 45·—, Austrijski šiling Din. 7·— Francuski frank Din 2·18 Talijanska
lira D 2 80 Pengő D--Marka 12·90 Urugu-
ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —.
Živina: biki, jünci i telice Din. 3—5, (jako debeli Din. 6), krave Din. 1—3, teoci Din. 6—7, svinje Din. 8.
Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grah črešnji Din 200, mešani Din. 150,
AMATERJE POZOR !
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HUNH IZIOR-a v M. Soboti.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.
Izdajatelj KLEKL JOŽEF
Urednik FRANC KOLENC