3t2
Andrej Fekonja: Celje in okolica.
v tednu brez kosila; mnogo jih je moralo radi tega gimnazijo popustiti, celo oboleli so vsled stradanja. Jako vrlo so se obnesli posebno naši štajerski duhovniki, ki so skoro vsi kot udje pristopili  dijaški  kuhinji . . ."-1)
Posebno važna je postala „Dijaška kuhinja" v Celju s šolskim letom 1895/96., ko je bila tu ustanovljena za Slovence posebna mala gimnazija. Res, „ta novi zavod nalaga novo večjo dolžnost slovenskemu narodu na rame. Treba je pri obiskovanju gimnazije mnogemu in mnogemu   slovenskemu učencu podpore.   Podpora
dijakov pa zahteva tudi mnogo denarja. Naša dijaška kuhinja v novih razmerah, ki jih ustanavlja nova gimnazija, ne bode mogla izhajati z navadnimi svojimi dohodki. Pridobitev slovenske' gimnazije v Celju je za napredek našega naroda na polju omike toliko imenitna in pomenljiva, da smemo pričakovati, da bode vsak nekoliko imovit rodoljub poklonil naši dijaški kuhinji primeren znesek."1)
Slovenski  dijaki,  ki  hočejo  vstopiti v novi, utrakvistični   gimnazij   v Celju,   dobivajo   po-
Pogled na Velenje. (M. Helff.)
trebna navodila o stanovališču, hrani itd. v pro-dajalnici Dragotina Hribarja.
Občeslovensko obrtno društvo.
Jako važno je obrtno društvo, ki se je zasnovalo v Celju kot „občeslovensko" leta 1892. Prvi ustanovni občni zbor je bil dne 25. sušca 1. 1893. v gostilni „Mesto Gradec". Počastil je zborovalce, ki so bili dokaj dobro zastopani, tudi državni poslanec Mihael Vošnjak in več drugih odličnih gostov.
V to »Občeslovensko obrtno društvo" so bili izvoljeni odborniki: Stef. Boukon, Franc Ed. VoŠnjak, Stef. Strašek, Drag. Hribar, Srečko
MagoliČ, J. Hočevar, Peter MajdiČ, Al. Ropaš, J. Zupane, Fr. Gologranc, J. Kapus, J. Kmecl, (J. Zvverenz), Jos. Zabukošek, Fr. ZagoriČnik. Predsednikom je bil izbran pa Drag. Hribar, lastnik  »Društvene tiskarne"  v Celju.
Ker si je »Obrtno društvo" v Celju postavilo namen, da bo raztezalo svoje delovanje Čez vso južno Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Primorje in Trst, zato se je pač smelo upati, da bodo to novo društvo z veseljem pozdravili vsi obrtniki, kakor tudi prijatelji napredka Slovencev, ter da se bode tudi odbor resno poprijel dela in v kratkem oživil tudi podružnice po vsem Slovenskem. V drugem občnem   zboru   dnč  16. rožnika 1894. leta  je
') Slov. Gospodar  1887, št. 18.
') Domovina   1895, št. 24.