ITO XXII. ŠT. 2
PTUJ, ČETRTEK, 16. JANUARJA 1969
CENA: 0,50 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
V ptujski bolnišnici so predali namenu
sodobne aparature
v prenovljenih prosto rih
Preteklo soboto so v ptuj-
ski bolnišnici svečano predali
namenu prenovljen rentgen-
ski oddelek z novimi apara-
turami, urejen oddelek za fi-
zikalno terapijo in vrsto so-
dobnih elektronskih medi-
cinskih aparatov. Svečanosti
so se udeležili številni delavci
iz medicinskega in družbeno-
političnega področja iz Ptuja
in drugih slovenskih mest.
Dan pred svečanostjo je di-
rektor ptujske bolnišnice dr.
Mitja Mrgole sklical tiskovno
konferenco. Z drugimi zdrav-
niki nam je podrobno razlo-
žil in razkazal urejene pro-
store in delovanje aparatur.
Leta 1315 prvič
omenjen ptujski
»špsltjl«
Bil je v različnih poslop-
jih starega Ptuja. Med dru-
gim je bil tudi v poslopju se-
aanje glasbene šole. Bolnišni-
ca se nahaja v sedanjih pro-
storih od leta 1874. V tem le-
tu je imela 110 postelj.
Danes ima ptujska bolni-
šnica 470 postelj v kirurgič-
nem, internem, ginekološkem,
porodnem, otroškem oddelku,
izolirnici... Zaposluje 400
delavcev. Letno skrbi okoli
11.000 bolnikov v poprečno
160.000 bolniških dneh. Tako
jo lahko uvrščamo med večje
bolnišnice v Sloveniji.
V povojnem razvoju so
skrbeli predvsem za poveča-
nje posteljnih kapacitet. Pre-
lomnica je bila reforma. Pla-
ne so preusmerili v intezifi-
kacijo dela, dvig kvalitete in
izpolnitev z moderno opre-
mo. Izboljševali so tudi ka-
drovsko strukturo. Prvi sa-
dovi so novo urejeni in o-
premljeni prostori.
BoSnik^m iz periferije
enako pozornost
To so bile besede direktor-
ja dr. M. Mrgoleta, ko nam je
povedal, da so vso opremo
nabavili z lastnimi sredstvi.
Stara oprema ni več ustrezala
potrebam. V zdravstvu se da
marsikaj organizirati, če je
volja in če se kolektiv odlo-
či.
Odslej rentc;ensk3
slike na televizijskem
zaslonu
Pri zdravljenju je odločil-
nega pomena hitra in točna
ugotovitev bolezni. Pri tem
veliko pomaga rentgenska di-
agnostika, brez katere si so-
dobnih zdravstvenih posegov
ne moremo predstavljati. Dr.
M. Demšar je povedal, da so
pregledali lani 12.000 oseb,
letos pa že 3000 več. Od tega
je otrok okoli 3500. Opisal je
tudi prednost aparature, ki je
sedaj postavljena in preda-
na namenu. Bolniki so izpo-
stavljeni manjši količini žar-
čenja: Pregledi so v lepo o-
premljenem, svetlem prosto-
ru in ne več v temi. Stari
rentgenski ekran je zame-
njal televizijski ekran. Pre-
gledi so hitrejši, natančnej-
ši in boljši. Pregledovali bo-
do tudi organe, ki jih doslej
niso mogli. Bolniki so morali
iti na preglede drugam. Nova
rentgenska aparatura uvršča
rentgenski oddelek ptujske
bolnišnice na prvo mesto v
Sloveniji.
V	kletnih prostorih
so uredili c^ddelek za
fizikalno terapijo
Na kirurgičnem oddelku v
ptujski bolnišnici smo si o-
gledali oddelek za fizikalno
terapijo. Uredili so ga v klet-
nih prostorih, ki so jih pri-
merno adaptirali. Tu je od-
delek za hidroterapijo, to je
razgibavanje udov s pomočjo
tople vode. Za razgibavanje
hrbtenice uporabljajo manj-
ši bazen, za ostale ude pa
pripravne posode. Ogledali
smo si tudi gimnastično sobo
in oddelek za elektroterapijo
za aktiviranje ekstremitet.
Dr. Ljubo Toš, ki nam je pro-
store razkazal in nam o nji-
hovi uporabnosti razložil, je
dejal, da je kirurgični odde-
lek s temi oddelki pridobil
manjkajoči del.
Elektronska sestra,
nov pripomoček v
kirurgičnem oddelku
Presenetljive stvari smo
videli, ko smo si ogledali od-
delek za intenzivno nego in
anestezijo. Tudi ta oddelek
so opremili te dni s sodobni-
mi elektronskimi aparatura-
mi, ki jim pomagajo pri naj-
zahtevnejši negi in zdravlje-
nju bolnikov. Med drugim
smo videli bolnika, ki je že
dalj časa ležal brez zavesti.
Na poledici je padel in si po-
škodoval lobanjo. Odprli so
mu lobanjo in mu očistili kri.
V	prsni koš so mu napravili
luknjo in mu skozi njo omo-
gočili umetno dihanje. Skozi
nosno votlino so speljali cev-
ko, s katero mu dovajajo u-
metno hrano. Avtomatsko od-
(konec na 3. strani)
Dr. M. Mrgole in dr. M. Demšar pred novim rentgenskim
.aparatom
Vreme
Lunine spremembe in vre-
napoved za čas od
P^tka, 17., do nedelje, 26. ja-
»"arja 1969.
Mlaj bo v soboto, 18. janu-
ob 5.59.
Padavine bodo
SoH pJ.	in
, ^og 26. .lanuarja. Vreme se
Nočne tempera-
Sr^ do 8 stopinj Cel-
^ija nad ničlo.
Alojz Cestnik
Franc
- ■ v «	■ v
Tetickovic
- novi sekretar OK SK S Ptuj
Vključevanje mladih v ZK in idejno uspo-
sabljanje
Na minuli seji občinske
konference ZKS v Ptuju je
uvodoma spregovoril Franc
Tetičkovič. Med drugim je
povedal, kako so spremljali
ptujski komunisti delo pred
kratkim minulega kongresa
ZKS. Navzoče je seznanil z
deležem ptujskih komunistov,
delegatov na kongresu, o na-
logah komunistov, ki jih je
postavil kongres, o metodah
nadaljnjega dela v samo-
upravnem sistemu. Predvsem
je poudaril pomen resolucije
kongresa, ki naj bo osnovno
idejno politično napotilo pri
delu članov v ZK, osnova za
prilagajanje dela in progra-
mov. Opozoril je tudi na ju-
bilejno leto ZK, ter na na-
potke za pripravo proslav, ki
naj bodo skozi vse jubilejno
leto. Komunisti naj prispe-
vajo tudi k čim boljši pro-
slavi 1900-letnice Ptuja.
Med drugim je F. Tetič-
kovič posvetil večji del go-
vora vključevanju mladih v
ZK in idejno političnemu
usposabljanju mladih komu-
nistov. Navedel je več ugo-
tovitev in rezultatov anket
ter analiz glede teh in po-
dobnih vprašanj. Občinska
konferenca ZKS Ptuj med
drugim ugotavlja, da je do-
sedanja usmerjenost organi-
zacij ZKS za vključevanje
mladih v ZK zadovoljiva. S
sprejemanjem je treba po-
spešeno nadaljevati. Organi-
zacije ZKS naj omenjeno
nalogo sprejm[ejo v akcijski
program dela. Vključevanje
mladih in s t4m tiomladitev
ZK je pomemben vidik re-
organizacije ZK in izpopol-
njevanje nalog, ki jih je po-
stavil pred organizacije ZKS
šesti kongres ZK Slovenije.
Sprejeli so več sklepov o
vključevanju mladih v ZK
in o idejnem usposabljanju
komunistov. Vse družbeno-
politične organizacije in
drugi samoupravni organiz-
mi se morajo bolj poglablja-
ti v probleme mladih, zlasti
pa posvetiti več skrbi idejno
političnemu usmerjanju mla-
dih v šolah, v delovnih or-
ganizacijah ter v organizaci-
jah in društvih, kjer se mla-
dina zbira. V organizacijah
ZKS je treba izdelati dolgo-
ročni načrt dela z mladino
in jo tako pripravljati za
sprejem v ZK. Več pozornosti
je treba posvetiti kmečki
mladini. Pri idejnem uspo-
sabljanju komunistov in prav
tako ideološkem, mislijo na
študijske sestanke, delo z
mladimi komunisti, občasna
predavanja, seminarje, ve-
černe politične šole in po-
dobno.
Na seji so se zahvalili za
delo dosedanjemu sekretar-
ju OK ZKS Ptuj Branku
Gor j upu. Za novega sekre-
tarja so izvolili Franca Te-
tičkoviča, politologa pri OK
ZKS Ptuj.	ZR
Franc Tetičkovič
ŠTEFKA LUKMANOVA
ZAOELA FIČKA KB
Skoraj mesec dni je čakal
fičko v trgovini Tehnike na
srečnega izžrebanca nagrad-
nega žrebanja ptujske Kre-
ditne banke. Žrebali so šte-
vilke hranilnih vlog in de-
viznih žiro računov. Žreba-
nje je bilo preteklo nedeljo
v Markovcih po izboru naj-
boljših športnikov. Fičkota
je dobila Štefka Lukman,
Hrvatski trg 1 — Ptuj. Da-
nes, v četrtek, bodo predali
srečni dobitnici avtomobil,
drugim izžrebancem pa še
druga vredna darila. Z. R.
STRAN 2
tednik — Četrtek, i6. januarja
Kaj botro pride-^ovali letos na ptujskem
polja
Krompir,
čebula...
v času, ko iščemo rešitve
za kmetijstvo, smo zaprosili
inž Milana Korena, direk-
torja obrata za kooperacijo
»Jože Lacko«, da nam pove
o možnostih kooperacije v
bodoče.
V	obratu želijo organizira-
ti kmetijsko proizvodnjo pri
kmetovalcih, kolikor je to v
njihovi moči. Kmetje naj
postanejo tržni proizvajalci,
ki naj specializirajo proiz-
vodnjo.
V	obratu so ustanovili od-
delek strokovnih služb, pet
agronomov, ki bodo morali
storiti kar se da, da bodo
kmetje v kooperacijski pro-
izvodnji čim več pridelali.
Kooperacijsko proizvodnjo
bodo organizirali tako, da
bodo lahko sodelovali vsi
zainteresirani kmetovalci,
tudi tisti z manj zemlje.
Upoštevati bo potrebno le
navodila omenjene strokovne
službe. Predvsem želijo for-
mirati med kmeti skupine
tržnih proizvajalcev na po-
sameznih območjih.
V	proizvodnem programu
za letošnje leto je tudi tržna
proizvodnja krompirja, pred-
vsem belih sort: tolminec,
saskija... Za bele sorte bo
najnižja garantirana odkup-
na cena 45 starih dinarjev,
za druge sorte pa 35 starih
din. Ce bodo dnevne cene
višje, bodo tudi garantirane
odkupne cene višje. V obra-
tu imajo še semenski krom-
pir, ki ga bodo zamenjali za
navadni krompir v razmerju
1:2,5 in 1:2. Kooperanti lah-
ko dobijo na obratu seme,
umetna gnojila, strokovno
pomoč, zaščitna sredstva in
drugo. Lani so odkup krom-
pirja slabo organizirali. Le-
tos ga bodo izboljšali. Med
drugim bodo kmetovalci lah-
ko sami embalirali krompir
v vreče. V tem primeru bo-
do prejeli za kg krompirja
dva stara dinarja več. Vozilo
obrata bo odpeljalo krompir
s kmetovega dvorišča. Vsak
proizvajalec bo moral opre-
miti vrečo s svojim naslovom,
V primeru reklamacije bodo
odkrili kršitelja zahtev.
Krompir bodo odkupovali
od 15. 7. do 15. 11. t.l.
Drug primeren proizvod v
kooperaciji bo čebula. Obrat
ima 500 kg ptujskega čebulč-
ka. Razdelili ga bodo koope-
rantom, ki se bodo odiočili
pridelovati čebulo. V poštev
pridejo vsi kmetovalci z nad
10 arov zemlje. Garantirana
odkupna cena je 100 starih
dinarjev za kg.
Kooperacijske pogodbe za
pridelovanje koruze bodo
sklepali kot doslej.
V letošnjem letu namera-
vajo v kooperaciji pridelova-
ti večje količine povrtnin:
fižola, kumar ... Tudi za vso
povrtnino bodo garantirane
odkupne cene.	ZR
Realnost odsiopa
od predvidenih načrtov
Da srednjeročni načrti niso
najbolj realni, smo že ugo-
tavljali ob koncu leta 1967.
Ob koncu minulega leta se
to kaže v še jasnejši luči. To
pa ne velja samo za bistriš-
ko občino, ampak se odraža
nižja stopnja rasti družbe-
nega kot zasebnega standar-
da v republiki in v državi.
Splošna ocena je, da je po-
časnejša rast v gospodarstvu
od predvidene po srednjeroč-
nem načrtu. To je vplivalo
na zaposlenost kot na po-
trošnjo.
Prav tako počasnejša je
rast graditve stanovanj v
družbenem sektorja, čeprav
se je ta v zasebnem sektorju
izredno povečala." Tako bo v
letošnjem letu v bistriški ob-
čini v gradnji okoli 600 sta-
novanj v zasebnem sektorju.
V letošnjem letu pa se bo
povečalo tudi število stano-
vanj v družbenem sektorju
za novih 49.
Se pa obetajo lepši časi
letos industrijski proizvod-
nji. Kot se pričakuje, bo v
prvih tednih letošnjega leta
začela obratovati nova valjar-
na v Impolu, kar bo močno
dvignilo industrijsko proiz-
vodnjo v tem podjetju, kot
v občini. Aktiviranje novih
kapacitet v Impolu bo pove-
čalo industrijsko proizvodnjo
v občini za skoraj 40 odstot-
kov. Poleg tega pa pričakuje-
jo napredek tudi v drugih
gospodarskih organizacijah.
Kljub takim ugodnim per-
spektivam pa je bistriško go-
spodarstvo v precej kritič-
nem položaju. Je na robu li-
kvidnosti. To pomeni, da le-
tos ne bo sredstev za večje
investicije in da bo ob ta-
kem stanju treba najeti do-
datne kredite za kritje starih.
Tako kljub črnim dnevom
lahko upamo, da bodo prišli
v bistriško gospodarstvo sve-
tlejši. Kolikor se bodo ure-
sničile napovedi o povečanju
industrijske proizvodnje v
občini, se bo stvarnost neko-
liko bolj približala napove-
dim, mogoče pa bo celo uspe-
lo predvidevanja srednje-
ročnega načrta tudi doseči.
Zaposlovanje
še naprej problem
Novi pogoji gospodarjenja,
ki so nastali v letu 1965 in pa
kasneje z uvajanjem načel
gospodarske reforme, so pri-
silili podjetja, da so začeli
razmišljati o številu zaposle-
nih v kolektivu. Potrebno je
bilo povečati produktivnost.
Ker v bistriški občini ni rav-
no mnogo sredstev, kot tudi
drugod, so povečali produk-
tivnost tako, da niso zapo-
slovali več nove delovne si-
le, ampak so z isto delovno
silo poizkušali ustvariti več.
To je v zadnjem letu že
precej uspelo. Seveda pa se
zaradi tega pojavlja vedno
večje število nezaposlenih.
Kmalu jih bo skoraj 500.
Letna poprečna rast zaposle-
nosti se giblje med pol in
enim odstotkom, kar je pre-
cej manj od prirastka nove
delovne sile in pa manj od
vsakoletne stopnje reisti pro-
izvodnje. V zadnjem obdob-
ju pa se tudi opaža zmanj-
šano zaposlovanje nekvalifi-
cirane delovne sile, čeprav
je te največ. Iz leta v leto
pa to število raste. Nekajlet-
na statistika je namreč poka-
zala, da dokonča osemletno
šolanje v bistriški občini le
nekaj nad 50 odstotkov ene
generacije.
Tako ostajajo prepuščeni
ti nezaposleni lastni iniciati-
vi in ni redko, da se kdo iz-
med njih v borbi za vsakda-
nji kruh najde tudi za zapa-
hi. Zelo kritičen je namreč
podatek, da od 4500 nezapo-
slenih, prijavljenih na uradu
za zaposlovanje v maribor-
ski regiji, uživa denarno po-
moč 275 ljudi, samo 24 od-
stotkov pa jih je deležnih
zdravstvenega varstva.
Na drugi strani pa se ne-
katera podjetja med seboj
borijo za določeno kvalifici-
rano delovno silo z višjimi
osebnimi dohodki. Problem
pa postaja tudi zaposlovanje
v tujini. Zaživela je namreč
črna borza, ko razni mena-
gerji najemajo našo delovno
silo za delo v tujini mimo
zavoda za zaposlovanje, s ta-
ko sklenjenimi delovnimi
pogodbami pa ostanejo de-
lavci brez marsikaterih ugod-
nosti, ki bi jih bili deležni,
če bi se v tujini zaposlili s
pomočjo zavoda za zaposlo-
vanje.
O tem problemu so raz-
pravljali tudi na zadnji seji
skup.ščine občine v Sloven-
ski Bistrici. Dogovorili so se,
da bodo stopili v stik z de-
lovnimi organizacijami in
tako preizkušali reševati pro-
bleme.
Možnosti za večje zaposlo-
vanje delovne sile, predvsem
ženske, bo treba iskati v se-
kundarnih in terciarnih de-
javnostih.	-b
Pokojninska
vprašanja
še z druae strani
Po drugi varianti tez o re-
formi pokojninskega zavaro-
vanja je predvidena tudi
predčasna upokojitev. Tako
bi lahko bil upokojen mo-
ški s 55 leti starosti in 35 leti
delovne dobe, ženska pa s 50
leti in 30 leti delovne dobe.
V teh primerih bi bila po-
kojnina za določen odstotek
manjša za vsako leto prerane
upokojitve.
To varianto pa so razširili
s povsem novo alternativo,
ki je vredna pozornosti. Po
njej v prehodnem obdobju
petih let ne bi uporabljali
restriktivnih določil zaradi
predčasne upokojitve in bi
izplačevali predčasnim upo-
kojencem zmanjšane pokoj-
nine.
Kot navajajo, je tak pred-
log kompromis glede na za-
hteve po skrajšanju delovne
dobe. Pri tem poudarjajo, da
bi naj bila ta izjemna mož-
nost dana glede na to, da še
niso ustvarjeni potrebni po-
goji za reše.vanje vprašanja
zaposlovanja.
OSEBNI DOHODEK
— TEMELJ ZA VIŠINO
POKOJNINE
Tudi v bodoče bi naj bil
odločilni kriterij za določanje
pokojninskih osnov osebni
dohodek zavarovanca. Ven-
dar ne dohodek samo
njih petih let, kot sedaj,
več osebni dohodek ci
dobe pokojninskega za
vanj a. Ker pa ni zane
dokumentacije za tak
reševanja, predlagajo, i
pokojninske osnove d«
na temelju osebnih di
kov od leta 1961 dalj«
tem bi osebni dohodek
meznika iz prejšnjih le
lorizirali po gibanju po\
nih osebnih dohodkov '
publiki.
POKOJNINA ALI PLA
To tako dolgo obravi
no in s stališča pravn(
1 javnosti oporekamo vp
nje je tudi našlo svoje
sto v tezah, v obliki dol
da se upokojencu, ki a
pet zaposli, ustavi izpla
nje pokojnine, ne gled
to, ali dela celoten ali s
šan delovni čas. Predvi
je tudi, da s pridobitvij(
ve delovne dobe ni n
ponovno določanje pokoj
kakor to omogoča sedanj
kon.
Glede na to, da so bila
lišča o raznih vprašanji)
tez zelo različna, lahko
čakujemo nadaljnje pol«
ne razprave okrog prei
novega pokojninskega zai
S.
Priprave m 50 letnico sindikatov Jugcslai
Droslove
J&.
v Kidričevem, Majšpe rku m Ptuju
Letos mineva 50 let od
ustanovitve Komunistične
partije Jugoslavije, sindika-
tov Jugoslavije in Komuni-
stične mladine Jugoslavije.
Borba delavskega razreda
jugoslovanskih narodov za
združitev sindikatov ni bila
lahka. Ustanovni kongres je
bil v Beogradu 23. aprila 1919.
leta. Združili so sindikalno
gibanje. Ustanovili so prvi
centralni delavski sindikal-
ni svet Jugoslavije. Sledila
je dolga in težka, revoluci-
onarna borba sindikalnega
gibanja pred vojno, množič'-
na udeležba članstva revolu-
cionarnih sindikatov v obo-
roženi narodnoosvobodilni
borbi in socialistični revolu-
ciji. Za nami je obdobje po-
membnih akcij in aktivnosti
delavskega razreda Jugosla-
vije in njegove družbeno-
politične organizacije Zveze
sindikatov Jugoslavije. Svo-
jo revolucionarnost so sindi-
kati "še posebno izražali in
utrjevali z zelo živo politič-
no akcijo glede na medna-
rodno delavsko gibanj-
vseh obdobjih svojega c
vanj a.
Sindikati Jugoslavije
neločljivo povezani v a
družbene, ekonomske in
litične graditve socialis|
samoupravne družbe svol
nih in enakopravnih nar(
in narodnosti Jugosla!
Njihovo delo je najtes
povezano in vtkano v ct
no gradnjo socialističnih
moupravnih odnosov.
Praznovanje 50-letnice
dikatov Jugoslavije je
ložnost, da se ozremo
prehojeno pot delavsl
razreda v zadnjih 50 K
Proslava bo zajela širok 1
delovnih ljudi v deloi
organizacijah ptujske obi
Traja naj skozi vse '
Vsaka osnovna organiza
sindikata naj izbere '
ustreznejši datum za pi^
vo v svoji delovni orgaf
ciji. Letošnji proslavi 1-'
ja je treba dati značaj j'
leja.
(konec na 7. strani)
^^pp^jK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 1969
STRAN 3
[met mora biti
gobražen
3 Tončkom TOPOLOVCEM
a se srečala prvič na mla-
iski konferenci v Ormožu,
er je zavzeto diskutiral o
katerih vprašanjih ža-
lnega kmetijstva in o per-
»ktivah, ki jih imajo mla-
kmetovalci. Ze takrat sem
lenil, da ga bom ob prvi
lložnosti zaprosil za raz-
vor in predstavil našim
alcem. Ta priložnost se
je ponudila nekaj dni
ed novim letom ob na-
adnem žrebanju vlagate-
(v pri hranilno kreditni
iibi obrata »Jeruzalem«
tnož.
Tonček-TOPOLOVEG je iz
strebec pri Kogu. Končal
: srednjo kmetijsko šolo v
ariboru in prvo stopnjo
Idi j a živilske tehnologije
i biotehnični fakulteti v
ubljani. Kljub višješolski
»brazbi je trenutno doma
i očetovem posestvu, kjer
«, kot sam pravi, njegova
»brazba prav tako mnogo
iristi pri premagovanju
tjrazličnejših proizvodno
tnih preprek, s katerimi
i srečujejo zasebni kmeto-
Bci. V razgovoru je pouda-
l tehtno misel in stališče,
; ga je zagovarjal že na
ladinski konferenci, da je
»brazba zasebnega kmeto-
ilca zelo učinkovito »orož-
«, s katerim lahko izbojuje
jprimerno večje uspehe,
istopa stališče, da bi mora-
temu vprašanju posvetiti
M nas mnogo več pozorno-
i in to z najrazličnejšimi
ilikami dopolnilnega izo-
•aževanja in tako imenova-
li šol za zasebne kmetoval-
Se posebej je podkrepil
isel, da bomo morali v na-
sistemu pričeti obrav-
»vati kmetijstvo z vse-
li ostalimi panogami go-
►odarstva. Prvi koraki v tej
so že storjeni, vendar
. ne v zadostni meri. Za-
'onim kmetovalcem je tre-
" prikazati perspektivnost
hri ..^^'•a^ati samo v de-
in obljubah, tem-
ah I ^^»kretnih izboljša-
' »^ot so boljši Doffoii za
nabavo kmetijskih strojev
in zmernejša obremenitev z
družbenimi dajatvami.
Kot je sklepati iz razgovo-
ra s Tončkom, so na Topolov-
čevi kmetiji v Jastrebcih v
zadnjih letih marsikaj spre-
menili. Kupili so nekaj kme-
tijskih strojev, med kateri-
mi sta najpomembnejša ko-
silnica in škropilnica, brez
katerih si danes zasebnega
kmetovalca skoraj ne more-
mo več zamišljati, čeprav so
na drugi strani žal redke
kmetije, ki imajo vsaj ene-
ga ali oba od navedenih stro-
jev. Zelo pomembna prido-
bitev je tudi avto kombi, s
katerim lahko nemalokrat
izločijo preštevilne posred-
nike med proizvajalcem in
potrošnikom kmetijskih pri-
delkov. Se in še sva kram-
ljala s Tončkom o proble-
mih kmečke mladine in o
zasebnem kmetijstvu ter pri-
šla ob nekaterih problemih
do zelo kritičnih zaključkov.
Mladi na podeželju si želi-
jo poleg trdega dela tudi ti-
sto bore malo kulturnega in
zabavnega življenja, ki je po-
nekod popolnoma zamrlo; že-
lijo si, da bi njihovo delo
vrednosti vsaj približno
enako z delom zaposlenih v
delovnih organizacijah, že-
lijo si, da... bi bil njihov
kos kruha nekoliko večji, da
bi bila njihova mladost ne-
koliko lepša, kot je sedaj...
Tonček Topolovec mi je ob
koncu zaupal tudi željo, da
se želi nekje redno zaposliti,
kjer bi temeljiteje izkoristil
gnan je, ki si ga je pridobil z
dolgoletnim študijem. JS
oi-ek Topolovec: »Tudi
poklic zahteva pri-
'^rno strokovno izobrazbo.«
V ptujski bolnišnic! so predciH namenu...
i
(Nadaljevanje s 1. strani)
vaja tudi vodo. Elektronski
aparat, »elektronska sestra«,
meri in kontrolira bolnikovo
dihanje, temperaturo, puls,
srčni utrip. V ta namen so
od aparature do bolnika po-
sebni priključki. Z aparaturo
uravnajo, kako naj delujejo
posamezni bolnikovi organi.
Takoj, ko pride do odstopa-
nja, aparat avatomatično opo-
zori na to. Zdravstveno oseb-
je lahko takoj ukrepa. S po-
naočjo aparature lahko po-
spešijo nihajoče utripanje sr-
ca, uravnajo dihanje in po-
dobno. Nove aparature so ve-
lika pridobitev za bolnišnico,
je dejala dr. Lučka Toševa,
ko nam je razlagala njihovo
delovanje na praktičnem pri-
meru. Le prostori so še pre-
majhni. V omenjenem pro-
storu je le pet postelj. Večjih
kirurških posegov pa je ved-
no več. Potrebe so tako ve-
like, da so elektronski apa-
rati neprekinjeno priključe-
ni.
Poveonli kirurgični
oddelek
Se veliko bi bilo potrebno
urediti, kupiti in sezidati, da
bi ptujska bolnišnica ustre-
zala potrebam, je dejal dr.
M. Mrgole, direktor bolnišni-
ce, ko smo povprašali o na-
daljnjih nalogah za boljše
zdravje prebivalcev. Pred ne-
davnim smo govorili o na-
daljnji gradnji bolnišnice. Iz
programa, ki je napravljen,
je treba oddvojiti kirurgični
oddelek. Predvsem mislimo
na prizidek k sedanjemu ki-
rurgičnemu oddelku. Poškodb
je iz dneva v dan več. Poško-
dovane bolnike transportirati
daleč, je zelo težavno in ne-
varno. Vprašanje so sredstva
Bolnišnica in občinska skup-
ščina sta odločili, da bosta
za dograditev storili kar bo
v njuni moči. Nadaljnja grad-
nja ptujske bolnišnice je nuj-
na. Gre za funkcionalno ure-
ditev brez katere ni sodob-
nega medicinskega zdravlje-
nja. Samo zato, da smo v
manjšem kraju, še ni rečeno,
da Se morajo bolniki zdraviti
v slabših pogojih.
7. R
Dr. Lučka Toševa kontrolira bolnikovo stanje s pomočjo
novih aparatur
SEJEM MODE
V UUBUANI
Na Gospodarskem razsta-
višču v Ljubljani bo v času
od 18. do 26. januarja 14. se-
jem konfekcije, modnih tka-
nin, pletenin, usnja, izdelkov
usnjarsko predelovalne indu-
strije in raznih modnih ar-
tiklov.
KS Videm pri Ptuju
Spomladi
zopei:
referendum
za samoprispevek
Tudi v krajevni skupnosti
Videm pri Ptuju ni uspel re-
ferendum za samoprispevek.
Del samoprispevka so name-
nili za asfaltiranje ceste Ptuj
—Videm. V krajih, ki so ve-
zani na omenjeno cesto, so se
odločili za samoprispevek, v
ostalih pa ne. Referendum
je uspel v Vidmu, Sturmov-
cu in haloškem predelu. Na
Pobrežju in Lancovi vasi je
bilo slabše. V Tržcu je bil
odziv najslabši, saj so gla-
sovali za samoprispevek le
trije volivci. Ce bi le še ena
vas sprejela samoprispevek,
bi referendum uspel. Celotni
krajevni skupnosti je manj-
kalo le 2 odstotka glasov.
Veliko občanov krajevne
skupnosti Videm negoduje,
ker samoprispevka niso spre-
jeli. Ker ni sredstev, je one-
mogočeno delo v krajevni
skupnosti. Stediti morajo z
električno energijo. Pokopa-
lišče so delno uredili po no-
vem načrtu. Ker ni sredstev,
z deli in urejevanjem ne mo-
rejo nadaljevati, čeprav bi
bilo nujno potrebno. Mora-
li bi zaposliti urejevalca po-
kopališča. Za ureditev poko-
pališča bo potrebna zbiralna
akcija. V krajevni skupnosti
je še veliko stvari, ki bi jih
morali urediti.
Zaradi velikih potreb so
se morali odločiti tudi v
omenjeni krajevni skupnosti
za ponovni referendum za
samoprispevek. Pripravljajo
predlog za referendum, ki ga
bodo izvedli zgodaj spomla-
di. Samoprispevek bodo na-
menili za ureditev pokopali-
šča, krajevnih cest, brvi, mo-
stov ... in končno za asfalti-
ranje ceste Ptuj—Videm. Za
vasi Lancova vas. Tržeč in
Jurovci bodo pri odločanju
za samoprispevek veljali po-
sebni pogoji. Omenjeni kra-
ji ne bodo prispevali za as-
faltiranje ceste. pri prvem
poskusu referenduma je bilo
napak, da so namenili naj-
več sredstev, ki bi jih bili
zbrali s samoprispevkom, as-
faltiranju ceste in da so že
tedaj bremenili vasi, ki ni-
so ob tej cesti, s prispevki za
asfaltiranje. Tudi glasovali
bodo drugače, in sicer vsak
kraj zase. V primeru, da v
kateri vasi ne bo dovolj gla-
sov za samoprispevek, tudi
ne bo sredstev za urejevanje
potreb. Vasi, ki ne bodo
sprejele referenduma, zaman
pričakujejo pomoč od celot-
ne krajevne skupnosti.
V	lanskem letu je bila OO
RK zelo aktivna Bilo je več
krvodajalskih akcij.
Videmski gasilci kljub
slabši opremi požrtvovalno
delajo v gasilskih vrstah.
Imajo redno vaje in občasne
nastope. Imajo dotrajan av-
to. Nameravajo kupiti nove-
ga. Zanj že zbirajo sredstva.
Zal je šola v Vidmu še
vedno brez telovadnice. Po-
zimi se poslužujejo kinodvo-
rane, ki za to ni najbolj pri-
merna.
Skrajni čas je že, da TP
Panonija bolje opremi trgo-
vino v Vidmu.	ZR
ZANIMIVO PREDAVANJE
V SLOV. BISTRICI
Danes popoldne ob 17. uri
bo v prostorih matične knjiž-
nice v Slovenski Bistrici pre-
daval dramaturg maribor-
skega gledališča prof. Ignac
Kamenik, Tema njegovega
predavanja bo slovenska dra-
matika.
Matična knjižnica vabi vse,
ki želijo poslušati izvajanja
profesorja Kamenika, k ude-
ležbi	'	-b
NA DEŽELI JE POZIMI
NAJVEČ ČASA ZA IZO-
BRAŽEVANJE
Kot smo že zadnjič infor-
mativno poročali, je dejav-
nost delavske univerze v Or-
možu trenutno v polnem te-
ku. Ni čudno, saj je na po-
deželju zimski čas edino pri-
meren za najrazličnejše ob-
like dopolnilnega izobraže-
vanja in imajo kmetovalci
nekoliko več časa za obiske
različnih predavanj in te-
čajev.
V	Ormožu so že decembra
uspešno končali šiviljski te-
čaj, ki ga je obiskovalo in
tudi uspešno končalo 20 de-
klet in žena. Tečaj sta skupno
organizirali delavska univer-
za in tovarna šivalnih stro-
jev Bagat, ki je dala na raz-
polago poleg predavateljice
tudi 15 šivalnih strojev.
Maks Vaupotič, predsednik
KS Videm
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 195
Več koi
2 milijardi
hranilnih vlog-
FN^slovni uspeh Kreditne banke Ptuj,
124 milijonov din ohresti - nagrada
varčevalcem
Kreditna banka Ptuj si je
tudi v preteklem letu priza-
devala vplivati na občane
ptujskega območja, da bi
prosta sredstva, ki jih tre-
nutno ne potrebujejo, vla-
gali v banko, kamor dejan-
sko takšen denar tudi spada.
Hranilne vloge pri Kredit-
ni banki Ptuj so presegle 2
milijardi S din in znašajo
točno 2 milijardi in 90 mili-
jonov din. Tudi vezane na-
ložbe naših sezonskih delav-
cev na deviznih računih, in
devizne račune sploh smatra
banka kot hranilne naložbe.
Skupno privarčevane hranil-
ne naložbe pri Kreditni ban-
ki Ptuj znašajo torej 2.355,961
din (2 milijardi 355 milijo-
nov in 961 tisoč).
Hranilne naložbe so se v
preteklem letu povečale za
nad 700 milijonov din. Banka
t>o pripisala svojim vlagate-
ljem obresti v višini 12 mili-
jonov in 228 tisoč din. Števi-
lo vlagateljev je porastlo za
4115 in jih je danes skupno
17.488.
Hranilne vloge so se v pre-
teklem letu nenehno dviga-
le in niti znani politični do-
godki v mesecu avgustu ni-
so bistveno vplivali na mi-
selnost vlagateljev in s tem
na hranilne naložbe.
Tako občuten porast var-
čevalcev in hranilnih vlog,
banka ne pripisuje samo
svoji ekonomski propagandi,
temveč predvsem drugim
vplivom. Družbena in gospo-
darska reforma je vnesla v
ekonomska gibanja povsem
nove kvalitete. Državljani
občutijo porast vrednosti na-
šega denarja. Dinar postaja
z vsakim dnem mednarodna
valuta, postaja konvertibilen
in v svetovnem merilu ved-
no bolj cenjen. Naraščanje
vrednosti nacionalne valute
pa s svojim pospešenim vpli-
vom pospešuje gospodarstvo
in ga približuje mednarod-
nemu tržišču.
Kreditna banka v Ptuju si
je za leto 1969 postavila med
drugim tudi nalogo še bolj-
šega zbliževanja s svojimi
vlagatelji, ki ga ne misli
vzpostavljati predvsem z na-
gradnimi žrebanji, ki bodo
seveda tudi letos, temveč tu-
di z neposrednimi stiki z
vlagatelji in z upoštevanjem
njihovega mnenja. Iz tega
razloga razpisuje Kreditna
banka Ptuj anketo za
svoje vlagatelje, ki je zamiš-
ljena takole:
Banka vabi vse svoje vla-
gatelje in ostale občane, da
do 25. januarja dostavijo
banki pismeno svoje pri-
pombe in predloge za še
boljše izvajanje hranilne
službe. V svojem pismu naj
izrazijo miiljenje, kako naj
banka v bodoče izvaja na-
gradna -žrebanja, ali kako naj
banka uporabi tudi druge
motive nagrajevanja. Kritič-
no naj obdelajo vse proble-
me, ki so v zvezi z varčeva-
njem. Pri svojem nadalj-
njem poslovanju se bo ban-
ka poslužila mnenja ljudi, ki
zaupajo svoje prihranke
banki.
Izmed dospelih dopisov bo
banka izžrebala 20 praktič-
nih nagrad, s katerimi bo
nagradila izbrane anketarje.
Pisma naslovite na Kredit-
no banko Ptuj, v levem oglu
spodaj pa pripišite besedo
»anketa«.
Z varčevanjem do blago-
stanja!
Kreditna banka Ptuj
Ormoški hotel
pod streho
Delavcev gradbenega podjet-
ja »Ograd« iz Ormoža v teh
mrzlih zimskih dneh ne mo-
ti močan padec živega srebra,
ki je zdrknilo včasih tudi glo-
boko pod ničlo. Z veliko de-
lovno vnemo nadaljujejo z
delom pri dograditvi ormo-
škega hotela, ki je dobil v
teh dneh streho nad glavo in
s tem tudi dokončne obrise
te za Ormož vsekakor po-
membne in turistično prepo-
trebne novogradnje.
Kot kaže, in kot so nam
povedali v upravi gradbene-
ga podjetja Ograd v Ormo-
žu, bo hotel dokončno zgra-
jen in predan svojemu na-'
menu že sredi leta. Upajmo,
da bo ta pridobitev razvese-
lila številne domače kot tudi
tuje goste — turiste, ki bo-
do našli v hotelu prijetno
zavetišče. Ob tem lahko pri-
čakujemo v Ormožu tudi po-
večanje tujskega prometa in
izdatnejši iztržek iz turistič-
no-gostinske dejavnosti.
J. S.
No¥ pravilnik,
vendar
nedokončen
^ bistriški občini
Čeprav smo že v letu 1969,
še naši zvezni organi niso
sprejeli vseh novih zakonskih
osnov za sestavo volilnih pra-
vilnikov v občinah. Določene
pa še niso niti regije oziroma
republiške in zvezne volilne
enote. Kljub temu pa imajo
ponekod že izdelano ali pred-
videno volilno kandidatno
listo.
Na zadnji seji lO Sociali-
stične zveze v Slovenski Bi-
strici so prav tako razprav-
ljali o volilnem pravilniku.
Ker še ne moremo govoriti o
dokončnem pravilniku, po ka-
terem bodo letos v bistriški
občini volili svoje skupščin-
ske (občinske) organe, lahko
rečemo, da so pri sestavi vo-
lilnega pravilnika gledali, da
bodo kandidatne liste res
plod skupnega družbenega
dela vseh občanov, ne pa po-
sameznikov.
Seveda bodo še kljub ne-
sprejetemu volilnemu pra-
vilniku začeli v bistriški ob-
čini priprave na volitve. Ta-
ko bodo obdelali razvoj go-
sp-^darstva v občini in njego-
ve možnosti v naslednjih le-
tih. Zedinili se bodo o druž-
beno-ekonomskih izhodiščih.
Vso pozornost pa bodo po-
svetili vseljudski narodni o-
brambi.
2e sedaj bodo tudi izdela-
li kriterije za kandidate v
predstavniških organih skup-
ščin.
Na tej zadnji seji izvršnega
odbora SZ v Slovenski Bistri-
ci so se tudi sporazumeli, da
naj ne bi posamezniki imeli
več zadolžitev. Ti primeri se
ne bi smeli pojavljati ne v
mestu in ne v vasi pa tudi ne
v delovnih organizacijah. Ta-
ko bo prišlo do številnejše
zasedbe, ker ne bo potrebno
enemu »letati« vse okrog.
Prav tako so se zavzeli, da bi
njihove kadre osvobodili dru-
gih dolžnosti v ostalih druž-
benopolitičnih organizacijah,
tako da bi lahko Socialistič-
na zveza čim boljše izpolnila
svoj program.
-b
Trčila osebni in
tovorni avto
11. januarja 1969 sta na
cesti drugega reda Hajdina—
Pragersko trčila osebni in to-
vorni avto. Tovornjak je vo-
zil Alojz Bigec iz Pobrežja
117, osebni avto pa Života
Milosavljevič iz Kidričevega.
Škode je okoli 2000 din.
Sindikalni zbor	v Litmerku
Lani uspešni,
letos
pred novimi
nalogami
v petek, 10. januarja, je
imela sindikalna podružnica
obrata »Jeruzalem«, delov-
ne enote Litmerk, redni letni
občni zbor. Poleg delavcev,
zaposlenih v tej delovni eno-
ti, sta se občnega zbora ude-
ležila tudi inž. Vinko STE-
FANClC, kot predstavnik
obrata ter inž. Martin HAB-
JANlC kot predstavnik ob-
činskega sindikalnega sveta
Ormož.
V poročilu predsednika po-
družnice je tov. PREJAC
poudaril, da je njihova de-
lovna enota dosegla v pre-
teklem letu proizvodne uspe-
he. Poleg reševanja nalog iz
vinogradniške-proizvodnje so
posvečali vso skrb tudi dru-
gim vprašanjem iz področja
dela sindikalne organizacije.
Med drugim so v preteklem
letu skrbeli za rekreacijo de-
lavcev in so organizirali iz-
lete ter obiske nekaterih so-
sednjih delovnih organiza-
cij. Ogledali so si tovarno
Varteks v Varaždinu, Stu-
biške toplice, Trakoščan in
Zagreb. V poročilu je bila
med drugim poudarjena pre-
skromna obveščenost delav-
cev o delu centralnih orga-
nov upravljanja.
Delovna enota Litmerk je
dosegla v lanskem letu za-
vidljive proizvodne rezulta-
te, saj so s splaniranimi stro-
ški proizvodnje presegli plan
za 1,6 vagona grozdja. ]
lavci so postavili vpraša
samoupravnega mehaniz
in kateri organi upravlja
bodo vpeljani sedaj, ko
je kmetijski kombinat Jei
zalem Ormož združil s S
venija-vinom iz Ljublja
Na ta vprašanja jim je j
drobneje odgovoril inž. V:
ko Stefančič. Mnogo so ^
vorili tudi o osebnih dohc
kih delavcev v tako imei
vani mrtvi sezoni v vii
gradniški proizvodnji. V la
skem letu so v ta namen »i
zervirali« od uradne posta
ke 15 do 20 din sredstev
izplačilo osebnih dohodk
v nesezoni in ob deževi
dnevih. Delavci so mnen
da je to le delna rešitev
izhod v sili ter da bo tre
vprašanje osebnih dohodk
v mrtvi sezoni drugače
bolj življenjsko rešiti.
Postavili so tudi zahte
ureditve prehrane delava
kar se lahko le pozitivno o
raža na delovne uspehe.
Po zboru so udeleženci, t
je že tradicija, ob godbi z
plesali, zalili žulje trdq
vinogradniškega dela t
prinesli iz kleti tudi špan
lepo ohranjenega grozdja
simbol njihovih vinogrado
ki bodo spomladi zopet zi
živeli v vsem svojem pris
nem, lepem pa tudi trde
življenju.	J. S.
Ospeino leto za Makolčcine
Preteklo leto je bilo res u-
spešno za Makole in njene
prebivalce.
Kot prvo se jim ie začela
uresničevati dolgoletna želja,
da bi imeli njihovi otroci lep-
šo šolo. S sprejetjem refe-
renduma za samoprispevek
za ureditev materialnega sta-
nja šolstva se jim ta želja že
uresničuje. Gradbeno podjet-
je Remont iz Makol že od
poletja sam gradi prizidek
stari šoli. Letos bodo obnovili,
oziroma adaptirali stari del
šole. Ze v naslednjem šol-
skem letu bodo njihovi otroci
obiskovali pouk v popolnoma
preurejeni in delno tudi novi
šoli.
Drugo željo jim je izpol-
nilo trgovsko podjetje Kolo-
niale, poslovna enota Poljča-
ne, ki je poleti odprlo v Ma-
kolah nov trgovski lokal. Če-
prav je v začetku vladalo do
postrežbe v lokalu, ki je del-
no tudi samopostrežna trgo-
vina, nekako nezaupanje,
predvsem pa še po požaru v
lokalu, je sedaj stanje popo
noma drugačno. Ljudje soj
na novi lokal že navadili, f
tudi poslovanje v njem sej
močno spremenilo. Tako lal
ko Makolčani v tej trgovi:
dobijo vse, tudi na potrošii|
ški kredit. S tem so preci
odpadli nakupi in vožnje i
Poljčane, Slovensko Bistri«
ali celo Maribor. Najbolj
pokazatelj uspešnega posK
vanj a pa je zvišan promet,!
je v novem lokalu močno ni
rastel.
Ob koncu leta so dobili
kolčani tudi novo pošto.
daj si želijo le še priključc
na avtomatsko centralo, ki \
pa bodo verjetno dobili še,
letošnjem letu. Izgledi za '
vsekakor so.	;
Tako je bilo minulo leto'
Makolčane precej uspešni
Ne moremo seveda reči, da!
je izboljšalo njihovo matei!
alno stanje, dobili pa so P'
kaj novih objektov, kar j''
veliko pomeni!
^^pp^jk — ČETRTEK, 16. JANUARJA 1969
STRAN 5
onček Praprolnik, sekretar komiteja
;MS Ormož:
3odocnosl
e naša,
laše so tudi odgovorne
Tovariš Prapotnik, kot
inskoletni predsednik občin-
kega komiteja ZMS Ormož
a letošnji sekretar komiteja
maš na delo mladine in nje-
lih problemov prav gotovo
loločene poglede in izkušnje,
takšna je tvoja ocena?
Res je, človek si dobi pri
[elu določene delovne izkuš-
ije in postane tudi nekoliko
K)lj kritičen in piker, vendar
»rez tega ne gre.
Vrsto let od osvoboditve
e zveza mladine predstavi j a-
a upoštevano družbeno silo,
d sedaj izgublja na ugledu
n je končno marsikje ostala
e še družbena »ne bodi ga
reba« ter subjekt kritizira-
ija, kar ima vsekakor glob-
je družbenopolitične vzro-
te. Zakaj je temu tako, se
ianes vprašujemo mi mladi
takor tudi tisti, ki so bili
nladinci pred dvajset in več
eti ter so sedaj tako rekoč
iodniki našega dela. Očitajo
lam, da smo brez idej, da v
las ni požrtvovalnosti, da
ano neorganizirani, da smo
IVO j o dejavnost mater ializi-
rali, in kot taki družbo le
)remenimo. Ob tem očitku
)a se postavlja resno vpraša-
nje, kdo je kriv, da nismo
reč »Spartanci«, da smo se
?omehkužili in da želimo za
tvojo dejavnost tudi udeležbo
iružbenih sredstev. Nekateri
starejše generacije ob teh
)čitkih vse preveč radi po-
rabljajo, da smo mladi in-
;egralni del družbe, predvsem
?a pozabljajo na to, da so
tudi sami iz generacije v ge-
neracijo malo po malem pri-
»pevali, da je zveza mladine
taksna, kot je.
Prej si omenil sredstva za
lejavnost zveze mladine, me-
"•s da so preskromna?
Ko se deli »kruh«, nam oči-
tajo nešteto napak ter dobi-
mo pač zaradi tega manjši
kos. Kaj hočemo, grešnega je
pač treba v poduk drugim
kaznovati in ga poiskati, če
je treba tudi z mikroskopom.
Res pa je tudi to, da mora-
mo mladi, če hočemo kriti-
zirati nekoga, ki nas ne razu-
me, pogledati tudi našo senč-
no stran. Ob tem moramo da-
ti roko na srce in priznati,
da smo mnogokrat ob celi
vrsti problemov, ki so se na-
našali na nas, — vzeli gra-
mofon in le plesali. V mladih
je še vedno premalo čutiti
pripadnost mladinski organi-
zaciji ter solidarnost do po-
sameznikov ali skupin, ki so
v tej ali oni obliki družbene
anomalije zabredli v težave.
Največkrat vidimo le sebe ter
so osebni interesi vse pogo-
sto vodilo naših akcij. Ko
smo v težavah, poudarjamo
pripadnost mladinski organi-
zaciji in smo borbeni, ko pa
so drugi v težavah, se iz pre-
vidnosti umaknemo in je e-
goizem bumerang za nas vse.
Dokler ne bomo vsak pri se-
bi zatrli take miselnosti, bo-
mo še ob tako lepih idejah
in načrtih ostali praznih rok.
Mladi se moramo zaveda-
ti, da je bodočnost naša in
da so naše tudi odgovorne
naloge pri graditvi sociali-
stične družbe. Pravice in
dolžnosti so neločljivo pove-
zane, zato moramo najprej
izpolnjevati dolžnosti, da bo-
mo lahko deležni tudi ustrez-
nih pravic.
J. S.
V OPLOTNICI NOSI ŠOLA il^E PO
»Pohorskem
balaljonu"
Ob minulem prazniku ob-
čine so bile razne svečanosti
po vseh krajih občine. Mar-
sikje so bili ravno osnovno-
šolci glavni nosilci teh pro-
slav. Zato so posebej sveča-
no proslavili ta dan na o-
snovni šoli v Oplotnici, ki no-
si ime po legendarnem bata-
ljonu.
Slavju pa so se pridružili
vsi drugi v kraju. Tako so
imeli na predvečer svečano
akademijo, za katero je pro-
gram sestavil in napisal Stan-
ko Gradišnik. Obujala je spo-
mine na Pohorski bataljon.
Program je izvajala oplotni-
ška mladina in prosvetni de-
lavci.
Posebej so bile svečanosti
še ob spomeniku v Oplotnici,
kjer je spregovoril prisotnim
predsednik KO ZZB Franc
Krajnc in pa na bojišču na
Osankarici pri Treh žebljih.
Na osnovni šoli pa so ob
tej priliki izdali drugo šte-
vilko svojega lista »Pohorski
odmevi«. Tega urejajo pio-
nirji ob podpori slavistov na
šoli, posebej pa so učenci
navdušeni nad sodelovanjem
in urejanjem njihovega lista
s tovarišicama Marto Pavlič
in Rozalijo Spes.
-b
Počitsliška aktivsiost
no Pragerskem
Mladinski aktiv Pragersko
le na enem svojih sestankov
astanovil svojo družino po-
-nniske zveze. V tej druži-
sedaj deluje 25 mladih
Pocitnicarjev, ki so že na
prvem sestanku določili ak-
'ril plan za obdobje prvih
lif". "mesecev. Za osnovno
tem obdobju so si
postavi, vključiti v svoje
Sih »največje število
PZ so poka-
la	zanimanje tudi
v mednarodno
rgamzacijo PZ ter potova-
li v te države. Prepričani
•avč;,.-, ta organizacija
Save l^. tudi "a vzhodne dr-
zastopane
v malem številu.
Viktor Horvat
Pri Treli kraljih
vlečnica?
V lanski jeseni je kolektiv
Impola za petdeset let od-
kupil kočo pri Treh kraljih,
ki jo je izredno lepo uredil.
Tako so v bistriški občini
dobili lep in sodoben objekt,
kjer bodo lahko obiskovalci
preživeli nedeljski vikend ali
izlet.
Sedaj pa že razmišljajo o
razširitvi tega turističnega
objekta. Možnosti namreč so,
da bodo že prihodnje leto
za smučarje na tem kraju
zgradili vlečnico. Upajmo, da
bodo res uspeli v svojih tež-
njah. Seveda pa bi bilo prav,
da bi tudi ostale delovne or-
ganizacije priskočile na po-
moč s svojimi sredstvi in da
ne bi vse breme težilo samo
en delovni kolektiv v občini.
Stari poročni
običaii
še vedno živijo
Mnogo lepih starih olAia-
jev je že šlo v pozabo. To je
velika škoda, saj so veren
odraz tedanjega življenja,
stopnje kulture, civilizaci-
je..., mnogi pa imajo tudi
zgodovinsko obeležje. Zadnje
čase jih zopet obujamo in
prikazujemo v povezavi s
turističnimi, kulturnimi ali
drugimi prireditvami.
Med starimi običaji ali na-
vadami v naših krajih, ki še
niso pozabljeni, je »gostuva-
je«. Imenujejo ga tudi »pr-
leško gostuvaje«. Navadno se
ga udeleži večje število lju-
di, poleg ženina in neveste
še »starešina«, njihove so-
proge — »debele matere«,
svatevce, in mnoge druge
osebnosti z visokimi »funk-
cijami«. Poleg omenjenih so
na gostiji v središču pozor-
nosti »muzikanti« in vsi ti-
sti, ki imajo »dober jezik«.
Ti držijo gostijo pokonci. Go-
stija traja po več dni. Pre-
malo imamo prostora, da bi
vam lahko podrobno poro-
čal, kaj vse se tam dogaja.
Morda bi tudi tiste, ki se po-
ročijo »bolj na hitro«, zani-
malo, kakšen je poročni ob-
red na gostuvanju.
Ze teden dni pred poroko
pripravljajo jedila in pijačo
pri obeh hišah, neveste in že-
nina. Na dan poroke so mi-
ze obložene z jedili in pija-
čami, da se kar šibijo. Vsak-
do misli, da je poroka enkrat
v življenju, čeprav ni vedno
tako. Na dan poroke se zbi-
rajo »gostuvanjci« na neve-
stinem in na ženinovem do-
mu. Na ženinovem domu jih
sprejemajo že od ranega ju-
tra z bučnimi melodijami
muzikanti. Ko se najedo in
si privežejo dušo, ženin za-
prosi za blagoslov staršev in
odpuščanje. Zatem se napo-
tijo po nevesto. Vedno po-
gosteje srečamo kolone av-
tomobilov. Nekoč so se vo-
zili v kočijah. Seveda je tu
vse po »predpisih«. Muzikan-
ti se peljejo na čelu kolone,
ženin pa v zadnjem vozilu.
Ko prispejo na nevestin dom,
se prične svojevrsten obred.
Tam jih najprej vprašajo, po
kaj so prišli. V šaljivem raz-
govoru se končno domenijo
za nevesto. Tudi na nevesti-
nem domu starši blagoslovijo
nevesto. Med slovesom je
marsikatero oko solzno. Za-
tem se odpeljejo k poroki.
Po poroki se zopet vrne-
jo na dom. Prične se veseli
del ali gostija v pravem po-
menu besede. Gostovanj ci
posedejo za mize, na katere
kmalu nanosi j o vse vrste
jedi in pijač. Vino kmalu
prevzame svojo vlogo. Zaigra
še godba, in če je dovolj ta-
kih, ki se radi zavrtijo, je
kmalu razpoloženje spodobno
za gostijo. Med plesom po-
čenjajo vse mogoče stvari.
Največ zbadajo v šali drug
drugega in pripovedujejo
»vice«. Med tem navadno
spodijo otroke. Naš list pa je
namenjen tudi njim, zato
vam o »vicih« ne morem pi-
sati.
Veselja dolgo ne zmanjka,
ZR
Tudi v Cirkovcah primanjkuje
denarfa
Vsak razgovor na kateri-
koli krajevni skupnosti se
začne o primanjkovanju de-
narnih sredstev. Tako je bilo
tudi v torek, ko sem se v
Cirkovcah pogovarjal s pred-
sednikom Alojzom Klajn-
škom in tajnikom Alojzem
Kmetecem
Beseda pa je vseeno naj-
prej stekla o samoprispevku,
ki ga v lanskem letu njihova
krajevna skupnost ni spreje-
la. Oba sta dejala, da je bil
samoprispevek ob nepravem
času. Kmete je namreč že spo-
mladi prizadejala suša, živi-
na tudi ni šla dobro v denar,
razen tega pa so se v tej kra-
jevni skupnosti že skoraj de-
set let borili, da bi njihove
njive prišle iz prvega v drugi
cenilni okoliš. V tej krajevni
skupnosti imajo namreč pre-
cejšnje število pašnikov, ki
pa so večji del zamočvirjeni.
Kljub temu so v minulih
letih imeli letne krajevne
samoprispevke, ki so jih
kmetje redno plačevali. Tako
so si iz takih sredstev zgra-
dili novo mrliško vežo, po-
kopališčni zid, v več vaseh
pa so tudi postavili javno raz-
svetljavo.
Ze lani so razmišljali o
tem, da bi samoprispevek po-
novno razpisali., Vendar sta
oba prepričana, da bi samo-
prispevek uspel le za kak
nujen objekt v kraju. Mogo-
če za prosvetno dvorano ali
pa za dokončanje pokopali-
škega zidu. Razmišljajo pa
tudi o stalno zaposlenem
grobarju, sredstva zanj pa bi
zbirali po hišah.
Omenili smo že, da so v
nekaterih krajih postavili jav-
no razsvetljavo, sedaj pa ni
sredstev za tokovnino.
Tako je cirkovška krajev-
na skupnost podobna drugim,
ki jih vsepovsod težijo isti
problemi, kot so denar, slabe
ceste, javna razsvetljava in
podobno.
-b
V šiurmovcu so sami
uredili cesto
Proti koncu preteklega le-
ta so v Sturmovcu pri Vid-
mu uredili vaščani prosto-
voljno del cestišča. Na lastno
iniciativo so organizarali pre-
voz gramoza. Bolje bi bilo,
če bi lahko uporabili v ta na-
men sredstva KS Videm. Ker
ta ni sprejela samoprispevka,
ni sredstev za «este. V Stur-
movcu so jih morali prispe-
vati sami. Ker ni daleč do
gramoza, so omenjeno delo
zmogli. Veliko cest pa je v
haloškem predelu. Potrebne
so temeljite obnove. Brez
sredstev jih ni mogoče ure-
jevati, prav tako ne brvi in
mostov. Prebivalci teh krajev
čakajo na uspeh referendu-
ma za samoprispevek, ki je,
kot kaže, edina rešitev za ta
problem.
Z. R.
STRAN 6
TEDNIK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 195
Osnutek orcavilnika
o kandidacijskih konferencah in načinu
kandidiranja odbornikov in poslancev
1.	člen
S tem pravilnikom se doloC.a
sestava kandidacijskih konferenc,
način sprejemanja kandidatov za
odbornike in poslance ter druga
vprašanja v zvezi s kandidira-
njem in volitvami.
2.	člen
Kandidate za odbornike občin-
ske skspščine predlagajo in po-
trjujejo krajevne kandidacijske
konference.
Krajevne kandidacijske konfe-
ren';e »se formirajo za območje
krajevnih .skupnosti. Krajevne
kandidacijske konference sestav-
ljajo predstavniki enot delovnih
skupnosti iz območja, za katere-
ga se kandidacijska konferenca
ustanavlja.
Krajevni odbor SZDL določi,
koliko članov bo posamezna or-
ganizacija iz tretjega odstavka
lega člena imenovala v kandida-
cijsko konferenco.
Krajevne kandidacijske konfe-
rence štejejo od 25 do 41 članov.
Konkretno število članov kandi-
dacijske konference določi kra-
jevni odbor SZDL hkrati, ko do-
loča, koliko članov bo imenovala
posamezna organizacija v krajev-
no kandidacijsko konferenco.
Clare v krajevno kandidacijsko
konferenco izvolijo organizacije
iz 3, odstavka tega člena na se-
stanku članov organizacije oziro-
ma na sindikalnih sestankili.
3.	člen
Naloga krajevne kandidacijske
konference je, da:
1. sprejme kandidate za odbor-
nike skupščine občine Ormož;
Z. izvoli delegate za občinsko
kandidacijsko konferenco;
3. razpravlja o kandidatih za
zvežne in republiške poslance.
4.	člen
Krajevno kandidacijsko konfe-
renco vodi predsednik in 2 člana
predsedstva. Predsedstvo in za-
pisnikarja voli konferenca. Zapi-
snik o sprejemanju kandidatov
za skupščino občine Ormož mora
vsebovati vse podatke in biti
podpisan od vseh, ki jih zahteva
zakon o volitvah.
Krajevna kandidacijska konfe-
renca je sklepčna, če je prisot-
nih najmar.j dve tretjini izvolje-
nih delegatov. Kandidat ali de-
legat j»» izvoljen, če je zanj gla-
sovala I« d polovica vseh članov
konference.
Način glasovanja o kandidatih
In delegatih (javno-tajno) določi
konferenca pred glasovanjem.
Izid glasovanja ugotovi delovno
predsedstvo.
5.	člen
Vsak kandidat na krajevni kan-
did^tcilski konferenci ima pravi-
co predlagati toliko kandidatov
za odbornike in toliko delegatov
za občinsko kandidacijsko kon-
ferenco, kolikor jih odpade na
območje, za katerega je krajev-
na kandidacijska konferenca
sklicana. Pri sprejemanju pred-
logov za odbornike in delegate
mora delovno predsedstvo paziti,
da bodo sorazmerno zastopane
vse dejavnosti (gospodarske in
negospodarske) in vsi sloji pre-
bivalstva. Ob gornjih kriterijih
pa je treba upoštevati, da morajo
zlasti kandidati in odborniki bi-
ti sposobni in delavoljni ljudje,
ki so « dosedanjo aktivnostjo na
dnižbjno političnem in gospodar-
skem področju pokazali kvalite-
te, ki jJh vsebuje program SZDL
in ki jib zahteva gospodarska in
družbena reforma.
8. člen
Kandidate za poslance republi-
ške skupščine predlaga in potr-
fuje občinska kandidacijska
konferenca.
Občinska kandidacijska konfe-
renca šteje 80 delegatov. Občin-
sko kandidacijsko konferenco se-
stavljajo delegati, izvoljeni na
krajevnih kandidacijskih konfe-
rencah, delegati, ki jih izvolijo
občinske družbeno-politične orga-
nizacije in društva, ter delegati,
k' jih izvali sindikat.
Posamezne skupine iz prej na-
vedenega člena delegirajo v ob-
činsko kandidacijsko konferenco
naslednj<» število članov.
1. Krajevna organizacija
SZDL Ormož	5
Krajevna organizacija
SZDL Loperšice	1
Krajevna organizacija
SZDL Središče	5
Kralevna organizacija
SZDL Kog	3
Krajevna organizacija
SZDL Miklavž	3
Krajevna organizacija
SZDL Ivanjkovci	3
Krajevna organizacija
SZDL Tomaž	4
Krajevna organizacija
SZDL Podgorci	3
Krajevna organizacija
SZDL Savci	1
Krajevna organizacija
SZDL Runeč	1
Krajevna organizacija
SZDL Velika Nedelja	3
Krajevna organizacija
SZDL Ključarovci	1
2.	Gospodarstvo:
a)	kmetijstvo	10
b)	industrija	7
c)	ostalo	6
3.	Prosveta in kultura	4
4.	Zdravstvo	2
5.	Javue službe	2
G. Konferenca ZK	3
7.	Komite ZMS	3
8.	OO ZH NOV	3
9.	Občinski sindikalni svet	3
10. Obč. konferenca SZDL	3
7.	člen
Naloga občinske kandidacijske
konference je, da:
1.	sprejme kandidate za repu-
bliške poslance;
2.	izvoli delegate za medobčin-
sko kandidacijsko konferenco;
3.	razpravlja o predlogih za
zvezne poslance.
8.	člen
Glede dela občinske kandidacij-
ske konterence in sprejemanja
kandidatov ter izvolitve delega-
tov za medobčinsko kandidacij-
sko konferenco se analogno upo-
rab'ja1o določila 4. in 5. odstav-
ka tega pravilnika.
9.	člen
Delegati za medobčinsko kan-
didacijske konferenco se izvolijo
v številu in strukturi, kot jo do-
loča pravilnik medobčinske kan-
didacijske konference.
Ce je način volitev delegatov
za medobčinsko kandidacijsko
konferenco drugačen, kot je pred-
viden s tem pravilnikom, se upo-
rabljajo določila pravilnika med-
občinske kandidacijske konfe-
rence.
10.	člen
Izvršni odbor občinske konfe-
rence SZOL Ormož je pooblaščen,
da spremeni posamezna določila
tega pravilnika, če bi to nareko-
val republiški pravilnik ali pa po-
zitivna zakonodaja v zvezi z vo-
litvami in kandidiranjem. Spre-
meniti se smejo samo določila, ki
jih ni mogoče določiti drugače,
kot jih določajo prej oaicajeni
viri.
II. člen
Ta pravilnik je bil predhodno
obravnavan na koordinacijskem
odboru vseh organizacij in je
ŠOLA ZA ZDRAVJE NA
Kmtli
Na Runču v teh dneh pri-
čenjajo s šolo za zdravje.
Posamezna predavanja iz šo-
le za zdravje bodo dodali tu-
di kuharskima tečajema na
Kogu in Podgorcih. Na Kogu
tečaj že imajo, v Podgorcih
pa ga bodo organizirali v
februarju. Na Kogu je orga-
nizator tečaja KO RK, v
Podgorcih pa bo tečaj orga-
niziralo domače prosvetno
društvo.
Delavska univerza v Or-
možu je do sedaj imela po
posameznih krajevnih cen-
trih že precej predavanj s
področja obrambne vzgoje
občanov. V decembru lan-
skega leta pa so po naročilu
organizacije ZROP ob dnevu
JLA predavali po osnovnih
šolah tudi filme z narodno-
obrambno tematiko.
Trenutno pripravljajo še
nekaj poljudnoznanstvenih
predavanj in tri šole za živ-
ljenje.
V sodelovanju z obratom
Jeruzalem Ormož bodo orga-
nizirali na nekaterih delov-
nih enotah tudi predavanja
iz obrambne vzgoje, s sindi-
katom pa seminar za sindi-
kalne funkcionarje. Med dru-
gim tudi seminar za delavce
žagarskega obrata SLOG v
Središču ob Dravi.
DU Ormož pripravlja tudi
druge oblike izobraževanja.
O tem bomo poročali pri-
hodnjič.	J. S.
TONČEK PRIPOVEDUJE
Kako veselo
v šoli bi bilo,
ko bi teh cvekov
nesrečnih ne bilo.
Ali ti cveki,
da ti ne lažem,
to je huda,
nesrečna golazen.
Ce se ti enkrat
to zaredi,
človek se jih zlepa
več ne znebi.
Ko starši izkaz
so v roke dobili,
hitro- na resen
posvet so stopili.
Oče je rekel:
jaz mu pokažem
z leskovo mastjo
mu zadnjo namažem!
Mati, da bi
prepozna ne bila,
na vrh mi še brezovo
olje je vlila.
Ne morem povedat'
ti te-le naslade,
kako delujejo
razne pomade.
Križana lesa,
kako to ven vleče,
prvo te ščipa
drugo te peče.
Poslušaj, prijatelj,
kaj ti svetujem,
recept povsem drugi
ti narekujem:
Bodi v šoli pazljiv
in doma oprezen,
da ne boš rajskega
masla deležen!
Alenka!
Ker želiš, da ti opišem, kako so
vplivale prve snežinke nz. drugo slo-
vensko šolsko nalogo, sem ti to že-
ljo izpolnila. Prosim te, odgovori
mi še, zakaj pod pismi učencev in
učenk ni natisnjen tudi razred? Ne
pozabi na odgovor!
Lep pozdrav!
Majda RajSp, Velika Nedelta
OCENA DRUGE ŠOLSKE NALOGE
Vsak dan smo pričakovali, kdaj
bo tovariš učitelj prinesel zvezke.
Nekega dne pride tovariš z zvezki
in z nasmejanim obrazom v razred.
Mi pa smo od začudenja rekli vsi
v en glas: »Joj, poprava!« Ko smo
dobili zvezke, sem najprej pogledala
oceno. Ko sem zagledala oceno, sem
bila presenečena. Pisala sem odlič-
no. Tega nisem pričakovala. Tova-
riš je vpisoval ocene v redovalnico.
Ko je poklical mene, sem rekla glas-
no in veselo: »Odlično.« Vsi učenci
in učenke so zagledali na mojem
obrazu vesel nasmeh.
Se pesmica
ZIMSKO ŽIVLJENJE
Zunaj mrzel veter brije
in snežinke padajo,
mi pa za pečjo sedimo
in se zraven smejemo.
Ko pa veter bo prenehal,
s smučkami bomo v dolino zdrveli,
že na led se nam mudi,
kaj če peči,
to nar ne skrbi.
Oče, mati, babica,
vsi se kregajo,
vsak za otroka se boji,
da se mu kaj ne pripeti.
Ce škornje bomo si zmočili,
nogavce raztrgali,
rokavice izgubili
in domov prijokali,
to bo reč!
Oče pride s palico,
mati pa s kuhalnico.
mi pa hitro vsi za peč,
da nas videti ni več
Majda!
Prepričala si me, da utegnejo prve
snežinke prav dobro vplivati na šo-
larje in na njihove pismene izdelke.
Vsaj pri tebi je tako. O součenkah
in součencih mi, žal, nič ne pišeš,
kako so se obnesli pri šolski nalogi,
ko jih je nenadoma zmotil prvi
sneg. Ali tudi tako dobro?
Pesmica se ti je prav tako posre-
čila in jo z veseljem objavljam, ker
trenutno prav posebno pristoja se-
danjemu letnemu času. Spesnila si
jo po resničnem življenju. .Nič se ti
ni bil? treba izmišljevati, kar sama
ti je stekla, ali ne? Mnogo takih in
drugačnih dogodkov se neprestano
suče okrog tebe. Samo ozreti se ti
je treba, pomisliti in — napisati.
Ali ni to lepo in veliko?
vprašuješ me, Majda, zakaj pod
pismi ni natisnjen tudi šolska raz-
red, katerega dopisnik obiskuje.
Veš, zato, ker NASA PISMA niso
šola. Pozdravljam te
Alenka.
Alenka!
Sporočam ti, da smo najb
ni člani našega pionirskega
ga zbora v Veliki Nedelji
koncertu v Ptuju. To je bil
boto 11. januarja.
Ob 13. uri smo se z vlab
peljali v Ptuj in smo imeH
časa. Zato smo obiskali n
ptujskem gradu. Ogledali sm
like prostore, razen viteške d
ki bo do pomladi zaprta,
smo šli proti šoli Franc Ose
občudovali polne izložbe. V
lepe šole je ribnik, na njen
otroci se drsajo.
Nestrpno smo čakali na i
Ob 16. uri je bil začetek. M
pevski zbor iz Maribora i
krasno pel, da kaj takega oi
nikoli slišali. V radiu tudi k
jejo, a tako ne. V zboru so b
ci in pevke. Pazljivo so glect
genta in vsako pesem zape
napake. Vsi poslušalci smo b
dušeni. Naša pdeška pesem
sam ja mali bia« je bila n
Radi bi jo še večkrat slišali,
smo ploskali in dirigent je d
pek rdečih nageljnov.
Po koncertu smo odšli na
ško postajo. Nekoliko nas ,
zeblo. V srcu smo bili zad
ker smo toliko lepega doživd
Alenka, to sem ti napisala
tvoja zvesta dopisnica.
Moja zvesta dopisnica!
Hvala ti za izčrpno porofi
teremu si prilila kapljico hu
nosti. Z »zvesto dopisnico« si
podpisala in moram se smeji
Veseli me, da vas je vse I
navdušil in da ste videli in
kako je lepo, če mladina poj«
Tebi in vsem članom pion
zbora želim mnogo pevskih m
H
Alenka, to pesmico sem t
sala zvečer, zato ne bodi S
če je pisemce grdo napisano.
PRIŠLA JE ZIMA
Prišla je zima,
zima bela in z njo
tudi bela snežna odeja.
Zunaj pred hišo,
pa možak stoji
in v rokah metlo drži.
Ptički na -irevesih,
nič več ne žgole,
ker jim je hladno v noge.
Prišla je zima,
zima bela
in z njo tudi novo leto,
naj vam bo vsem srečno!
Tc lepo pozdt
Jožica Adlašič, Miho'
Jožica!
V pesmici nam vsem želis,
novo leto. Zato sem ]o takoj
sla v tiskarno, da tvoje dobj
ne bodo prepozne. Skoda bi ?
Tvoja beseda o grdi pisavi
resnična, kajti to pisemce si'
lepo in lično napisala, kar tf
lo tudi zelo všeč.	^
Pričeiek šoie za kmete v Ivanjkov-
cih
Ze v naši zadnji številki
smo na kratko poročali o pri-
pravah na pričetek šole za
kmete v Ivanjkovcih. V teh
dneh je šola že pričela z de-
lom, in sicer II. letnik, v ka-
terem je več poudarka na
praktičnem delu. Poleg sploš-
nih predmetov slovenščine,
matematike in družbenih ved
je dan tudi močan poudarek
na strokovnih predmetih, kot
so: ekonomika kmetijske
proizvodnje, poljedelstvo, ži-
vinoreja, sadjarstvo, vino-
gradništvo, gozdarstvo, var-
stvo rastlin, strojništvo, so-
dobna prehrana in zdravstvo.
V praktičnem delu šole
imajo dekleta šivanje, veze-
nje, kuhanje, vlaganje sad-
ja in povrtnin ter konzervi-
ranje. Fantje pa opravljajo
praktična dela na polju, v
vinogradih, pri živini, delo s
kmetijskimi stroji in z vsem
drugim, s čimer se bodo sre-
čpii kot gospodarji na svo-
jih kmetijah. Razumljivo je,
da bodo lahko pričeli s to-
vrstnimi praktičnimi vaja-
mi šele marca, ko se bodo
pričela prva spomladanska
dela.
Da bo šola za mlade kme-
tovalce dosegla tudi svoj
cilj in namen, skrbijo pre-
davatelji, ki so po večini
agronomi, veterinarji, višja
medicinska sestra, gozdarski
strokovnjaki, izurjena kuha-
rica ter drugi.
Iz tega, da so se pričele
že lansko leto in še bolj le-
tos »pojavljati« s strani
mladih kmetovalcev toliko-
krat želene šole za kmete,
lahko sklepamo, da so rodi-
le številne želje in diskusije
v svoji končni fazi le razve-
seljiv uspeh ter da smo od
besed in obljub, ki smo jih
dajali kmetom, prešli h kon-
kretnemu delu. Upajmo, da
uspeh tega prizadevanja ne
bo izostal.	J. S.
^^pp^jK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 1969
STRAN 7
tnagal je hotel Planina
tekmovanja gostince v v bistriški ol>čini
v drugi polovici pretekle-
leta so organizirali v bi-
ryki občini tekmovanje
.stincev, ki je zajelo druž-
■ni kot privatni sektor.
Tekmovali so v splošni iz-
ri jedil in pijač ter v do-
ačih specialitetah.
V	splošni izbiri jedil in pi-
5 v družbenem sektorju je
lagal hotel Planina, sledijo
dur Impol, GP letovišče
ad Statenberg itd. V za-
bnem sektorju v tej kon-
irenci je zmagala gostil-
Carka Katarina Leskovar
Zabljeka, na drugo mesto
' je uvrstila Helena Kumer
Devine, na tretje pa Fra-
a Trčak iz Vrhol.
V	izbiri domačih speciali-
t v družbenem sektorju je
■av tako osvojil prvo me-
> hotel Planina iz Sloven-
e Bistrice, na drugo se je
Tstilo GP letovišče grad
atenberg in na tretje go-
ana Dravinja iz Poljčan. V
zasebnem sektorju je prav
tako kot v družbenem pono-
vila zmago Katarina Lesko-
var, na drugo mesto se je
uvrstila Helena Kumer, na
tretje pa Zalokar Ljudmila iz
Slovenske Bistrice,
Posebej so še tekmovali
bifeji. Tako je v družbenem
sektorju zmagal bife gostin-
skega podjetja hotel Planina,
med zasebnim sektorjem pa
Vida Safhalter, druga je bi-
la Sabina Tramšek (obe Slo-
venska Bistrica), na tretje
mesto pa se je uvrstila Mar-
jeta Brecelj iz Zg. Bistrice.
Vsi najbolje uvrščeni v
vseh konkurencah so dobili
posebne diplome, kot pri-
znanje za uvrstitev na tem
tekmovanju. Prav pa bi bi-
lo, da bi takšna in podobna
tekmovanja še imeli, saj
imajo tako koristi vsi, pred-
vsem pa gosti, ki so postre-
žem ob tej konkurenci z
boljšo jedačo in pijačo.' -b
Prometna nesreča v
Loperšicah pri Ormožu
12. januarja se je pripeti-
la na cesti II. reda v vasi
Loperšice težja prometna ne-
sreča med voznikom avtobu-
sa, ki ga je upravljaj šofer
Mirko KARBA in med voz-
nikom tovornega avtomobila
— vlačilcem z avstrijsko re-
gistracijo, ki ga je upravljal
voznik Alojz SCHMUTZE,
zaposlen pri privatnem avto-
prevozniku v Avstriji.
Voznik vlačilca je pripe-
ljal iz Središča proti Ormo-
žu. Ko je pripeljal v rahel
ovinek pred vasjo Loperšice
se mu je nenadoma na mo-
torju pokvaril dovod goriva.
Zapeljal je na desno stran
cestišča, ustavil vozilo in pri-
čel popravljati okvaro. Pri
tem je pozabil postaviti var-
nostni trikotnik, niti ni pri-
žgal parkirnih luči. Za njim
je pripeljal voznik avtobusa,
ki zaradi megle ni pravočas-
no opazil parkiranega vozi-
la. Ko ga je opazil, je pričel
zavirati, vendar zaradi pole-
dice ni mogel preprečiti ne-
sreče. Trčil je v zadnji del
prikolice vlačilca in ga po-
tisnil 1,20 m po zaledenelem
cestišču.
Pri nesreči so bili lažje
poškodovani nekateri potni-
ki v avtobusu in sicer: Juli-
jana JAMBROVIC s Koga,
Ema RUBIN k Koga, Miran
KOVACIC iz Lačevasi, Raj-
ko HLEBEC iz Maribora, Ka-
tarina STRELEC iz Maribo-
ra. Viktor PEVEC s Huma,
v bolnišnico pa je bil za-
radi poškodb prepeljan Pa-
vel DVORSCAK iz Lačevesi.
Pri nesreči je nastalo na
avtobusu za okrog 20.000 N
din škode, na prikolici vla-
čilca pa za okrog 200 N din
škode.
Obiskal nas je -
dedek l^raz trgovskeg a podjetja »izbira« \z
Ptuja
I.eto 1968 se je Icar hitro po-
slovilo in pozdravit nas je pri-
šlo novo leto, polno pričakovanj.
Vsi veseli smo krasili posamez-
ne razrede in se pripravljali na
novoletno praznovanje.
Najbolj s:no se veselili dedka
Mraza, a nas je to veselje kma-
lu minilo, ko nam je tovariš
ravnatelj povedal, da nas letos
ne bo obiskal. Kmalu so tudi
vsi tirugi učenci spoznali, da
dedka Mraza ne bo, ker naša
šola nima patrona, ki smo ga
tako potrebni. Vsi smo bili ža-
lostni, a nas je razveselilo pismo,
ki ga je poslalo trgovsko ptid-
jetje Izbira. V njem je pisalo,
da bo dedek Mra:^ našim 32. so-
cialno šibkim učencem prinese!
darila. Bili smo presenečeni m
hkrati zelo hvaležni podjetju,
ki nam je pomagalo, a žal le
letos. Učencem, ki jih je obiskal
dedek Mraz, je zažarel obraz in
s hrupnim ploskanjem so ga pri-
srčno pozdravili. Tem učencem
je razdelil lepa darila. Bilj so
jih zelo veseli. Povedal je, da
se moramo pridno učiti. To smo
niu tudi obljubili. Nato se je
dedek Mraz poslovil, mi pa smo
mu želeli srečno pot.
Želeli bi, da bi nas še naprej
obiskal dedek Mraz iz Izbire.
Trgovskemu podjetju Izbira
Ptuj in njihovemu dedku Mra-
zu se prisrčno zahvaljujemo.
Pionirji osnovne šole
Videm pri Ptuju
V torek manjši zastoji
v prpmeiu
Nesreča nikoli ne počiva,
pravijo. Kljub temu v torek
zjutraj ni bilo večjih nesreč.
Ceste so bile to jutro mar-
sikje poledenele in to tako,
da so odpeljali nekateri av-
tobusi mariborskega podjet-
ja z zamudo.
Večja nevarnost je bila
predvsem na odsekih cest,
kjer so klanci, kar je značil-
no za bistriško občino. Ven-
dar je jutro minilo mirno,
razen manjšega zastoja v
prometu na Preloškem klan-
cu, ki pa je bil tudi hitro
odstranjen.	-b
SILVO BEORAČ -
STtOKOVMI SODELA-
VEC SIBL m ZK
ORMOŽ
Dosedanja praksa profesio-
nalizacije funkcionarjev ne-
katerih družbenopolitičnih or-
ganizacij je v ormoški občini
pokazala tako svoje dobre
kot tudi senčne strani. Tako
imajo na občinskem komite-
ju ZK in pri občinski konfe-
renci SZDL v Ormožu sekre-
tarja ZK in predsednika SZDL,
ki nista profesionalca in sta
oba redno zaposlena na odgo-
vornih delovnih mestih. V
zadnjem času se je pokazala
potreba, da bi obe navedeni
družbenopolitični organizaciji
potrebovali redno delovno moč
analitika oziroma strokovne-
ga svetovalca, ki bi sočasno
delal v obeh organizacijah.
Skoraj dokončno so se že
zedinili, da bo postavljen na
to delovno mesto Silvo Be-
drač, sedanji ravnatelj os-
novne šole v Podgorcih. Ime-
novani je aktiven družbeno-
politični delavec z ustreznimi
delovnimi izkušnjami, ki si
jih je pridobil že pred leti kot
mladinski funkcionar. Pred
nedavnim je bil izvoljen tudi
za namestnika sekretarja ob-
činskega komiteja ZK Ormož
in bil kot delegat ormoške
občine na VI. kongresu ZKS.
J. S.
Povozil jo je vlak
v soboto okoli poldvanaj-
ste ure dopoldne so našli v
predoru pri Crešnjevcu tru-
plo ženske. Po dokumentih,
ki so jih našli v njeni torbi-
ci, so ugotovili, da je pone-
srečenka Barbara Benges iz
Ljubljane, stara osemintride-
set let.
Ker je imela ponesrečenka
pri sebi vozni listek Ljublja-
na—Kraljevec, domnevajo, da
je padla z vlaka. Najverjet-
neje je, da se je pokojna
Barbara Benges pripravljala
za izstop v Pragerskem, pa
je prezgodaj odprla vrata.
psveti za želodčne
Hnike
Pustite vznemirjanje in
lo ob strani. Vsaka čez-
Jrna živčna obremenitev
ibo deluje na bolan želo-
t.
Ker se jezi ni mogoče
dno upreti, jo vsaj ne za-
žujte v sebi. Skušajte se je
terkoli sprostiti, toda ne da
;pri tem jezili druge in jih
lali želodčne bolnike.
9 Hodite redno k zobo-
ravniku, kajti vsaka zob-
I okvara povečuje želodčne
lečine.
9 Jejte vedno ob istem ča-
. tudi na dopustu. In pred-
em vzemite si pri tem do-
'Ij časa. Med jedjo v no-
benem primeru ne dopustite
kakšnih poslovnih razgovo-
rov.
® Nikoli ne pozabite, da
je za želodčne bolnike vedno
bolje, če jedo večkrat, pa
manj, kakor naenkrat veliko,
želodec ne more biti nikoli
preveč poln.
# Olajšate svojemu že-
lodcu prebavo. Zato dobro
zgrizite vsak grižljaj, preden
ga pojeste. Slina je namreč
odlično želodčno zdravilo.
0 V vsakem primeru se
izogibajte vročih jedi in pi-
jač nad 45 stopinj, kakor tudi
mrzlih jedi in pijač pod 10
stopinj. Kronični želodčni
bolniki bi morali po možno-
sti opustiti kajenje ali pa ga
omejiti na minimum.
li to mora
iko bifi?
Javnosti je znano, da se
v četrtek, 9. januarja, pred
Pornicami na Ormoški ce-
' v Ptuju neka ženska
mno ponesrečila. Usodno
je terjalo njeno
Radovedneži, kakršnih ni-
nikjer ne manjka, so se
zsii pre^pjgj^jj. postopek je
1'^'^vljen, truplo je pokopa-
Sobotni dan je že. Mesto
^rpcne smrti pa še vedno
s krvjo napojen
J'ves razhojen, potla-
" premešan. Kdor ve,
J je to, se izogne s krv-
_«namovanemu prostoru,
M pa nemoteno stopajo
• je m na podplatih razna-
»0 človeško kri. Nevede in
sem bil tudi jaz med
►^•ašujem:""	^^^^
PIETETA -
»^IR DO RAJNEGA?«
-i
Aktiv mladih komuni-
stov v Slov. Bistrici
Na pobudo občinske kon-
ference ZM in ZK je bil pri
občinski konferenci ZK v
Slovenski Bistrici ustanov-
V CREŠNJEVCU TUCI
KLUB
2e v zadnji številki našega
lista smo omenili aktivno
kulturno dejavnost KUD iz
Crešnjevca. Toda svojo de-
javnost so razširili še z ak-
tivnostjo kluba, v katerem se
shajajo stari kot mladi. Tako
so rešili problem sestajanja
in kulturno-političnega živ-
ljenja v kraju.
Prav bi bilo, če bi njiho-
vo delo bilo vzgled tudi dru-
gim, saj so dokazali, da lah-
ko s skrorhnimi možnostmi
marsikaj dosežejo.
Sedaj se pogovarjajo o
možnostih povezovanja s pev-
skim zborom iz Pragerskega.
Tako bi bil ustanovljen tudi
močan pevski zbor, ki bi štel
skoraj petdeset članov.
Ijen aktiv mladih komuni-
stov. Aktiv vodi petčlanski
odbor, katerega poglavitna
naloga je vključevanje mla-
dih članov v organizacijo in
dvigati njihovo stopnjo izo-
brazbe s pomočjo raznih se-
minarjev in dela na terenu.
Aktiv šteje 40 članov, ki
prav v tem času redno obi-
skujejo večerno politično
šolo. Za zdaj deluje na pod-
ročju občine Slovenska Bi-
strica samo eden takšen ak-
tiv, ko pa bodo v organiza-
cijo vključili večje število
mladih, bodo formirani po
potrebi tudi v drugih krajih
občine.
Viktor Horvat
Zažele*] si je puranovo
pečenko
V noči med 6. in 7. janu-
arjem je bila izvršena vlom-
na tatvina v gospodarsko po-
slopje župnije na Grabah pri
Središču ob Dravi. Storilec
je nasilno odklenil ključav-
nico in odnesel tri pure, dva
purana in eno raco. Vendar
so organi milice ukradeno
našli že zjutraj po tatvini.
Priprave na 50-letnlco
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pri organiziranju proslave
bo osnovnim organizacijam
sindikatov v delovnih orga-
nizacijah nudil potrebno po-
moč občinski sindikalni svet
Ptuj, osnovne organizacije
sindikatov v delovnih orga-
nizacijah pa morajo biti ini-
ciatorji in nosilci organizira-
nega, širokega in kvalitetne-
ga programa proslav. Vod-
stva osnovnih organizacij se
naj že v začetku leta pove-
žejo z delavsko prosvetnimi
društvi, šolami. Delavsko
univerzo, pokrajinskim mu-
zejem... in drugimi dru-
štvi, organizacijami in za-
vodi. Osnovne organizacije
naj mislijo tudi na upokoje-
ne člane sindikata, najza-
služnejšim članom in delav-
cem pa naj podelijo prizna-
nja.
Občinski sindikalni svet
Ptuj se že pripravlja na sin-
dikalni jubilej. Pripravlja
program osmega tedna brat-
stva in prijateljstva in dru-
go za čim lepše praznovanje
sindikalnega jubileja. ZR
Kako s prelazom
v črešnjevcu?
v Crešnjevcu se nekateri
vaščani že dalj časa razbur-
jajo zaradi neurejenih raz-
mer na železniškem prelazu.
Po zadnjih vesteh je hotela
železnica narediti železniški
prelaz z zapornicami in pe-
tim ali šestim ljudem dati
ključ od zapornic, ki bi si
jih nato ob prehodu sami od-
pirali in zapirali.
Seveda so vsi prizadeti ne-
gativno reagirali na takšno
odločitev, ker je ta prehod na
cesti četrtega reda, in zahte-
vali takojšnjo rešitev proble-
STRAN 8
tednik — Četrtek, i6. januarja
Po razstavi
Zore Vladen-Zavrniko ve
Naj spregovorim, čeprav z
zamudo, o zadnji razstavi v
Razstavnem paviljonu D.
Kvedra v preteklem letu.
Razstavno sezono je zaklju-
čila slikarka Zora Vladen-
Zavrnikova, s predstavitvijo
svojih del.
Na svoji četrti samostojni
razstavi nam je predstavila
trideset del, ki bi jih lahko
v glavnem razvrstili v tri za-
ključene celote: porušene ka-
tedrale, ikone in tihožitja.
O ikonah in tihožitjih le to-
liko, da je med njimi nekaj
uspešno rešenih formalnih
problemov, vendar kakšne
globlje izpovednosti v njih
ni zaslediti. Prav pri Poruše-
nih katedralah, se pa občuti
želja po globljem izpovedo-
vanju.
Za izhodišče svoje izpoved-
nosti, si je slikarka izbrala
elemente gotske in romanske
arhitekture, ki jih na slikah
niza v težke, temne gmote,
cesto na svetlem ozadju, kot
neme priče preteklosti in
minljivosti vsega, pa čeprav
pomembnega. Vendar slikar-
ka ni pesimist. Vero v seda-
njost in človeka je čutiti v
vseh delih iz tega cikla, po-
sebej pa je slednja izpričana
v Cvetu, ki se mi zdi nekak
smiselni zaključek Porušenih
katedral, ali pa morda nji-
hovo nadaljevanje!?
Za svoj slikarski izraz si
je avtorica izbrala mešano
tehniko na lesonit in les, ki
jo dobro obvlada, saj z bar-
vo gradi trdno kompozicijo,
ki jo pa včasih, žal, moti
vkraspana risba; le ta pa
učinkuje preveč ploskovno in
dekorativno ter razbija ob-
čutek prostora, ustvarjenega
z barvnimi kontrasti. Prav
zaradi tega učinkuje likovno
najbolj izčLščeno Porušena
katedra IV, kjer je slikarka
skoraj popolnoma eliminirala
trdo. vkraspano konturo.
Vendar je v delih vseskozi
prisotna, če jo smem tako
imenovati, avtoričina iskre-
nost, ki rezultira iz bolj alj
manj posrečenih prostorskih
rešitev in njim adekvatnim
izhodiščem obra\navane te-
me.
Upam, da lahko ob tej pri-
ložnosti, v zaključku, izrazim
željo, da bi bile v naslednjih
letih Pokrajinskemu muzeju
v Ptuju, dane večje finančne
možnosti za še bogatejšo
razstavno dejavnost in ure-
ditev ustreznejše razsvetlja-
ve, ki morda edina ne go-
vori v prid temu, sicer en-
kratnemu, razstavnemu am-
bientu.
Kulturnozg<^cioviriski sponienik v bistriški
občini
m polskavi je bil lep grad
Ime Zgornja Polskava za-
sledimo prvič v zgodovinskih
virih leta 1164. Toda v bli-
žini današnje Polskave je že
v rimski dobi bila naselbina
z imenom Mansio Pultavia.
Samo pet let kasneje, ko se
prvič omenja Polskava, dati-
ra nastanek župne cerkve, ki
pa je bila koncem 18. stolet-
ja povišana.
Ze v dvanajstem stoletju
zasledimo prvič v zgodovin-
skih virih polskavsko gospo-
do. Vendar ti že v letu 1402
izumrejo. Ze ti so imeli dva
dvora v obeh Polskavah. To-
da z napadom Turkov je sle-
dilo njuno uničenje. Kljub
temu pa so ju hitro obnovili.
Tak dvor na Zgornji Polskavi
je nato večkrat menjal last-
nika, dokler ga kmetje leta
1635 niso razdrli.
Sele na tej ruševini je bil
leta 1643 zgrajen grad, ki je
služil za osnovo sedanjemu
gradu. Grad je tako dobil do-
končno obliko sto let kasne-
je.
Grad je lepo delo italijan-
ske renesanse. Se dolgo po
njegovem nastanku ga je ob-
krožal lep park z vrtovi. Da-
nes lahko zasledimo le nje-
gove ostanke, čeprav si je
krajevna skupnost v pretek-
lem obdobju postavila nalo-
go park urediti. Delno ji je
to uspelo, vendar še zdaleč
ne tako, kot je bilo preje.
Grad je sedaj stanovanjska
zgradba. V vojnem času je
bil močno opustošen, da ni
ostalo v njem nič drugega
kot slike, ki spominjajo na
bogato opremo gradu.
Mnenje zavoda za spome-
niško varstvo je, da bi mo-
ral dobiti grad primernejšo
funkcijo zaradi bližine dr-
žavne ceste, morda celo kot
gostinsko-turistični lokal.
-b
Pogled na bogato plastično oblikovano in štukirano fasado
gradu. V ospredju polomljena ograja in skromna brv.
KiNO
GORISNICA: 19. .januarja —
francoski film NEBO NAD
GLAVO;
KIDRIČEVO: 17. in 18. januarja
—	grško-ameriški film GRK
ZORBA;
20. in 21. januarja — jugoslo-
vansko-nemški film PESEM
PRERIJE;
LJUTOMER: 18. In 19. januarja
—	nemški film PESEM PRE-
RIJE;
22. in 23. januarja — francosko-
sovjetski film NOC LOČITVE;
0RM02: 18. januarja — ameri-
ški film BEN HUR;
19.	januarja — ameriški film
BITKA V ARDENIH;
22. januarja — angleški film
SLEPA ULICA;
PTUJ: 16. in 17. januarja — Ita-
lijanski film ZA PEST DO-
LARJEV;
18 in 19. januarja italijansko-
-španski film OBRAČUN NA IN-
DIJSKEM OCEANUi
20.	januarja — domači film
PRAZNE SANJE;
21.	in 22. januarja — francoski
film PUSTOLOVCA;
VELIKA NEDELJA: 18. janu-
arja - ameriški film BITKA
V ARDENIH:
19. januarja — ameriški film
BEN HUR.
IVAN HREN:
Jože Kerenčič
življenje heroji
(Nadaljevanje)
V šolo so si nosili na
ognju pečen krompir, kuhan
fižol, kos slane polente ali
še tega ne. Jožeku so se za-
smilili ti revčki in je, kakor
nekateri drugi kmečki otroci,
delil z njimi koruzni ali črni
kruh. Mnogi njegovi sošolci
se tega s hvaležnostjo spo-
minjajo. Toda Jožek ni bil
pripravljen revnim poma-
gati samo na ta način, ampak
je sklenil, da bo v življenju
nekaj dosegel, se vrnil v roj-
stno domačijo in povedel si-
romake iz stoletne zaostalosti
k boljšemu in lepšemu živ-
ljenju.
Osnovno šolo je končal
z odličnim uspehom. Doma
so želeli, da bi se izučil obrti.
Vendar je Jožek, njihov lju-
bljenec, doma prosil za na-
daljnje šolanje, kar je tudi
uspel. Menili so, da bo naj-
hitreje prišel do »kruha«, če
postane učitelj. Kerenčičeva
družina se je zavedala, kak-
šno breme bo za njo šolanje
Jožeka poleg ostalih bremen
kljub njegovi izredni skrom-
nosti. Zanj so se pričela leta
težkega življenja, ko je kot
doraščajoči mladenič spoznal
vso bedo in trpljenje ta-
kratnega življenja.
Na učiteljišče so ga starši
vpisali v Maribor. Prvi let-
nik je obiskoval v šolskem
letu 1928-1929. S šolanjem
v Mariboru se prično njego-
va težka dijaška leta. Naj-
prej je stanoval pri družini,
kjer je imel slabe pogoje in
je moral opravljati še
razna dela. Kmalu se je pre-
selil k družini zidarskega
mojstra na Tržaško cesto št.
98, kjer je imel mnogo bolj-
še življenjske pogoje.
Kerenčičevi so plačevali o-
skrbnino za Jožeka ali jo da-
jali v naturalijah z veliko te-
žavo. Položaj takratnega slo-
venskega kmeta je, kot ve-
mo, bil vse prej kot rožnat.
Vendar Jožek ni bil zahteven,
dobro je poznal položaj do-
mačih in s skromnostjo se je
marsičemu odrekel. Zelo rad
je prihajal domov, kjer je
poskušal z delom poplačati
vse izdatke, ki so jih imeli z
njim. Poleti je škropil v vi-
nogradu, oral po njivi, kosil
s kosci in opravljal druga de-
la. Vedno je ostal enak ter
je hotel vsakemu pomagati
in ustreči njegovi želji; bil je
ljubljenec svojih domačih.
Marsičemu so se starši, brat-
je in sestri odrekli, samo da
bi imel njihov Jožek, kar bo
najnujneje potreboval.
Avgusta 1929. leta najdemo
Jožeka med kmečko mladi-
no na Kogu, ko je ustanovila
»Društvo kmečkih fantov in
deklet«. Za voditelja društva
so izvolili Jožka Tomažiča iz
Vitana. Ustanovnega sestan-
ka se je udeležil kot gost tudi
dr. Igor Rosina iz Maribora.
Po ustanovitvi društva je na
Kogu zaživelo kulturno
Ijenje med kmečko mlaii
V	zimskem času so prin
tekme koscev in žanjic, k;
je vedno spremljalo Ijuj
rajanje s plesom. Društv
imelo v knjižnici precej ki
Kerenčič se je udelež
društvenih prireditev in j
ti je bilo vedno bolj či
njegov vpliv. Postajal je
kak ideolog društva in g
zelo napredno usmerjal. I
ko trdimo, da je bilo druj
zelo napredno, število njt
vega članstva pa govor;
njegovi množičnosti.
Dijaki Jožekovega razt
na učiteljišču so tvorili i
čan napreden kolektiv, k
bil zelo razgiban in aktii
V	njem je bil tudi Miha I
tar-Toledo, kasnejši šp
ski borec in narodni bero
Glede na učni uspeh je
Jože Kerenčič ves čas šola
na učiteljišču prav dober
jak. Iz pripomb njegc
vzgojiteljev vidimo, da je
nadarjen, priden, miren,
ječ in v začetku celo prei
lo odločen. Njegova razr
nika sta bila profesorja Ii
Prijatelj in Gustav Šilih.'
delu je bil zelo vztrajen ir
bil lepega vedenja. Vendai
bil v tretjem letniku ocen;
z oceno dobro iz vedenja
dokumentih ni navei
vzrok tako nizke ocene, v(
dar lahko mislimo, da je
to odmev na začetek njegc
ga političnega in literarni
udejstvovanja. Ce bi bil ozi
čen kot politični nasproti
z disciplinsko kaznijo, bi
verjetno izključili iz uči
Ijišča.
(Nadaljevanje prlhodnj
Pisateljica Gertrude Athi
ton je poznala Churchilla
ko je bil mlad poslanet
parlamentu, in se ni prei
navduševala zanj. Ko sta
pri neki zabavi nekoč sreča
"mu je rekla zbadljivo: »Ves
Winston, dveh stvari pri
ne morem trpeti — ne vai
brk, ne vaše politike.«
»Nikar si ne delajte sUf
draga,« ji je odgovoril. »
z enim ne z drugim ne P'
dete nikdar v dotik.«
Zena: »Strašno grda nava
imaš, vso noč smrčiš!«
Mož: »Pa misliš, da je tv
ja kaj boljša? Vsaki dve fi
nuti zasikaš ,pssst'!«
»Kakšen človek je ta f
ter?«
»Imeniten! Samo eno ij
pako ima: ne zna igrati kar
»No, to vendar ni napal<'
»Pač, ker kljub tsanu igf
^^pp^jK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 1969
STRAN 9
Občinska konferenca SZDLOrm<>ž
predvolilne priprave v ieicu
v petek, 10. januarja, so
imeli v Ormožu na občmski
konferenci SZDL sestanek
volilnega odbora za pripra-
vo na skupščinske volitve. Na
sestanku so bili navzoči
predstavniki ormoških druž-
benopolitičnih organizacij,
vključno s predsednikom
skupščine občine Francem
jgOVAKOM, sekretarjem or-
ganizacije ZK Krunom NO-
VAKOM, s predstavnikoma
občinskega komiteja ZMS
Ormož Tonetom PRAPROT-
NIKOM in Jožetom RAKUSO,
ter družbenopolitični delavci
Drago ZABAVNIK, Marica
brazda, Silvo BEDRAC in
drugi.
Predsednik občinske kon-
ference SZDL Ormož Vlado
Ožbolt je v uvodni besedi
podal nekatere teze za dis-
kusijo, v kateri so navzoči
razpravljali o možnih kandi-
datih, ki naj bi predstavljali
ormoško občino v posamez-
nih predstavniških telesih.
Diskutanti so med drugim
poudarili, da so predvolilne
priprave in v končni fazi tu-
di same volitve trenutno naj-
važnejša delovna naloga vseh
družbenopolitičnih organiza,-
cij ter slehernega občana, ki
ima pravico in dolžnost biti
aktivno vključen v naš sa-
moupravni sistem in na po-
vsem demokratičen način v
predstoječih volitvah voliti
v predstavniška telesa tiste
odbornike in poslance, ki bo-
do sposobni in vredni tega
zaupanja.
Predstavniki posameznih
ormoških družbenopolitičnih
organizacij so na tem sestan-
ku povsem upravičeno za-
skrbljeni diskutirali tudi o
iz dneva v dan spreminjajo-
čih se določilih za izvedbo
volitev. Precej časa so se
zadržali tudi pri vprašanju
občinske kandidacijske kon-
ference ter o njenem številu
članov. Zedinili so se, da bo
štela občinska kandidacijska
konferenca 80 članov in da
bo v medobčinski kandida-
cijski konferenci zastopanih
iz ormoške občine 12 članov.
Na tem sestanku so govo-
rili tudi o pripravah na če-
trto sejo občinske konferen-
ce SZDL Ormož, ki bo v so-
boto. 1. februar i a.	J. S.
Red v otrokovem
;živ!|sii|y
I Nekoliko pred začetkom
(pouka lahko vsak dan opa-
zujemo otroke, ki se pripodi-
jo iz hiš z na pol odpetimi
plaščki, s polnimi usti in ko-
ksom kruha ali kakega druge-
ga živila v roki. Po poti v
tšolo pa na hitro použijejo še
to živilo. Iz tega sklepamo, da
mnogi otroci zajtrkujejo v
'naglici, da nekateri sploh ne
I zajtrkujejo; le malo pa jih
zaužije zajtrk v miru, sede
za pogrnjeno mizo in v pri-
jetnem okolju. Tako bi mora-
li praviloma zajtrkovati vsi
fotroci.
Ce so naši otroci med tisti-
mi, ki zajtrkujejo po cestnih
vogalih, pomislimo na to, ka-
ko zelo škodi to njihovemu
telesnemu in duševnemu raz-
voju. Njihov dan se začenja
z naglico. Stoje na hitrico po-
pijejo kavo, medtem stalno
gledajo na uro in ker je že
P^^-zno, kar zdrvijo proti šoli.
razumljivo je, da taki otroci
ne morejo v šoli slediti pou-
J^u Se ne morejo zbrati in se
ludi zelo hitro utrudijo.
^je naj iščemo vzroke v
naglici? Najprej pri do-
mači vzgoji. Največkrat manj-
{r staršem in otrokom po-
trebne energije in volje, da
O' vstali deset minut prej in
Premišljeno razporedili ju-
™je opravke ter tako vse
pravočasno v miru opravili,
služSf^^^ morajo zjutraj v
nnri"^^.^®' v otroških letih
pravljajo vse svoje opravke
naglici, tudi kot odrasli
"e morejo u-
]kladiti dela s časom. Taki
Ak^	dvojne težave,
Elir. odpraviti večno na-
da h-	lov za časom,
lahko v miru in preu-
darno razporedili čas, pa naj
bo to v službi ali družini, čas,
potreben za reden potek dela.
S trdno voljo pa je mogoče
mnogo doseči. Zato moramo
otroke že v rani mladosti na-
vajati, da dnevna dela oprav-
ljajo preudarno, mirno in
pravočasno, ker bo to njim
samim in celotni družini v
korist.
Aluminij vodo pije -
svet se njemu smeje«
Talko 9o pedi mogometaši be-
lih iz Kidričevega, ko sio pred
leti hodiili nag ostovainja. Se-
daj že dolgo ni bilo čuti te
pesmi. Aluminijci so že tretje
leto drugoligaši. Prvo Leto so
se kar dobro plaisiraili, drugo
leto tekmovanja je bilo naj-
slabše. Toda, kljub temu so
ostaili po igri sreče še naiprej
v drugi ligi. Prve tekme v je-
sens.kem delu tekmovanja so
vlile navijačem belih nakaj
upanja. Toda kmalu je začela
njihova »barka« toniti. Na-
sprotniki so jih premagovali
z zelo visokimi rezultati, po
sedem in šest golov razlike.
To je bilo razumljivo, saj v
moštvu Alumiaiija ni ostal
skoraj noben igralec, ki bi po
svojem znanju sodil v drugo
ligo. Igrali so mladinci in ne-
kaj tistih, ki niso prišli v po-
štev pred leti za slovensko li-
go.
Aluminij pa je kljub temu
končal jesenski del tekmova-
nja na tretjem mestu od spo-
daj navzgor. In to je tista
»slamka«, ki se je nekateri
ta.ko trdovratno držijo, zairadi
česar bo Aluminij nadaljevaJ
tekmovanje v drugi ligi sam,
potem ko nii prišlo do sipora-
zuma med njimi in Dravo.
Ne bi presojali, ali je prav,
da Aluminij nadaljuje tek-
movanje, raje poglejmo, s
kakšnim kadrom bo tekmo-
val. Na zaidnjem sestanku je
bil postavljen petčlanski od-
bor, ki bo skrbel, da bo m;o-
štvo lahko nadaljevailo tek-
movanje. Vodil ga bo Ivan
Mazera. Trenersike in tehni-
ške posel z igralci pa bo po-
novno prevzel trener Ante
Kurilič. Do tod gre vse glad-
ko, toda ko prideš do igral-
cev, ostane človek v dvomih.
To vodstvo je namreč dejalo,
da bo poklicalo pod »orožje«
še nekaj bivših igralcev, ne-
kaj mladih in pa tiste, ki so
osital še od drugoliigašev. Vsi
so na kupnem sesitanku oblju-
bili, da se bodo potrudili po-
vrniti Alumiinju del ugleda,
ki ga je užival pred pičlima
dvema letoma.
Tako bomo lahko zasledo-
vali tudi v spomladanskem
delu tekmavanja belih iz Ki-
dričevega v zveznem tekmo-
vanju in jih spodbujali. Novi
odbor je tudi sklenil, da bo
za stpomladanski del tekmo-
vanje pripravil sezonske
vstopnice, medtem ko bodo
imeli vsi člami kolektiva TGA
Kidričevo prosit vstop, ker bo
odbor tovarniškega sindikata
nosil stroške pdačiilia sodnikov.
JEREBIKA ZDRAVI
VISOK KRVNI PRITISK
Iz teh debelih, črnih jagod,
ki so prevlečene z modrikasto
sivo tančico, kuhajo sibirske
gospodinje varen je (jagode in
sladkor). Jagode dozorevajo
v izobilju na vejah grma
»Aronia melanokarpa«, ki ga
po domače imenujejo črno-
plodna jerebika.
Najprej je dognala ljudska
medicina, potem pa še znan-
stveniki, da jagoda blagodej-
no vpliva na bolnike, ki ima-
jo previsok krvni pritisk.
Sedaj izdeluje to novo zdra-
vilo množično vitaminska
tovarna v Bijsku (zahodna
Sibirija) iz plodov črne jere-
bike.
To zdravilo, vitamin SR,
so dolgo preizkušali na kli-
nikah Kazana, Kijeva in
Moskve. Izkazalo se je, da se
more »črnoplodka« uspešno
uporabljati ne samo za zdrav-
ljenje hipertonije, ampak da
tudi izboljšuje stanje krvnih
celic.
Preparat SR se določa v
popolni terapiji po 150—200
miligramov na dan za odra-
sle in v nekoliko manjših do-
zah za otroke. Zdravilno moč
jagode si razlagajo z veliko
vsebino tako imenovanega
rutina. To je snov, ki ima
vitamin R, ki zvišuje trdnost
sten celičnih kapilar in po-
maga, da se v organizmu ob-
drži vitamin C.
Izkazalo se je, da ni toliko
rutina v soku, kakor v nje-
nih trdih delih. Preparat de-
luje uspešno tudi v primerih,
ko se kri prekomerno zgosti.
Sedaj se to sibirsko zdra-
vilo razpošilja po naročilu
medicinskih ustanov in le-
karn po vsej deželi. Priprav-r
Ijajo se tudi pošiljke za
Francijo, kjer bodo preparat
preizkušali francoski zdrav-
niki.
RAZPORED
predavanj iz kooperacijske proizvodnje mleka
v ponedeljek, 20. 1. 1969, ob 17.00 — v šoli Hajdina za Hajdino
v ponedeljek, 20. 1. 1969, ob 18.30 — v zbir. Malger, Hajdoše za
Hajdoše
V	torek, 21. 1. 1969,	ob 17.00 — v zbiralnici v Slov. vasi
V	torek, 21. 1. 1969,	ob 18.30 — v Gerečji vasi,
v zbiralnici v Gerečji vasi
V	sredo, 22. 1 1969,	ob 17.00 — v zbiralnici Simenko v Po-
brežju
V	sredo, 22. 1. 1969,	ob 18.30 — v zbiral. Sela na Selali
V	četrtek, 23. 1. 1969, ob 17.00 — v zbiralnici Gajzer (za Selo,
L. vas v Starošincili)
V	četrtek, 23. 1. 1969, ob 18.30 — v zbiralnici Jevševar v Ja-
blanah
V	petek, 24. 1. 1969,	ob 17.00 — v zbiralnici Kajzer v Mihov-
cili za Mihovce in Pleterje
V	petek, 24. 1. 1969,	ob 18.30 — v Šoli Lovrenc na Pohorju,
za Lovrenc in 2up. vas
V	soboto, 25. 1. 1969,	ob 17.00 — v Muretincih v gostilni
V	soboto, 25 1. 1969,	Ob 18.30 — v Stojncih, zbiralnica Iva
Vidovič
V	ponedeljek, 27. 1. 1969, ob 17.00 — v Bukovcih, gas. dom
V	ponedeljek, 27. 1. 1969, ob 18.30 — v Markovcih v šoli (za No-
vo vas in Markovce)
V	torek, 28. 1. 1969,	ob 17.00 — v Gorišnici v šoli
V	torek, 28. 1. 1969,	ob 18.30 — v Moškanjcih v gostilni Ko-
rošec
V	sredo, 29. 1. 1969,	Ob 17.00 — v Dolenšaku v gost. Segula
V	sredo, 29. 1. 1969,	Ob 18.30 — v Dornavi v gas. domu"
V	četrtek, 30. 1 1969, ob 17.00 — v Spuhlji v gostilni Kolarič
V	četrtek, 30. 1. 1969, Ob 18.30 — v Podvincih v gostilni Ko-
renjak
V	petek, 31. 1. 1969,	ob 17.00 — v Bišu, zbir. pri Muršecu
V	petek, 31. 1. 1969	ob 18.30 — v Trnovski vasi pri Vurcerju
V	ponedeljek, 3. 2. 1969, ob 17.00 — v Vitomarcih pri Kocuvanu
V	ponedeljek, 3. 2. 1969, ob 18.30 — v Juršincih pri Senčarju (za
Gabernik, Juršince, Oblake) v
(za Pac. in Mostje)
V	torek, 4. 2. 1969,	ob 17.00 — v Velovlaku v zbiral. Bezjak
V	torek, 4 2. 1969,	ob 13.30 — v Pacinju v gostilni Tobias
in Mostje Tobias)
V	sredo, 5. 2. 1969,	ob 17.00 — v Drstelji, zbiral. Bezjak
V	sredo, 5. 2. 1969,	ob 18.30 — v Janežovcih, zbiral. Ceh Ja-
nežovci
V	petek, 7. 2. 1969,	ob 17.00 — v Grajeni, zbiral. Grajena —
šola
šola (za Graj. Mestni vrh, del)
V	petek, 7. 2. 1969,	ob 18.30 — v Štukih, zbiral. Toplak Stu-
ki (za Štuke, M. vrh, del)
V	soboto, 8. 2. 1969,	ob 17.00 — v Podlehniku-Zakl, zbir. Zakl
V	soboto, 8. 2. 1969,	ob 18.30 — V Tržcu, gostilna Pernek
(za Tržeč, Jurovec, Pristavo,
de Lancove vasi)
Na predavanjih bodo obravo reduktazni preizkušnji mleka in
avane teme v zvezi s pridobiva- o prometu z mlekom,
njem kvalitetne krme, krmljenje	utS
crav molznic ter o pridobivanju tavanj proizvajalci-kooperantje
higiensko neoporečnega mleka, v čim večjem številu.
V zadnji številki nam je tiskarski škrat pod to sliko pri-
občil napačen tekst, ki se pravilno glasi: Civilni krsti v
Ormožu niso več redkost. Predsednik skupščine občine
Ormož Frane Novak krsti malo Jasno Lukaček iz Maribora.
STRAN 10
TEDNIK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 195
zadn|ih 7 dni
Ze večkrat je bilo potrje-
no, da so osebni stiki med
državniki in politiki najbolj-
ša pot za iskanje novih oblik
sodelovanja. Ce pride do teh
sestankov v želji, da bi sto-
rili čim več za mir in neod-
visen razvoj narodov, so še
posebej važni.
Jugoslovanska diplomacija
je takoj po začetku novega
leta zabeležila tri pomemb-
ne dogodke: obisk zunanjega
ministra Egipta v Jugoslavi-
ji, obisk člana sveta federa-
cije Koče Popoviča v Alžiru
in večdnevni obisk Mika Spi-
Ijaka v Franciji. Beseda je o
deželah, ki imajo enaka ali
podobna gledišča o najvaž-
nejših mednarodnih vpraša-
njih. Vse omenjene dežele
brez vsake spremembe zasto-
pajo svoja stališča o vpraša-
njih Bližnjega vzhoda, v Vi-
etnamu, o neodvisnosti in su-
verenosti vseh dežel.
Obisk zunanjega ministra
Egipta je še enkrat potrdil
obojestransko željo dati po-
litiki neuvrščanja nove im-
pulze in da se z akcijo teh
dežel potrdi narava njihove
politike, torej enakopravno
sodelovanje, neodvisnost in
suvereni razvoj.
Spiljakov obisk v Franciji
je š^ en prispevek k stalne-
mu vzponu sodelovanja obeh
dežel, ki ju povezuje trajno
prijateljstvo. Poleg pomena,
ki ga ima obojestransko so-
delovanje, je v ospredju tudi
pomen sodelovanja obeh de-
žel pri vplivanju na tok
mednarodnih odnosov. Raz-
govori bodo gotovo prispe-
vali k pospešitvi tozadevnih
naporov.
Koča Popovič je odšel v
Alžir v trenutku, ko ge želita
deželi obvestiti o svojih sta-
liščih do mednarodnih vpra-
šanj in ko skušata uskladiti
svoje napore pri pomirjeva-
nju sveta, posebno na Bliž-
njem vzhodu.
dokončno mnenje o tej zade-
vi do izmene administracije
v Beli hiši.
Vsekakor pa je treba upo-
števati, da vsebuje trenutek
v času, ko odklanja Izrael
vse načrte razen lastnega,
veliko mero eksplozivnosti.
Vietnamska situacija se zdi
v tem času manj nevarna;
tako bi vsaj sodili po pariški
slepi ulici z napisom: oblika
konferenčne krize,
I. M.
O zdravju in srcu
Q Večja je glava, večji gla-
vobol!
(Jugoslavija)
9 Bolj občutimo kapljico
bolezni kot pa sod idravja
(Holandska)
@ Ne vrne se vsakdo zdrav
iz kopeli, kogar so vanjo zdra-
vega poslali
(Etiopija)
0 Zdravje prihaja od srca
in bolezen gre do srca
(Češkoslovaška)
# Rajši srce brez besed kot
pa besede brez srca
(Kongo)
^ Bolezen se zmeraj pojavi
tam, kjer ima dobro hrano
(Nemčija)
9 Zmernost je mati zdrav-
ja
(Anglija)
® Kdor svojo bolezen skri-
va, zanj ni zdravila
(Romunija)
0 Bolezen daje okus po
zdravju
(Madžarska)
Q Vzdržljivost je dobro
zdravilo
(Indija)
@ Bolezen pridirja na ko-
nju in odide peš
(Belgija)
9 V gibanju je blagoslov
(Arabija)
Nevarns siepe ulice
Popolna francoska prepo-
ved izvoza orožja in vojaške
opreme v Izrael po izrael-
skem napadu na letališče v
Bejrutu je ustvarila novo di-
menzijo v razvoju krize na
Bližnjem vzhodu. V Parizu
mislijo, da nasilju ne bi sme-
li dajati v roke instrumentov
za akcijo. Politični vihar, ki
je nastal v Tel Avivu in med
Židi v svetu ni mogel, kot se
zdi. spremeniti stališča pred-
sednika de Gaulla.
V situaciji po napadu v
Bejrutu se pojavljajo novi e-
lementi. To je predvsem u-
radno še neobjavljen sovjet-
ski načrt o realizaciji resolu-
cije varnostnega sveta OZN
iz novembra 1967, kar je v
neki meri podprla Francija,^
za kar je pokazala zanima-
nje Anglija in kar so odklo-
nile ZDA, vendar pa bo po-
trebno počakati za njihovo
Popravek
v sestavku »Dravinja« v
Kidričevem lepo napreduje
se glasi stavek v drugem od-
stavku praviloma takole ...
V podjetju je trenutno za-
posleno okoli 50 delavcev ...
V sestavku »Novoletno
praznovanje« se glasi stavek
.. Na Centru za socialno delo
so zagrozili, da utegnejo ru-
biti, če stroškov ne bo pla-
čala.
Dve Shavovi
Na neki večerni zabavi,
kjer je bil tudi Shaw, je te-
kel pogovor o zelo znanem
arheologu, ki se je oženil z
že starejšo žensko.
Ko so vprašali Shawa, kaj
neki misli o tem zakonskem
paru, je odgovoril sarkastič-
no: »Seveda ju poznam. O
ženi vem samo to, da se stra-
hovito pudra, da bi zakrila
gube. Torej spadata sijajno
skupaj. On izkopava starine,
ona pa jih zasipa.«
Angleški par je priredil v
dvornem parku veselico, ka-
mor je povabil tudi Shawa.
Zvečer se je Shawu pribli-
žal eleganten, gizdalinski
lord in ga je vprašal:
»Mar ni bil vaš oče reven
krojač?«
»Vsekakor,« je odgovoril
Shaw.
Nato mu je gizdalinski lord
rekel posmehljivo:
»In zakaj niste postali tu-
di vi?«
Shaw se je posmejal in re-
kel:
»Mar ni bil vaš oče gentle-
man?«
»Seveda,« je odgovoril lord
ponosno.
»In zakaj niste postali tudi
vi?«
Hi vzroka zci radost
Jože sedi v gostilni in ka-
že kisel obraz. Prijatelj ga
vpraša: — Zakaj si tako ža-
losten? Kaj se je zgodilo?
—	Postal sem oče.
—	Zaradi tega bi lahko bil
vesel. Gotovo pa je tvoja
žena.
—	Stvar je ravno v tem,
da ona tega ne ve.
Neobzirnost na
bencinskiii črpalkah
Na bencinskih črpalkah v
Ptuju je večkrat gneča. Več-
krat jo po nepotrebnem po-
vzročajo neobzirni vozniki,
ki ne glede na vrstni red ho-
čejo čimprej natočiti bencin.
V taki situaciji pridejo tudi
obzirni vozniki v velike te-
žave: kako se izogniti avto-
mobilom, pripeljati do zaže-
lenega goriva in kako zapu-
stiti črpalko. Ni čudno, da
pride do prometnih nesreč
tudi na črpalkah. 31. decem-
bra preteklega leta je bil na
primer na bencinski črpalki
v Ptuju naslednji primer:
Emil Mohorko iz Maribora
se je zadrževal omenjenega
dne na bencinski črpalki z
osebnim avtomobilom. Ferdo
Gorišek iz Maribora je pe-
ljal z avtobusom skozi pre-
ozek »izhod« in po.škodoval
omenjeni osebni avto.
Zena mora v življenju
čakati, da jo povabiš v
ljubezen, kot čaka v sa-
lonu, da jo povabiš na
ples.
(A. Karr)
Nagibi, zaradi katerih že-
na ljubi moškega, so ve-
dno tajni in torej temni.
(H. Bataille)
Spomin
na silvestrovanje
v eni od zadnjih vesti
smo že zapisali, kako je bi-
striška mladina pripravila
prijetno silvestrovanje. Toda
če pogledajno, kaj se je doga-
jalo za kulisami, smo lahko
precej razočarani. V glavnem
je bilo opaziti, da je nekdo
hotel »sabotirati« organizaci-
jo silvestrovanja v organiza-
ciji mladih. Tako je že po
dveh urah kurjenja zmanj-
kalo 400 litrov nafte za ogre-
vanje kulturnega doma. Ko
so kurjaču zagrozili z var-
nostnim organom, je bilo ku-
riva dovolj, tako da je bila
prva prepreka mimo.
Toda takšne manjše sabo-
tažice so se pojavljale druga
za drugo, predvsem pa po
praznovanju, ko nekateri
med starejšimi, ki so stregli,
niso hoteli narediti inventu-
re, bih pa so tudi problemi
okoli pospravljanja itd.
Tako se še naprej postavlja
vprašanje, kdaj bo mladina
ob takšnem stanju nekaterih
prišla v dom kulture, če so
sedaj tako javno in nesram-
no hoteli ogrožati njeno de-
lo. Res zadnji čas bi bil, da
občinski organi vzamejo za-
devo v svoje roke, saj so oni
kot ustanovitelji prvi dolžni
narediti red ter krivce kazno-
vati.	-b
Participacija izgubilu
pomen
Ko so odborniki na zadt
seji skupščine občine S1ovq
ska Bistrica razpravljali
zdravstvenih vprašanjih,
stekla beseda tudi o partic
paciji pri nakupu zdrav
Ugotovili so, da se sredsti
iz nje uporabljajo za inv
sticijsko dejavnost in da t
ko participacija izgublja p
men kot regulator potrošn
zdravil.
Odborniki so bili na zadji
seji presenečeni, ko so di
bili lični vodič po bistriS
občini. Zal ga še sedaj i
moreš dobiti v bistriški pj
pirnici, čeprav pravijo, da {
imajo naročenega že več ki
en mesec.
-b
HUMOR
»Zakaj pa nosiš samo en
rokavico v tem mrazu? J
drugo izgubil?«
»Ne, samo eno sem našel!
»Zakaj ste pa prišli n
razpravo s temle kolom?«
»Ker mi je sodnik reke
naj sam poskrbim za obrani
bo.«
Gost: »Oprostite, toda tal.
zrezek je mikroskopsko maj
hen!«
Natakar: »To se vam sami
zdi! Boste videli, kako dol
go ga boste jedli!«
Na Štatenbergu je tudi pozimi prijetno
^^pp^jK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 1969
STRAN 11
Iz starih zapisov o sla rem Ptuju
Že^ rimski
obljuciena oba dravska brega
Danes bomo pogledali v
starih zapisih, kako in kje se
ie razprostiralo mesto Ptuj
v rimskih časih. M. Abramič
piše, da sta bila v rimski do-
bi oba dravska brega oblju-
dena. »Razmeroma najbolje
preiskano je zemljišče, ki ga
oklepa Studenčnica in pra-
gerska okrajna cesta med
Spodnjim Hajdinom in Gor-
njim Bregom. Ta prostor je
bil precej gosto zazidan, ve-
čidel z zasebnimi poslopji
dveh, treh gradbenih period.
Kurišča, kopališča, vodnjaki,
muzivni tlakovi, zlasti pa
drobne najdbe izpričujejo, da
so stanovali le tod premož-
nejši sloji. Izmed javnih
zgradb je ugotovljen zgolj
tako imenovani III. mitrej
s prizidki nekako iz III.
stoletja.
Prek dravskega obronka
pri Spodnjem Hajdinu se je
razprostiral svetiščni okoliš,
na katerem so odkopali dva
mitrej a, pokrito zbor išče,
troje majhnih, stikajočih se
svetišč, prvo Volkana-Vene-
re, drugo bržčas boginje For-
tune, tretje neznanega bo-
žanstva, ter vodnjak, ki je
rabil nemara sakralnim na-
menom ... Poedine najdbe
govore tudi za obstanek sve-
tišča Magnae Matris v ne-
posredni bližini in Isade. Ta
del mesta je pripadal v na-
pisih izpričanemu okraju
vicus Fortunae, v čigar ob-
sežju so stale tudi mestne
žitnice horrea. Nerimski zna-
čaj kultov, ki so jih nekoč
gnojili v tem svetiščnem
okolišu nas opozarja, da sto-
jimo tu na periferiji stare
mestne naselbine. Res se
razprostira odtod dalje v za-
hodni smeri po obeh straneh
rimske državne ceste veliko
pobišče iz I.—IV. stoletja,
l^jer je odkritih dosihdob
nad 2000 grobov...
•.. Vendar se je dalo do-
tehmal dognati, da je bilo
vzhodno pobočje Panorame
(Ferberškov vrh) precej go-
sto zagrajeno. Tudi majhno
svetišče thraških konjeni-
ških božanstev, tako imeno-
vanih Kabirov, je na tem
mestu ugotovljeno. Pogoste
najdbe posvetnih žrtvenikov
priporočajo domnevo, da je
imel luppiter Optimus Ma-
ximus na griču svetišče.
Nasprotno so se pojavile
dosihmal na Gradu in nje-
govi neposredni bližini res-
da rimske drobne najdbe, to-
da niti ena nedvomno antič-
na zgradba, dasi bi bilo na
tej nad okolico vzvišeni toč-
ki vsekakor pričakovati kako
stražišče ali utrdbo.
Tudi Vičava, ki se razpro-
stira ob vznožju Panorame
vzdolž Drave, je bila v rim-
skem času zazidana z mno-
gimi zgradbami... V starem
veku je bilo obrežje mnogo
širše, ker je tekla Drava bolj
jugovzhodno; ko pa je pomi-
kala svojo strugo-počasi proti
severovzhodu, je izpodmlela
marsikatero antično zgrad-
bo. -Se danes vidiš na strmi-
ni pri dominikanski vojaš-
nici ostanke ?.idu in malo vi-
še odondod so potegnili iz
Drave nekaj kipov in napi-
sov.
V antični dobi na sever-
nem bregu obljudeno ozemlje
enkrat, kajti jabolko ni kom-
ni segalo prek Grajene, iz-
vzemši seve pc^edine dvorce,
ker se pričenja že tik ob da-
našnjem pokopališču rimska
nekropola s pepelnimi in po-
kopnimi grobovi...«
ZR
POLSKmKI
SO GOSTOVALI
Na osnovni šoli v Spodnji
^oiskavi deluje močna lut-
kovna skupina, ki jo vodi to-
varisica Arkova. Lutkovni
Krožek je razen programa v
J^Podnji Poiskavi, priredil
tuai dve gostovanji v Prager-
sKem m Zgornji Poiskavi.
'^vsod, kjer so nastopili lut-
so pri sovrstnikih po-
1 obilo uspeha, to je pa za
»njihov trud najlepše plačilo.
-b
Mladinci iz Levajnc
pripr2ivl|a|o uprizori-
tev k€ medije
»VDOVA ROŠLIMICA«
Mladinci iz Levajnc pri
Desterniku želijo v letošnji
zimski sezoni dokazati, da
lahko tudi kmečka mladina
ob ustrezni podpori za kultu-
ro in prosveto odgovornih de-
javnikov naštudira ustrezno
odrsko delo. Odločili so se
za komedijo Cvetka Golarja
»Vdova Rošlinka«. Zadevo so
vzeli zelo resno in imajo sko-
raj vsak večer vaje pri Zam-
povih v Levajncih. Igro re-
žira režiser Peter Malec iz
Ptuja.
Tako se prostorna kmečka
izba pri Janezu Zampi v Le-
vajncih v teh zimskih večerih
spremeni v malo gledališče
z velikimi načrti in željami
nadebudnih kmečkih mladin-
cev, ki bodo s svojo komedi-
jo prav gotovo razveselili do-
mače gledalce v sosednih kra-
jevnih centrih Več o njiho-
vih načrtih bomo poročali v
eni izmed naših prihodnjih
številk, ko jih bomo obiskali
na eni izmed njihovih vaj.
J. S.
ŠIVILJSKI TEČAJ TUDI
V	SREDIŠČU OB DRAVI
Za šiviljski tečaj je veliko
zanimanje tudi v Središču,
kjer bodo začeli s tečajem
verjetno 20. januarja. Ob tem
je zanimiva ugotovitev, da
je na podeželju vedno več
kmečkih družin, kjer imajo
šivalne stroje, ki postajajo
kmečkim dekletom in ženam
že skoraj vsakdanja potreba.
V	semestralnih počitnicah
bodo pričeli v Središču tudi
s šolo za starše.
V Ormožu ob proznikih
mir in red
Kot smo zvedeli iz krajše-
ga razgovora s komandirjem
postaje milice v Ormožu
Vinkom Topolovcem, so no-
voletni prazniki minili brez
večjih neredov in prometnih
nesreč. Imeli so sicer pri-
pravljeno »intervencijsko«
ekipo, ki pa je ostala tokrat
na veliko presenečenje brez
večjih posegov. Verjetno bo
tudi za Ormožance držalo
dejstvo, ki so ga že poudari-
li v našem listu delavci po-
staje milice Ptuj, da so med
novoletnimi prazniki pazile
na fante in može njihova
dekleta in žene.	J. S.
Delavska univerza
Ptuj
DELAVSKA UNIVERZA
IN KOORDINACIJSKI
ODBOR ZA VPRAŠANJA
NARODNE OBRAMBE PRI
OBČINSKI KONFERENCI
SZDL PTUJ prirejata v izo-
braževalnih centrih od 17.
januarja naslednja pre-
davanja:
PETEK, 17. januarja
JUR5INCI
Okupacijski sistem v Sloveniji in
lK>j proti njemu med NOV ;f41-
1945; predava Lado Stumberger ob
18. uri v šali.
GORISNICA
Izkušnje osvobodilnega boja al-
žirskega in vietnamskega ljudstva;
predava dipl. ing. Branko Voljč
ob 18. uri v šoli.
MARKOVCI
Vojno strateška koncepcije NfATO
in varšavskega pakta; predava prof.
Loj?.« Gojčič ob 18.30 v šoli.
PONEDELJEK, 20. januaija:
PTUJ I teren
Bistvo in značilnosti sodobne voj-
ne ter vpliv sedanje vojne tehnike
na bojno udejstvovanje;
predava dipl ing. Milan Kneževič
ob 18. uri v dvorani obč skupšči-
ne Ptuj. Miklošičeva 14.
TOREK, 21. januarja:
PTUJ II. in III. teren
Vojno strateške koncepcije NATO
in varšavskega pakta;
predava dipl. pravnik Karel Raj-
niš ob 13. uri v dvorani obč. skup-
ščine, Miklošičeva 14.
PTUJ V teren in Budina
Osnovna načela vseljudske ob-
rambne vo;ne s posebnim ozirom
na posebnosti Slovenije;
predava Franjo Rebernak ob 18 uri
v sindikalnem klubu Franc Kram-
berger. Ormoška 1.
SREDA, 22. januarja:
PTUJ IV teren in Rogoznica
Bistvo in značilnosti sodobne voj-
ne ter vpliv sedanje vojne tehnike
na bojno udejstvovanje:
predava dipl. ing. Milan Kneževič
ob 1i8. uri v dvorani obč. skupščine,
Miklošičeva 14.
ČETRTEK, 23. |anuar|a
Ptuj — Vičava — Orešje
Vojno strateške koncepcije NATO
in varšavskega pakta;
predava dipl. pravnik Karel Riajniš
ob 18. uri v dvorani SZDL Vičava.
Osebnu kronika
RODILE SO:
Slava Ceh, Pacinje 6 — Marijo;
Marija Habjanič, Libanja 13 — Ta-
tjano; Ana Galun, Grdina 32 — Ma.j-
do; Marija Praprotnik, Središče 263
—	dečka; Ema Knehtl, Gibina 21,
Ljut. — dečka; Marija Peklar, Bo-
rovci 36 — Janka; Terezija Vršič,
Krčevina 74 — deklico; Marija
Stein, Lešje 33 — dečka; Angela
Bokan, Bukovci 47 — Tatjano; Tere-
zija Korotaj, Vratno 158 — Nadoj
Ivana 2nidairič, Miklavž 31/a —
Darka; Zdenka Herga, Crmlja 5 —
Dušana; Boiena Pavlič, Vičavska
pot 1 — Boštjana; Mariija Krajnc,
Hrastovec 134 — Tatjano; Ana Ko-
ciper, Koračice 40 — dečka; Marta
Crešnjevec, Cerovec 35, Ljutomer
—	dečka; Ana Prešeren, Trg svo-
bode 2 — deklico; Adela Gajser,
Stogovci 33 — deklico; Jelka So-
bočan, Kamenščak 13, Ljutomer —
Roberta; Neža Rihtar, Mejna ce-
sta n. h. — Stainka; Angel Skvorc
Središče 12 — dečka; Anica Malin-
ger, Gerečja vas 45 — dečka; Sal-
va Horvat, Podgorci 7 — Ireno;
Rozalija Možina, ZatK>vci 80 de-
klico iJi dečka; Marija Vidovič,
Hajdoše 42/a — Adolfa; Angela So-
latnik, Pongerce 17 — deklico; Ce-
cilija Horvat, Moškanjci 35 — Da-
vorina: Ivana Strucl, Sobetinci 18
—	Albino: Marija Mislovič, Mez-
gove! 15— Jožico; Danica Teskač,
Mali Okič 36 — Bojana;
POROKE:
Jajako Perko, Gerečja vas 20, in
Angela Sagadin, Gerečja vas 61;
Janez Mlinarič, Nova vas pri Mar-
kovcih 71. in Kristina Ceh, Spuhlja
143; Mato Vairgič, Stari Perkovci,
Titova 38, i-n Marija Voglar, Ormo-
ška 3; Janez Smollnger, Mestni vrh
113, in Katarina Jagarinec. Lackova
12; Otmar Horvat, Placar 25, in
Anica Kurnik, Podvinci 117; Jo-
žef Segula, Pacinje 3, in Ana Bra-
čič, Trstenjakova 7; Alojzij Jurše,
Celje, Celestiiijova 6, in Elizabeta
Klaneček, Slovenski trg 11; Janez
Eiačečič, Skopice 23, in Tamara Ra-
kuša, Sela 37.
UMRLI SO:
JuUjana Krivec. Vičavska pot 19,
roj. 1884, umrla 7. I. 1969; Marija
Orlač, Podlehnik, roj. 1903, umrla
9. I. I969; Martina Strucl, Gruškov-
Je 18, roj. 1942, umrla 10. I. 1969;
Edita Krajnc, Cvetkov trg 2, roj.
1909, umrla 11. I. 1969.
GA BODO IMELI TUDI
V BISTRICI?
Na svečani akademiji skup-
ščine občine in občinskega
odbora ZZB NOV Slovenska
Bistrica 8. januarja je v tem
kraju ponovno zapel pevski
zbor iz Pragerskega.
Pevski zbor je v zadnjem
letu marsikoga presenetil s
svojo aktivnostjo Dokazal
je, da se lahko tudi v manj-
šem kraju doseže kaj več, če
so prebivalci voljni delati in
je za njihovo aktivnost tudi
razumevanje.
Ob petju pevskega zbora
se je marsikdo spomnil na
pevski zbor iz Slovenske Bi-
strice, ki je bil pred leti eden
najboljših pevskih zborov v
Sloveniji. Prav bi bilo, da bi
ponovno razmislili o delova-
nju pevskega zbora v mestu,
saj bi bili nekateri stari čla-
ni pripravljeni ponovno za-
peti. Pa tudi mladi so pri-
pravljeni peti ob primernem
vodstvu.
-b
Smrt pri železiškem
prelazu
10. januarja 1969 se je pri-
petila pri ptujskem železniš-
kem prelazu smrtna nesreča.
Mariji Orlač iz Rogaške ce-
ste, stari 67 let, je spodrsni-
lo in padla je pod kolesa vo-
jaškega tovornjaka, ki je v
tem hipu pripeljal mimo.
Ponesrečenka je bila na me-
stu mrtva.
REZERVIRANO
za prieškega
LUJZEKA
Dober den drogi gospodje Prle-
ki no fsa druga žlohta, ki se na
toti guč viin razmi!
ZIMSKE TEŽOVE
Vete, če glih nan Je letošja zi-
ma ne preveč naklujena s sne-
gon, — pa mamo fseeno letos s
totin belin grijezon na našen
Ptiiju precik vejke težove. Ce
glih je že precik dugo, ke je za-
padna zodji sneg, pa mamo še
vseeno na naših stororimskih
trotoorih tejko leda no snega, ke
jas od tistega dneva, ke sen to v
prejšjen tjedni pošteno cvokna
iz previdnosti po štirih hodin. To
enkrat me je sreča en moj pej-
doš, ki se mi je na ves glos sme-
ja no me pita: »Ja Lujs, ke ga te
krunaš, ke se mi tak po živalsko
obnošaš, pij tejko, ke boš lahko
hoda po nogah no ne po rokah!«
v proven cajti sen se znajša no
mo nazaj zabriisa: »Troti frda-
mani, ke ne vidiš koki je totl
trotoor, če ti je živleje drogo, idl
rajši po sredini gase!« Vete, ke
mi reka: »Ja jas že vidin, ke je
to za ena svijarija, samo tisti
toga ne vidijo, ke bi mogli fsaj
pred svojimi pragi »smeti-" fkraj
zmesti.
N.4SI JUGOVICI SE POVSODIK
ZNAJDEJO
To pred krotkin ali bojše po-
vedano zaj za tote novoletne pro-
znike sen po dugen cajti sreča
enega svojega kolega, ki je že
precik dugo s trebuhon za krii-
hon v Nemčiji. Voščija sen mu
srečno, zdravo veselo no žegna-
no novo leto no ga, kako je to
že štora navada, stisna za roko.
Na roki je meja rokavico, ki bi
jo moga po fseh predpisih bon-
tona ob toti čestitki doj z roke
potegnoti. Namesto desne mi je
da levo roko no ml v gostilni ob
šprlcari poveda, kaj za enega
vraga je naštima. Negi je čiija,
ke se do dobiti od zavarovalnice
za poškodbo pri deli precik vej-
ko odškodnino, no si je tak za
hec odseka prst na provi roki.
Priznali so mu nesrečo pri deli
no mo je zavarovalnica na toti
račun izplačala »krvavo zasluže-
na marke-". Ce se je ne zlaga
mi je reka, ke da še neke fcoj
primakna no de si lahko za to
lepi avto kiipa. Saj rečen, če si
domo pri nas za dinare samo
hrbtenice apogibati, te mo si za-
čeli za marke v krotken še gla-
ve fkraj sekati.
Tejko van naj bo za gnes. Pi-
sma mojih dopisnikof pridejo na
vrsto drugi tjeden. Pište mi na
moj stori antres: Uredništvo Ted-
nika, Heroja Lacka 2, Ptuj.
Vsoki den no pofsodik
vaš nepozobleni Lujzek
VSE BOLJ AKmm
Mladi v Pragerskem so v
zadnjem času vse bolj aktiv-
ni. Tako so v lanskem letu
ustanovili močan mladinski
kolektiv, ki s svojo dejavno-
stjo preseneča staro in mla-
do.
Pred novim letom so si u-
redili prostore, popravili so
s prostovoljnim delom tudi
drvarnico. Novo leto pa so
dočakali ob čajanki, ki so si
jo pripravili sami.
-b
STRAN 12
tednik — Četrtek, 16. januarja
Ho vi predsednik ZDA
nasispi 20. jontKirjc^
20. januarja vsakega četr-
tega leta prevzame novi
predsednik Združenih držav
Amerike svoje posle, potem
ko je bil na volitvah, ki so
bile v začetku novembra
prejšnjega leta, izvoljen z
navadno večino glasov vseh
volivcev ZDA.
Letos bo to funkcijo pre-
vzel izvoljeni 37. predsednik
ZDA Richard NIKSON, me-
sto podpredsednika pa Spiro
Egnew. Včasih je ime, ozi-
roma osebnost podpredsed-
nika zelo važna, ker se lahko
pripeti, da postane podpred-
sednik predsednik, kakor je
bil primer s sedanjim pred-
sednikom Johnsonom.
Vendar si danes oglejmo,
kaj počne novi predsednik
tik preden bo prevzel svo-
je posle.
Richard Nikson bo polo-
žil prisego pred Earlom
Warrenom, predsednikom a-
meriškega vrhovnega sodi-
šča. V času pred prisego
stanuje Nikson v svojem sta-
novanju v New Yorku na Pe-
ti aveniji, medtem ko 320 ki-
lometrov daleč vstran ple-
skarji opravljajo zadnja de-
la v njegovem novem biva-
lišču v Washingtonu, v Beli
hiši.
Na Kapitolu hitijo z zad-
njimi deli pri postavljanju
tribun, kjer bodo svečanosti
ob Niksonovem ustoličenju.
Čeprav na to še čakamo,
Nikson že uživa nekatere
pravice predsednika Združe-
nih držav, prevzel pa je že
tudi določene odgovornosti.
Ce se vozi v avtu po New
Yorku, je šofer njegovega
avtomobila agent tajne služ-
be. Tega avtomobila ne upo-
rablja nihče razen Niksona,
niti predsednik Johnson ne,
čeprav je bil zanj naročen v
Detroitu. Agenti tajne služ-
be neprestano čuvajo Nikso-
na, vse od časa, odkar je
postal predsedniški kandidat,
oddelek, ki ga čuva, pa je
bil okrepljen po izvolitvi.
Ce potuje z letalom, npr.
v svoj vikend na Floridi, ali
kamor koli drugam, zahteva
predsedniško reaktivno leta-
lo. Pred kratkim se je odlo-
čil tudi za letalo vojaškega
letalstva, ki ga. sicer upo-
rablja predsednik Johnson.
Direktno zvezo med Belo
hišo in Niksonom zagotavlja
poseben telefon, ki ga ima
pri roki.
Kamorkoli gre, povsod ga
spremljajo novinarji, ki so
sicer v Washingtonu, da bi
poročali iz Bele hiše, sedaj
pa so v Niksonovi bližini,
stanujejo pa v bližnjem ho-
telu.
Nikson je najel v New
Yorku za prehodno obdobje
hotelski apartement z 11 so-
bami. Tod ima sestanke z
vodji republikanske stranke,
z državnimi funkcionarji in
drugimi.
Nikson je zgradil že jedro
novega izvršnega aparata, ki
mu bo v času njegovega bi-
vanja v Beli hiši v pomoč.
Imena, ki jih bomo v bliž-
nji prihodnosti večkrat sli-
šali ali brali, so torej: Nikso-
nov pravni svetnik John
Ehrlichman, pomočniki Ro-
bert Ellsworth, Robert Hal-
deman, Bryce H?rlow; nje-
Herbert Klein, njegov pred-
stavnik za tisk Ronald Zieg-
gov direktor komunikacij
ler.
Ti ljudje, kot tudi Robert
Finch in John Mitchell, pri-
hajajo in odhajajo v veliki
Niksonov salon, kjer prebija
novi predsednik največji del
svojega delovnega časa, ne
da bi kdo na to pazil.
Teme razgovorov v tem sa-
lonu se gibljejo od medna-
rodne monetarne krize do iz-
bire osebnosti nove vlade, od
vprašanj varnosti države do
vprašanj miru v deželi.
Nikson, ki ima pri roki
vedno rumeno beležnico, več
posluša kakor govori — ta-
ko vsaj pripovedujejo tisti,
ki so ga obiskali.
Nikson bo moral poleg iz-
biranja članov novega vlad-
nega kabineta izbrati še
okrog dva tisoč ljudi za do-
ločene položaje v svoji ad-
ministraciji. Dr. Henryja
Kissingerja, profesorja prava
na univerzi v Harwardu je
že postavil za svojega svet-
nika o vprašanjih varnosti
države; dr. Leeja Dubridgeja
pa za svetnika za znanstvena
vprašanja. Razne skupine je
že aktiviral za planiranje
proračunske politike, držav-
ne obrambe, probleme mest,
prekvalifikacijo brezposelnih
in za vrsto drugih vprašanj,
s katerimi se ukvarjajo
predsedniki.
Niksonu so dodelili 275.000
dolarjev za kritje stroškov,
ki bodo nastali pri izmeni
administracije, njegovo letno
plačo pa so določili z znes-
kom 250.000 dolarjev.
Niksonu pa kljub vsemu
ne bo lahko biti predsednik
ZDA, ker je stranka, ki je
sicer izgubila bitko za pred-
sednika ZDA — demokrat-
ska — obdržala v kongresu
svojo večino in ker je po-
dedoval od svojega predhod-
nika nekaj težkih problemov.
Na kratko bi jih imenovali:
Vietnam, nerešeno rasno
vprašanje ZDA, kriza zahod-
nega monetarnega sistema,
oboroževalna tekma, razpa-
danje NATO, druga dirka v
vesolje, itd.
AFORIZMl
9 Izkušnja je tisto, kar o-
stane, ko je vse drugo pobral
vrag.
9 Neznosnež je tisti, ki
vedno izgovori tisto, kar vsi
mislijo.
9 Vezi navad so prelahke,
da bi se jih otresli, preden
občutimo njihovo težo.
Q Nič početi je še vedno
boljše kot z veliko truda nič
storiti.
9 Občutljiv človek je po-
doben ježu, ki se je rodil z
obrnjeno kožo.
@ Lažje je verjeti stokrat
izrečeni laži kot čisto novi re-
snici.
% Bodočnost se bo izkazala
hvaležno tistim, ki imajo ?
njo potrpljenje.
^ Dve vrsti dolgočasnežev
sta; eni, ki vedno govorijo r
eni stvari, in drugi, ki o ni-
čemer ne govorijo.
% Bodi žalosten, da boš
lahko radosten. Neumnost'
Bodi radosten, to pa je že
prvi korak k žalosti.
IZREKI
9 Pri osvajanju žensk iz-
gubljajo le sramežljivi
moški. One ljubijo hrabre,
krepke in hočejo, da jih
vzamejo z naskokom.
(Th. Gautier)
9 Zena, ki te hoče resnično
odkloniti, se zadovolji z
»ne«. Ta, ki razlaga, ho-
če .biti prepričana o tem.
(A. de Mussžt)
9 Resnični Don Juani kon-
čajo tako, da gledajo v
ženski najhujšega sovraž-
nika in da se razveseljujejo
v njihovi nesreči.
(Stendhal)
# Nikdar ni živela ženska,
ki bi okusila toliko slasti
v zadoščeni ljubezni, ka-
kor jo je v hrepenenju in
spodbujanjih.
(Pascal)
@ Vzeti ženo bližnjemu vzbu-
ja domnevo, da žena pri-
pada komu drugemu ka-
kor pa sama sebi. V bi-
stvu smo suženj.ski.
(CI. Anet)
® Najbolj krepostne ženske
skrivajo v sebi nekaj, kar
ni nikdar nedolžno.
(Balzac)
O Čednost ženske je morda
vprašanje temperamenta.
(Balzac)
AnsambI Toneta Kmet eca iz Ptujxi
kmalu zopet
na televiziji
Posebno v zimskem času
zvečer radi posedimo doma.
Ko zunaj brije in sneži, si
prav radi poiščemo topel
kot. Nekateri opravljajo za-
mujeno delo, drugi se ukvar-
jajo s svojim konjičkom ali
pa se kratkočasijo ob poslu-
šanju radija, ali gledanju te-
levizije. Prav televizor je
velika prednost v zimskih
večerih. Hitro se zmrači in
največkrat sedemo pred za-
slon že ob začetku prvih od-
daj. Z zanimanjem pričaku-
jemo, kaj bomo videli, kaj
so pripravile televizijske eki-
pe. Težko je ugoditi števil-
nim gledalcem z različnimi
željami. Nekateri bi gledali
samo filme in po njihovem
okusu, drugi potopise, tretji
glasbene oddaje... Da tele-
vizijskega programa ni tako
lahko pripraviti, sem se pre-
pričal preteklo nedeljo, ko
sem prisostvoval televizijske-
mu snemanju za oddajo z
naslovom »Po domače z an-
samblom Toneta Kmetca«.
Morda bo koga zanimalo, ka-
ko nastane takšna glasbena
oddaja.
Ansambel je posnel doslej
že sedem plošč. Tako je do-
volj glasbenih posnetkov za
televizijske oddaje. Kmet-
čevi fantje in pevke so bili
že štirikrat pred kamerami.
Prvič so bili na televizijskih
zaslonih pred leti na oddaji
»Pokaži, kaj znaš«, drugič na
samostojni nedeljski oddaji
»Z domačimi ansambli in
pevci«, tretjič v oddaji pod
naslovom »Pred sedmimi ka-
merami«. Preteklo nedeljo
pa so posneli že omenjeno
samostojno televizijsko od-
dajo.
Tem podobne oddaje na-
vadno v )tratki uri potečejo.
Snemanje in priprava odda-
je pa zahteva mnogo več
časa in potrpljenja. Ce je
oddaja bolj zahtevna, mine
tudi cel dan, preden je po-
sneta.
Preteklo nedeljo je sne-
mal Kmetčev ansambel
Ljubljani v prostorih bi
cerkve. Veliki prostori
primerno urejeni. Pogled
snemalni prostor je bil v;
kaj besedah takšen: p
poslopjem sta stala dva vi
ka zaprta tovornjaka. V t
so bile osrednje snema
naprave. Od njih je bile
snemalne prostore spelja
veliko različnih kablov,
prostoru je bilo več refl
torjev, ki so osvetljevali
prostora. Tu so bile tudi
snemalne kamere. Za nji
je bila snemalna ekipa,
ozadje je bila tokrat pripr;
Ijena stena, na kateri je
selo šest brent (put). Tu
stala tudi dva klopotca. JI
to ozadje in snemalne kan
re so po navodilih režise
vodili pevce in instrumen
liste. Lahko vam izdam,
je pri takih televizijskih si
manjih najvažnejša mimii
Vse melodije so že posnt
Tako je treba le slediti o
lodijam in se »pretvarjat
kot da z vso zavzetostjo igri
Kljub temu ni enostavno st
ti pred kamero, poseb
prvič.	»	ZE
»Ljubica, vse na svetu
dal, da bi lahko večno ta
sedel s teboj na klopci. Tod
žal, moram sedaj iti, če il
bom zamudil večerjo.« |
»Hm, praviš da imaš ol
enako rada, Janeza in Totf
ta?«
»Seveda! In sedaj ne ve'
s katerim se bi najprej P^
ročila.«
»In ko se je čoln prevruj
te je on naglo objel?« j
vprašala mati.
»Ne, nasprotno mama,« ■
odgovorila hčerka, »najpf
me je objel, nato se je pi^
vrnil čoln.«	'
Ansambel Toneta Kmetca v odmoru med televizijski
snemanjem
ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
razpisuje prosto delovno mesto
ŠOFERJA - REŠEVALCA
za določen čas za dobo enega leta.
Pogoji za sprejem:
Šofer z vozniškim izpitom C kategorije
Prednost imajo kandidati z opravljenim izpitom RK
za prvo pomoč.
Nastop službe je možen takoj.
^^pp^jK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 1969
STRAN 13
►ri Veliki Nedelji
o ustanovili piparski
:lub
v Veliki Nedelji pri Ormo-
M so 5 januarja 1969 na po-
ebnem ustanovnem občnem
boru povsem resno m le-
alno ustanovili takozvani
Fajfarski klub«, ki združuje
■adilce pip in nastopa resno
orbo proti prekomernemu
astrupljanju organizma zni-
:otinom. Klub predstavlja
vojevrstno zanimivost in
trakcijo, ki je pritegnila v
lanstvo že nad 40 »fajfar-
ev« iz območja Velike Ne-
elje in Ormoža. Letna čla-
narina znaša 500 S din, kar
iredstavlja začetni kapital
Juba in osnovo za razširitev
ijihove dejavnosti.
Na ustanovnem občnem
boru so med drugim spre-
eli tudi svoj pravilnik ter
Bvolili vodstvo kluba. Za
»redsednika je bil izvoljen
ivgust MAJCEN, za tajnika
;vonka FRANGEZ, blagajni-
ke posle pa opravlja Stanko
IMAZGK. V pravilniku ježe
osebej zanimivo določilo, ki
cravi, da morajo vsi člani
iuba povsod in na vsakem
nestu nositi s seboj »fajfo«
katero se morajo na za-
itevo sočlana kluba tudi »le-
itimirati«. Ce »fajfe« nima
J seboj, je sočlan kluba upra-
vičen na licu mesta izreči
pozabljivemu »fajfarju« man-
datno kazen, ki znaša en no-
vi dinar. V ta namen imajo
pri klubu poseben sklad
mandatnih kazni, ki se iz
dneya v dan veča.
Kot je povedal direktor
Stanovanjsko komunalnega
podjetja Ormož Ivan VEN-
CEJLBERGER, ki je prav ta-
ko aktiven član kluba, so ga
prišli pred nedavnim njego-
vi »fajfarski kolegi« legiti-
mirat kar v njegovo pisar-
no. Hočeš nočeš je moral po-
tegniti iz žepa pipo ter s
tem dokazati spoštovanje do-
ločil klubskega pravilnika.
Novoustanovljeni »fajfar-
ski klub« pri Veliki Nedelji
je v zadnjem času predmet
številnih in živahnih razprav
s, seveda, humoristično vse-
bino. Clajai kluba so vzeli
vso zadevo strogo resno ter
jih najrazličnejši komentarji
prav nič ne motijo. Svoj
klub nameravajo uradno re-
gistrirati ter so si naročili
v ta namen že tudi klubski
žig. Za pustno nedeljo na-
meravajo organizirati svojo
prvo prireditev in morda
tudi tekmovanje v kajenju
s »fajfami«. Zmagovalec bo
tisti, ki se mu bo ob odteh-
tani količini tobaka najdlje
kadilo iz njegove pipe.
Članice »fajfarskega« klu-
ba pri Veliki Nedelji so tu-
di tri predstavnice nežnega
spola, kar zopet kaže na po-
polno enakopravnost med
moškimi in ženskami. Saj
rečem, ženske se ne dajo
ugnati niti na tistih področ-
jih življenjskih naslad, ki
so bile vse do sedaj izključen
»privilegij« moškega spola.
Ko boste od svojega mo-
ža ali pa tudi od žene za-
duhali značilen vonj po
»fajfarskem« tobaku potem
vedite, da je zajadral v
članstvo velikonedeljskih faj-
farje v.
V kratkem bom obiskal
velikonedeljske fajfarje na
enem izmed njihovih rednih
mesečnih sestankov ter vam
bom takrat o njih tudi poro-
čal. Morda me bodo prepri-
čali, da bom tudi sam za-
menjal cigarete za »fajfo«.
J. S.
Nekaj domačih
zdravil
LAPUH. Lapuhov čaj je pripo-
ročljivo sredstvo proti kašlju.
LIPA. Lipov čaj je dobro sred-
stvo za potenje. Uporabljamo ga
v primeru prehlada; čisti katar
na pljučih in v sapniku in zdra-
vi kašelj.
POPROVA META. Caj iz po-
prove mete (10 g posušenih li-
stov na liter vode) poživlja lena
črevesa, pospešuje prebavo in
zdravi krče v spodnjem delu
trebuha. Metino olje uporablja-
mo proti glavobolu, proti bole-
činam v ušesu (na vati), 10 kap-
ljic na sladkorju pomiri živce
in pomaga, Ce je človeku slabo.
Sipek. Sipkov čaj uporablja-
mo proti kamenčkom v mehurju
(ena žlica posušenih jagod na ča-
šo vode), voda iz kuhanega cve-
tja pa je zdravilo proti belemu
toku.
TAVZENTROZA. Caj iz tav-
žentrož krepi želodec, odstranju-
je nezdrave kisline iz nJega in
izboljšuje želodčne sokove. Po-
maga tudi pri delovanju ledvic,
jeter, prebavi in zoper zgago.
(20 g na liter vode, izpijte eno
čašo na dan po malem.)
TRPOTEC. Trpotcev čaj iz li-
stov je dobro odvajalno sred-
stvo, čisti pljuča, uporabljajo ga
pa tudi proti hemoroidom, dri-
ski in oslabelemu mehurju.
VIJOLICA. Caj iz listov in
cvetja je dobro sredstvo za po-
tenje.
ČEBULA IN ČESEN, kuhana
na mleku se uporabljata proti
glistam, česen pa tudi proti po-
apnenju žil.
ENCIJAN. Iz korenin kuhamo
čaj za želodec, encijan v žganju
pa zbuja apetit.
HMELJ. Temno rumen cvetni
prašek uporabljajo v medicini
proti spolni razdraženosti, proti
polucijam in bolečinam pri men-
struaciji. Zdravi pa tudi nervozo
in migreno.
JABOLKO. Dnevno na tešče
zavžita, olupljena, sveža jabolka
urejajo nepravilno prebavo in
odpravljajo zapeko. Priporočlji-
va so tudi za starejše ljudi, ker
vsebujejo fosfor, ki je dobro
sredstvo proti poapnenju žil. Ker
so dobro hranivo za možgane jih
priporočajo posebno za duševne
delavce. Po navodilu zdravnikov
je jabolčna kura priporočljiva
kot zdravilo proti driski, slad-
korni bolezni in protinu.
NAJMLAJŠI PTUJSKI OKTET
Prvič smo ga slišali v ptujski bolnišnici. Takole je za-
pel drugi dan v novem letu, ko smo obiskali letošnjo prvo
občanko, rojeno v porodniškem oddelku. Čeprav je oktet
pel na vse grlo, nismo mogli spoznati, ali poje domače ali
tuje pesmi. Razločiti, kaj pojejo, je še toliko težje, ker po-
dobni okteti sirom sveta pojejo enako pesem. Ker še vsi
niso imeli imena, vam jih ne moremo predstaviti. Pri pet-
ju so bili tako vztrajni, da nismo mogli priti do besede,
da bi jih povprašali, kako dolgo že pojejo in podobno. Vse
je kazalo, da so začetniki. Od časa do časa je posamezni
pevec le preveč dvignil svoj glas in prevpil svoje vrstni-
ke. Mogoče bi šlo bolje, če bi jih vodil dirigent? Z. R.
Najmlajši ptujski oktet je zapel na vse grlo
FiSmski In
rv mozaik
Po tolikih letih čakanja in
ipanja je zakoncema Sofiji
-oren in Carlu Pontiju le
ispelo, da sta dobila nara-
čaj.
Sofija je imela namreč do-
edaj že štiri splave, čeprav
lobenega namerno. Tako si
e že več let želela prirastek,
f minulem letu je tako od-
»ovedala vse filmske aranž-
nane za snemanje. Ni ji bilo
a denar, želela si je samo
•troka. Nekaj dni pred no-
'im letom ji je le uspelo in
>ovila je sina Karla.
Sedaj oba zakonca upata.
Sofija Loren
»»"a zelo rada otroke
^ bosta tudi v prihodnje
^^e a več sreče. Izbrala sta
^a hčerko-Pe-
stra:< 14
tednik — Četrtek, i6. januarja ig^
December in
najnevarnejši Im za srčoie bolnike
Čeprav so zadnja leta do-
segli precejšnje uspehe pri
zdravljenju ljudi, ki so do-
bili srčni infarkt, so okoli-
ščine, v katerih nastopa ta
bolezen, premalo raziskane in
tako rekoč še vedno zavite
v skrivnost. Raziskovalci se
v glavnem strinjajo z mne-
njem, da infarkt ni posledica
enega samega vzroka, mar-
več da vzajemno deluje več
faktorjev. Na podlagi števil-
nih izkušenj so ugotovili, da
spadajo med te dejavnike
tako telesne kakor duševne
značilnosti človeka.
Z namenom, da bi odgovo-
rila na vprašanje, ali je in-
farkt v resnici posledica te-
lesne in duševne preobreme-
nitve, zaradi česar je tudi
dobil vzdevek »managerska
bolezen«, sta dva nemška
zdravnika »vzela pod pove-
čevalno steklo« celotno pre-
bivalstvo večjega industrij-
skega mesta z več kot 100
tisoč prebivalci ter podrob-
no proučila vse primere srč-
nega infarkta v bolnišnicah
tega mesta v skoraj deset-
letnem obdobju.
Najpomembnejša ugotovi-
tev njunega statističnega
pregleda se je glasila: infarkt
je bil razmeroma najpogo-
stejši pri samostojnih trgov-
cih, industrialcih, višjih
uradnikih in vodilnih name-
ščencih. Pri ljudeh iz teh
poklicev, ki sta jih razisko-
valca zbrala v »skupini 3«,
je bilo v statističnem popreč-
ju 44,6 primerov infarkta na
tisoč prebivalcev. V prvi
skupini, v katero sta uvrsti-
la delavce in obrtnike, je
bilo v istem obdobju manj
kot trinajst infarktov na ti-
soč ljudi.
Na podlagi obsežnega sta-
tističnega gradiva sta zdrav-
nika potrdila že prej splošno
znano domnevo, da je ne-
varnost oziroma verjetnost
srčnega infarkta sorazmerna
z odgovornostjo v poklicu in
da narašča hkrati z odgovor-
nostjo na vodilnih delovnih
mestih. Z drugimi besedami:
dejavnost vodilnih nameš-
čencev, povezana z živčnost-
jo, povečuje možnost za srč-
ni infarkt.
Pomembne so tudi ugoto-
vitve delovnih skupin, zapo-
slenih na raziskovalnih po-
stajah vremenoslovne služ-
be. Te skupine posvečajo
posebno skrb domnevam o
zvezi med srčnim infarktom
in določenimi vremenskimi
razmerami. Ugotovili so med
drugim, da je infarkt v zim-
skih mesecih pogostejši ka-
kor poleti, razmeroma največ
infarktov je v decembru in
v januarju, najmanj pa v
septembru, to je v mesecu,
ki ima večinoma stanovitni
vreme, umirjeno, enakomer-
no sončno in v glavnem brez
vetra. Glede dnevnega časa
so infarkti razmeroma naj-
pogostejši v drugi polovici
noči, to je v tistem stanju
vegetativnega živčevja, ko
telesne funkcije, katerih de-
javnost se med spanjem
zmanjša, spet postanejo in-
tenzivnejše.
Poleg tega so ugotovili, da
glede verjetno.sti infarkta
prispveata svoje tudi zvišana
zunanja temperatura in več-
ja vlažnost zraka. Za ljudi,
ki so nagnjeni k infarktu,
so nekatere vremenske spre-
membe še posebno nevarne,
na primer nagel padec zrač-
nega pritiska. V takih raz-
merah je tudi pojav trombo-
ze pogostejši kakor sicer.
Vaše zdravje
Gripo iz Honkongi
Gripa iz Hongkonga ogroža
zdravje prebivalcev naše zem-
lje. Vsak izmed nas je slišal
o njej in svetovna zdravstve-
na organizacija opozarja lju-
di po svetu: pripravite se,
ker se epidemija širi kot po-
žar!
kakšna je gripa
iz hongkonga?
Gre za posebno vrsto azij-
ske gripe, ki se je pojavila
kot epidemija že v letih 1947
in 1957. Povzroča jo virus, ki
so ga identificirali prvič v
bivši britanski koloniji Hong-
kong v juliju lanskega leta.
V kratkem času je zbolelo
tam okrog pol milijona lju-
di. Potem se je širila bolezen
po celotnem Daljnem vzhodu.
Mislijo, da je bolezen prišla
v Hongkong iz centralnih pre-
delov Kitajske in da so jo
prenesli v Ameriko vojaki, ki
se vračajo z vietnamskih bo-
jišč. Da bi se epidemija raz-
širila, so bili dovolj dva ali
trije letalski potniki, okuženi
z virusom — zatrjujejo znani
angleški epidemiologi.
Simptomi hongkonške gri-
pe so isti kot pri navadni gri-
pi. Nekaj ur po infekciji se
pojavi vročica nad 39 st. C,
ki jo spremljajo bolečine v
mišicah celotnega telesa in
praskanje v grlu. Vročica in
bolečine prisilijo bolnika v
posteljo, iz katere naj ne
vstane, dokler se vročica ne
poleže. To traja pet ali šest
dni.
kako se lahko
obvarujemo gripe?
Najzanesljiveje s ceplje-
njem. Cepljenje ie pasivna
zaščita pred nalezljivimi bo-
leznimi. V organizem umet-
no vnesemo neaktivnega pov-
zročitelja bolezni, telo pa po-
tem ustvari protitelesa, ki v
primeru infekcije z aktivni-
mi povzročitelji bolezni na-
stopijo proti njim.
Dr, J. V.
Jabolko - najbolj zdravo sadje
Znan angleški pregovor se
glasi: »Vsak dan pojejte eno
jabolko z lupino vred, pa bo-
ste zdravi!«
V nekem francoskem medi-
cinskem časniku so objavili,
da eno jabolko zadostuje te-
lesu za hrano in energijo za
nekaj ur. Sorta jabolk reneta
vsebuje na primer več fosfora
kot druge sorte in prav za-
radi tega pomaga telesu od-
straniti odvečne strupene ki-
sline, ki zapuščajo telo z iz-
ločanjem urina. Reneta je od-
lično sredstvo bolnikom z ne-
zadostno ledvično funkcijo.
Kanadsko jabolko je boga-
to s sladkorjem, ki ga mišice
človeškega telesa hitreje asi-
milirajo kot katerikoli drug
sladkor.
Zdravniki svetujejo za do-
jenčke, ki bolehajo za čre-
vesnim katarjem, nastrgano
kislo jabolko, ki naj stoji
eno uro na zraku, da por javi.
Rusko narodno zdravstvo
pravi: »Jabolko, ki ga zjutraj
pojeste s skorjo vred, vas bo
rešilo vseh trebušnih nepri-
jetnosti. Počenjajte pa to vsaj
šest tednov zapored!«
Po preležani gripi, pri fizič-
nem ali umskem naporu so
jabolka, ki smo jih spekli v
pečici in potrosili s sladkor-
jem, blagodejno zdravilo.
Znano je tudi, da jabolka
pomagajo pri utrujenosti,
francoski zdravniki pa pri-
poročajo tudi grizenje ja-
bolčnih pečk. Le-te namreč
vsebujejo veliko količino vi-
taminov, ki so nam potrebni
za ravnovesje živčnega siste-
ma.
Vendar se izogibaj mo ki-
slih jabolk; prav tako ne u-
živajmo veliko jabolk na-
pletna hrana. In ne pozabi-
mo, da je tik pod jabolčno
lupino največ vitaminov, za-
to jih nikar ne lupimo.
Zadela ga je srčna
kap
Fran Rajh iz Frankovec, rc
1941 zaiposlen kot kurjač ,
nočni čuvaj na žagi v Ormc
žu, se je v soboto 11. 1. 19(
okrog polnoči vrnil z nočnej
dela. V nedeljo zjutraj se
zbudil, čutil je slabost in ^
novno legel. Čez kratek Ci
ga je zadela srčna kap. Zapi
stil je mlado ženo in malej
otroka.	J. S,
Dve študentki se srečat
pred univerzo:
»V groznih skrbeh se^
veš, Didi! Indeks sem izgu
bila!«
»Nič hudega, saj lahko do
biš novega!«
»Ni tako enostavno, veš
ko pa ne vem, na kateri fa.
kulteti sem vpisana.«
No poti iz službe
ga je zadela kap
v torek 14. januarja se je
vračal Janez Majer iz Loperšic
pri Ormožu proti svojemu
domu. v vasi Pušencl se je
nenadoma zgrudil in obležal
na mestu mrtev. Zdravnik je
ugotovil, da je nastopila smrt
zaradi nenadne srčne kapi.
Pokojnik je zapustil ženo In
tri otroke.
J. S.
HVALNICA ČEBULI
Redno uživanje čebule pomla-
juje in podaljšuje življenje.
Čebulni sok pomaga tudi pri
čebelinem piku.
Košček čebule na bolečem zo-
bu prežene bolečine.
Gnojne rane umivamo s če-
bulno vodo.
Svež čebulni sok s sladkorjem
uživamo tudi pri kroničnem
bronhitisu in vodenici.
Z zmečkano čebulo odpravi-
mo ozebline in kurja očesa.
Na mleku kuhano čebulo z
medom pijemo, če imamo bole-
čine v želodcu. To pomaga tu-
di pri zastajanju seča.
Na veke položena čebula zdra-
vi ječmen.
Čebulni sirup je znano zdravi-
lo proti prehladu. Delamo ga ta-
ko, da kuhamo enako količino
čebule in alkohola in štirikratno
količino vode in sladkorja. Ko se
čebula v tekočini dobro razkuha,
sirup precedimo in ga pijemo
mlačnega.
Proti napenjanju in pri glavo-
bolu ter trganju v ušesih pripo-
ročajo čebulno tinkturo. To de-
lamo iz enake količine čebulne-
ga soka in žganja. To zmes pu-
stimo deset dni na toplem, jo
nato precedimo in jemljemo pri
bolečinah po nekaj kapljic na
dan z vodo.
Jože se pozno ponoči vra-
ča domov, precej ga ima pod
kapo. Ura bije tri. Ko gre
mimo neke hiše, prebere na-
pis na vratih: Poučujem fran-
cosko, angleško in nemško ...
»Uh, grozno!« se zdrzne
Jože, »pa ob tej uri!«
FERNANDO SABINA
za televizor
— Ljubica moja, sem dejal, ,
ko sem se zbudil — danes bo
prišel inkasant po obrok za
televizor. Sama veš, da nam
je silvestrovanje izpuhtelo
zadnjo paro. Ne bi se rad
srečal z njim. Dajva, prita-
jiva se, ko da ni nikogar do-
ma. Naveličal se bo in odšel.
Sklenila sva, da se med
tem, »ko naju ne bo doma«,
skopava. Slekel sem se, toda
žena me je prehitela in se
zaprla v kopalnico. No, med
tem lahko skuham kavo, sem
si dejal in odkrevsal skozi
predsobo, da bi izpred vhod-
nih vrat vzel mleko. Bil sem
nag. Kaj zato, saj bom samo
stopil ven ... Mlekar je ste-
klenico postavil malo proč
od vrat. Previdno sem se
ozrl, če je kdo na stopnišču,
toda groza .,. Prepih je med
tem s treskom zaloputnil vra-
ta, ki so bila znotraj zaprta
s patentno ključavnico. Ves
prestrašen sem zvonil. Zaman.
Sum tuša je ponehal. Zena
je mislila, da sem inkasant.
Zvonil sem in tolkel po vratih,
klical. Nič. Bolj sem razsa-
jal, bolj tiho je bilo v stano-
vanju ... V pritličju sem sli-
šal, kako se zapirajo vrata
dvigala. To bo inkasant. Sko-
čil sem in se skril za ograjo
med nadstropjema. Ni bil in-
kasant, lift je zdrsnil mimo
mojega nadstropja. Spet sem
bil pri vratih, klical, mole-
doval, razbijal, zvonil...
Zdaj so se začuli koraki od
zgoraj, Obupaval sem. Pri-
tisnil sem na gumb dvigala
in skočil v kabino. Zgornji
sosedje so šli mimo. Kakšna
sreča, da so se namenili peš
v pritličje. V naslednjem tre-
nutku je lift zdrsnil navzdol.
Nekdo ga je poklical. Pri-
tisnil sem na gumb med nad-
stropji in ga zaustavil, po-
tem pa vrnil v moje nad-
stropje. Zdaj sem pred vra-
ti stanovanja vpil, rjul. Po-
zabil sem na vso previdnost.
Nekje za mano so se odprli
vrata. Med vrati je stala sta-
ra ženica iz sosednjega sta
novanja.
—	Dobro jutro, gospa, sei
dejal ves v zadregi. — Pomi-
slite ..,
Starka je preplašena dvig-
nila roke in začela vreščati'
—	Sveti Jožef! Mlekar! Po-
polnoma nag!
Pobegnila je v stanovanje
Skozi odprta vrata sem slišal
kako vrti številčnico telefo-
na:
—	Policija! Pred mojim
vrati stoji nag človek ...
Zdaj so tudi drugi sosedje
slišali hrušč in vik. Vsa vra-
ta mojega nadstropja so st
zapovrstjo odpirala — razen
seveda, vrat mojega stano-
vanja.
—	Nek norec!
—	Seksualni blaznež. Po-
moč!
—	Strahota!
—	Ne glej tja, zgini v sta-
novanje, je spodil sosed svo-
vo hčerkico od vrat.
Naposled je tudi moji žen
radovednost prepodila strat
pred inkasantom. Odprla j'
vrata. Kot veter sem planil
v stanovanje, se oblekel ^
pižamo. Bil sem ves iz sebe
Sosedje! Kaj bodo rekli it
tista babnica je morala po
klicati policijo.
Pozvonilo je. Policija, kdc
drugi? Ni mi bilo treba hli'
niti skesanca. Ves prepade®
sem odprl vrata.
Med vrati je stal inkasant
Nudil mi je desnico v pO"
zdrav, z levico pa mi je p^
nuj al koledar firme, ki jo
zastopal:
—	Srečno novo leto! Pr','
šel sem, da me ne bi čakali-
Danes ne bom pobiral obrt^
kov. Pozabil sem blok s pr''
znanicami. Saj veste, silve^
strovali smo, — se je kdo
zakaj v zadregi opravičev^^
in mi stresal roko.
^^pp^jK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 1969
STRAN 15
Z marljivostjo do uspehov
Množična telesna kultura
ie začela v Kidričevem,
ko so osnovni šoli prizidali
telovadnico. Tako je ta mla-
da Športna veja v Kidriče-
vem v zadnjih letih dosegla
^irok razmah.
Telesno vzgojno društvo
»Partizan« je bilo ustanov-
ljeno leta 1964. 2e v nasled-
njem letu je začelo načrtno
delovati. Svoj pečat h raz-
mahu te dejavnosti v Kidri-
čevem je dal tudi novi teles-
no vzgojni učitelj Andrej
Gorše. Rezultati takšnega de-
la in pomoči starejših ter
delovnega kolektiva v Kidri-
čevem so kmalu dali svoje
prve sadove, ki so se v za-
četku odlikovali predvsem v
jejo v več sekcijah. Najak-
tivnejši pa so v gimnastiki,
ritmiki in akrobatiki, sledijo
pa ostale sekcije kot keglja-
ška, košarkaška in atletska.
Sedaj se je v zadnjem času
dal še večji poudarek rekre-
aciji. Tako bodo imeli člani
delovnega kolektiva na raz-
polago enkrat tedensko telo-
vadnico, v kateri se bodo
lahko sprostili po napornem
delu.
Ze v drugem letu obstoja
se je društvo udeležilo tudi
republiških tekmovanj, na
katerih so dosegli dokaj do-
bre uspehe. Branko Tonejc
je na državnem prvenstvu v
partizanskem mnogoboju kot
gost v ekipi Ptuja zasedel
množičnosti, pa že tudi v
kvaliteti posameznih nadar-
jenih mladih tekmovalcev.
Sedaj v šestem letu delova-
nja pa ima društvo več kot
300 aktivnih članov. Ti delu-
drugo mesto. Tekmovanja so
se vrstila naprej. V društvu
ne dosegajo boljših rezulta-
tov več samo posamezniki.
Vedno višje so tudi ekipne
uvrstitve. Najuspešnejše v
tem pogledu je bilo minulo
leto. Vse ekipe društva so se
v gimnastiki v tem letu uvr-
stile do tretjega mesta, če-
prav v nobeni kategoriji ni
bilo manj kot enajst ekip.
Vidnejša mesta pa so doseg-
li tudi posamezniki. Radovan
Acimovič je postal republiški
prvak pri starejših pionirjih,
Milan Majcen pa je bil peti.
Pri mlajših pionirjih je bil
Marjan Vindiš drugi, S. Sker-
janc pa peti. Tudi pionirke
in mladinke so se solidno
uvrstile. Tako je bila M. No-
vak četrta in Majda Hlastec
peta. Slednja in pa Marija
Nežmah sta celo kandidatld
za našo držvno reprezentan-
co na svetovnem prvenstvu
v gimnastiki, ki bo 1970, leta
v Ljubljani. Izreden uspeh
pa je v minulem letu doseg-
la tudi Anica Vrtič, ki je
postala republiška prvakinja
v prvem razredu članic.
Lepe uspehe pa so dosegli
tudi atleti. Seveda so naj-
vrednejši rezultati Janeza
Mežnariča, ki je bil v letu
1967 večkratni republiški pr-
vak in državni reprezentant.
Pa tudi drugi atleti imajo
nekaj dobrih uvrstitev.
Tako so rezultati tega mla-
dega driaštva dokazali, da ni
vse tradicija, ampak da se
lahko marsikaj, ozirom naj-
več doseže le z dobro voljo
in pridno vadbo.	-b
Vedri obrazi, toda čez nekaj trenutkov bo šlo za res.
Jud^lsti Impoia
zmagcjli
v nedeljo dopoldne je bilo
v Slov. Bistrici tekmovanje
v judu za pokal Pohorskega
bataljona. Tekmovalo je več
kot 30 tekmovalcev iz šestih
slovenskih klubov.
V ekipni konkurenci so le
za las zmagali domačini, ju-
do klub Impol, pred Mari-
borom, Velenjem, Račami in
Branikom ter Mursko Sobo-
to.
Zanimiva so bila tekmova-
posameznikov. Tako sta
"ajboljši judo pokazala oba
državna reprezentanta To-
Polčnik iz Slov. Bistrice in
Blažič iz Maribora. Pri posa-
j^eznikih so tekmovali v treh
kategorijah. V lahko skupini
f Topolčnik (IM.) premagal
^v^jega klubskega tovariša
Vidmajerja; v srednji je
omagal Blažič; v težki skupi-
pa je ponovno zmagal do-
Stern, ki je premagal
^abakoviča iz Maribora.
-b
Športu prireditev v M{!rl<ovcih
Izbral! so iia{bof|še štiortnike
ptujske občine
Preteklo nedeljo so v Mar-
kovcih izbrali najboljše šport-
nike in športnice ptujske ob-
čine za leto 1968. Prireditev
so pripravili radio Ptuj, OZ
za telesno kulturo, TVD
»Partizan« Markovci in kre-
ditna banka iz Ptuja. Po po-
zdravnem govoru Franja Re-
bernaka, predsednika SO
Ptuj in pokrovitelja prire-
ditve, so nastopili pionirji
TVD »Partizan« Ptuj pod
vodstvom Jožeta Strafele.
Športniki iz Markovec so go-
vorili občinstvu. Sledil je
kviz. Nastopila je tudi fol-
klorna skupina iz Markovec.
Bila je tudi nagradna igra.
Sest gledalcev iz dvorane
vleklo vrv. Po razglasitvi
najboljših športnikov so se
z njimi pomenili napovedo-
valci programa.
Za najboljšega športnika v
ptujski občini so izbrali Stan-
ka Vrbančiča, motornega in
jadralnega pilota. Na 11 ju-
goslovanskem aero-rallyju
motornih pilotov za prehodni
pokal maršala Tita v Trste-
niku je osvojil že drugič pr-
vo mesto izmed 22 udeležen-
cev. Pri podobnih tekmova-
njih je dosegel še več uspe-
hov kot motorni pilot. Osta-
lih šest športnikov je dose-
glo zavidljive rezultate. Mi-
ran Cepin je bil med drugim
republiški prvak v partizan-
skem mnogoboju članov. Ivan
Krnič je srednji napadalec
prvega moštva NK Drave. Je
najboljši strelec v lanskem
letu. Janez Mežnarič je bil
drugi v republiki na 10.000
metrov. Rudi Rakuša je le-
tos dosegel drugo mesto na
državnem prvenstvu v stre-
ljanju na glinaste golobe. Na
mednarodnih prvenstvih je
dosegal druga in tretja me-
sta. Franc Serdinšek je ju-
goslovanski prvak v ljud-
skem troboju. DoLra mesta
je dosegel tudi na republi-
škem in državnem prvenstvu
v partizanskem mnogoboju.
Oto Velunšek je dosegel za-
vidljive uspehe v modelar-
stvu.
Za najboljšo športnico ptuj-
ske občine v leiu 1968 je bila
izbrana Zalika Strelec— »Par-
tizan« Markovci. Je republi-
ška prvakinja v partizan-
skem mnogoboju, 3. razred.
Dosegla je še več zavidljivih
uspehov. Med sedem najbolj-
ših športnic v letu 1968 so se
uvrstile naslednje: Anica Vr-
tič, republiška prvakinja pr-
vega razreda v orodni telo-
vadbi in 9. na državnem pr-
venstvu v Beogradu. Nada
Soštar, republiška reprezen-
tantka in druga v republiki
v metu krogle. Ivana Kuko-
vec, republiška prvakinja v
partizanskem mnogoboju. 3.
razred. Lidija Klanjšek je v
orodni telovadbi v republi-
škem merilu med prvimi de-
setimi in šesta na jesenskem
krosu Dela. Neža Janžel, vi-
cešampion na republiškem
krosu ... Irena Pal, aktivna
igralka rokometa, drugo me-
sto na občinskem prvenstvu
v krosu med mladinkami..,
Sledila je zabava s plesom
in nagradno žrebanje KB —
Ptuj.
Z. R.
Najbollsi med najboljšinii
Zračne višave so za mnoge
mladeniče neustvarljiv sen.
Stanko Vrbančič pa se je za
trdno odločil, da jih bo pre-
magal. To mu je tudi uspelo.
Celo več, postal je eden naj-
boljših športnih motornih
letalcev Jugoslavije.
Leta 1955 je Stanko zako-
rakal med modelarje. Odšel
je na nadaljnje šolanje v
Ljubljano. Tam se je vklju-
čil v aeroklub. Začel je z
jadralnim letenjem, dokler
ni postal motorni pilot. Se
v Ljubljani je dosegel svoj
prvi večji uspeh. Skupaj z
Zagrebčanom Krajnovičem
je dosegel leta 1959 na jugo-
slovanskem rallyju drugo
mesto.
Po šolanju se je vrnil v
Ptuj, kjer se je takoj vključil
med člane ptujskega aero-
kluba. Toda do večjih tek-
movanj je bilo še daleč. Ker
pa je v tem času odšel še
služit kadrovski rok, se je ta
čas še podaljšal. Tako je za-
čel šele po vrnitvi iz arma-
de z resnejšo vadbo in po
letu 1963 začel nizati uspeh
za uspehom.
V	letu 1965 je bil na dr-
žavnem prvenstvu tretji,
zmagal pa je na memorialu
Edvarda Rusjana v Beogra-
du. To je bila prva njegova
pomembna zmaga. V rang-li-
sti najboljših športnikov pi-
lotov Jugoslavije je zasedel
prav tako tretje mesto.
V	naslednjem letu je bilo
državno prvenstvo odpoveda-
no. Zmagal pa je na Rusjano-
vem memorialu v konkurenci
športnih motornih pilotov.
Razen tega pa je dosegel vid-
nejše uvrstitve tudi na dru-
gih tekmovanjih. Sezono pa
je končal kot drugi v gene-
ralnem plasmaju.
Leto 1967 je prineslo Stan-
ku Vrbančiču največji uspeh.
Postal je prvič državni prvak,
na memorialu Edvarda Rus-
jana pa je bil četrti. Končno
je postal tudi najboljši šport-
ni motorni pilot Jugoslavije.
To se je naslednje leto pono-
vilo. Na državnem prvenstvu
je ponovno prvi, na memori-
alu pa četrti. Tako že drugič
zaporedoma osvoji največje
priznanje, kot pravi sam, po-
kal maršala Tita.
Seveda pa so to le najva-
žnejši uspehi, ki jih je dose-
gel Stanko Vrbančič med svo-
jim dosedanjim letenjem.
Preveč je bilo namreč tekmo-
vanj in pa vidnih uvrstitev,
da bi lahko vse zabeležili.
Povprašal sem ga po željah
v letošnjem letu. Dejal je, da
si želi najbolj to, da bi klub
dobil več sredstev, saj bi to
bilo največje priznanje za
dosežke v preteklih letih nje-
mu in vsem članom kluba.
Bila pa bi to tudi dobra spod-
buda, oziroma možnost za
nadaljnje delo. O moji uvr-
stitvi je dejal, pa nikar ne
vprašujte, ker je konkurenca
izredna. Kljub temu želimo,
da Stanko ponovi tudi letos
uspeh iz zadnjih dveh let.
-b
Stanko Vrbančič pri .svojem
LIBISU, s katerim je dosege!
največjeu spehe.
Tudi fetos na smuča-
nje
Telesnovzgf)jno društvo
Partizan Kidričevo bo tudi
letos, že četrtič zapored pri-
redilo v zimskih počitnicah
smučarski tečaj na Slivniku
pri Vuzenici. Tečaja se vsako
leto udeleži od trideset do
štirideset članov društva.
Svojim najboljšim članom
in socialno šibkejšim pripo-
more društvo k udeležbi s
skromno dnarno pomočjo.
S'tem tečajem društvo tudi
izpolnjuje plan, ki si ga je
postavilo za širšo telesno kul-
turo in rekreacijo.
-b
MLADINSKI KLUB &0S
Z GRAB BO GOSTOVAL
V MURSKI SOBOTI
Člani mladinskega kluba
»GOS« na Grabah pri Sredi-
šču pripravljajo večer črnske
lirike. Z na.študiranimi lite-
rarnimi deli, ki jih režira
predsednik občinskega komi-
teja ZMS Ormož Jože Rakuša,
nameravajo med drugim go-
stovati v Murski Soboti ter s
tem okrepiti planirano med-
občinsko sodelovanja na pod-
ročju dejavnosti mladine.
Razgovor z Jožetom Rakušom
bomo objavili prihodnjič.
STRAN 16
TEDNIK — ČETRTEK, 16. JANUARJA 195
RADIJSKI PROGRAM
NF.DEI.JA, 19. januarja 1969
6.00—8.00 Dobro jutro! — vsem
ob G.05—6.20 Poročila fi.30 Infor-
mativna oddaja 7.00—7.10 Poro
čila 7.20 Informativna oddaja
7.30—7.45 Za kmetijske proizva-
jalce 7.50 Informativna oddaja
— 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra
za otroke 8.50 Glasbena medigra
9.00 Poročila 9.05 »Dober dan vam
želi Jurij Souček« 10.00 Poroči-
la 10.05 Se pomnite, tovariši . . .
10.30 Pesmi borbe in dela 10.45
—13.00 Poslušalci čestitajo —
vmes ob 11.00—11.15 Poročila
11.50 Pogovor s poslušalci 12.00—
12.10 Poročila — 13.00 Poročila
13.15 Vedri zvoki 13.30 Reporta-
ža 13.50—14.30 Zabavna glasba —
vmes ob 14.00 Poročila — 14.30
Humoreska tedna 14.45 Narodno
zabavna glasba 15.00 Poročila
15.05 Športno popoldne 17.00 Po-
ročila 17.05 Operne melodije
17.30 Radijska Igra 18.20 Ludwig
van Beethoven; Trio v B-duru
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Glasbene razgled-
nice 19.30 Radijski dnevnik 20.00
»v nedeljo zvečer. 22.00 Poro-
čila 22.15 Serenadni večer 23.00
Poročila 23.05 Literarni noktur-
no 23.15 Veliki orilestrl 24.00 Po-
ročila.
Vsak dan razen nedelje:
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes
ob 4.45 Informativna oddaja 5.00
Poročila 5.30 Vremenska napo-
ved 5.45 Informativna oddaja
6.00 Jutranja kronika 6.30 Infor-
mativna oddaja 6.50 Za vas 7.00
Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45
Informativna oddaja 8.00 Poro-
čila, radijski in TV spored.
PONEDELJEK, 20. Januarja 19G9
14.00 Poročila 14.05 Lepe melo-
dije 14.35 Poslušalci čestitajo
14.55 Kreditna banka LJubljana
15.00 Poročila 15.20 Gla.sbeni in-
termezzo 15.40 Komorni zbor
RTV Ljubljana 16.00 Za vas 17.00
Poročila 17.05 Odlomki iz opere
Boris Godunov 18.00 Poročila
18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469«
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Pevec Stane Man-
cini 19.25 EP 19.30 Radijski dnev-
nik 20.00 Koncert Simfoničnega
orkestra in Komornega zbora —
v odmoru: Kulturne diagonale
22.00 Poročila 22.15 Za ljubitelje
jazza 23.00 Poročila 23.05 Lite-
rarni nokturno 23.15 Zabavna
glasba 24.00 Poročila.
TOREK, 21. januarja 19G9
14.00 Poročila 14.05 Glasba mla-
dih 14.25 Lahka glasba 14.55 Kre-
ditna banka Ljubljana 15.00 Po-
ročila 15.20 Glasbeni Intermezzo
15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Igra Sim-
fonični orkester 18.00 Poročila
18.15 V torek na svidenje 18.45
Družba in čas 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pev-
ka Elda Viler 19.25 EP 19.30 Ra-
dijski dnevnik 20.00 Radijska igra
20.54	Orkestralna glasba 21.15
Dese.t melodij 22.00 Poročila 22.15
Skupni program ,TRT — Studio
Zagreb 23.00 Poročila 23.05 Lite-
rarni nokturno 23.15 Plesni or-
kestri in ansambli 24.00 Poročila.
SREDA, 22. januarja 1969
14.00 Poročila 14.05 Za oddih
14.35 Poslušalci čestitajo 14.55
Kreditna banka Ljubljana 15.00
Poročila 15.20 Glasbeni intermez-
zo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas
17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi
In vam 18.00 Poročila 18.15 Skladbe
Bohuslava Martinuja 18.40 NaS
razgovor 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila 19.15 Glasbene
razglednice 19.25 EP 19.30 Radij-
ski dnevnik 20.00 Ti in opera
22.00 Poročila 22.15 S festivalov
.1azza 23.00 Poročilo 23.05 Lite-
rarni nokturno 23.15 Zabavne
melodije 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 23. januarja 19G9
14.05 Mladina poje 14.25 Ope-
retne melodije 14.45 »Mehurčki«
14.55	EP 15.00 Poročila 15.20 Glas-
beni Intermezzo 15.40 Recital
Tatjane Bučarjeve 16.00 Za vas
17.00 Poročila 17.05 Simfonični
koncert 18.00 Poročila 18.15 Iz
naših studiov 18.45 Znanstveni-
ki pred mikrofonom 19.00 Lah-
ko noč, otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Pevka Irena Kohont 19.25
EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00
Domače pesmi (n napevi 21.00
Literarni večer 21.40 Glasbeni
nokturno 22.00 Poročila 22.15 Ko-
morno glasbeni večeri 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Zabavni zvoki ?4.00 Poro-
čila.
PETEK, 21. januarja 19C9
14.00 Poročila 14.05 Lahka glasba
14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kre-
ditna banka Lj. 15.00 Poročila 15.20
Napotki za turiste 15.25 Glasbe-
ni intermezzo 15.45 Turistična
oddaja 16.00 Za vas 17.00 Poro-
čila 17.05 Koncert po željah 18.00
Poročila 18.15 Zabavna glasba
18.45 Na mednarodnih križpotjih
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Pe*ka Alenka Pin-
tarič 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Amaterski zbori
20.30 Izbrana dela Leoša Janač-
ka 21.15 Oddaja o pomorščakih
22.00 Poročila 22.15 Benjamin
Britten in Witold Lutos!awski
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Zabavna glasba 24.00
Poročila. ,
SOBOTA, 25. Januarja 1969
14.00 Poročila 14.05 Glasbena
pravljica 14.25 V vedrem ritmu
14.55 Kreditna banka LJubljana
15.00 Poročila 15.20 Glasbeni In-
termezzo 15.40 Naš podlistek 16.00
Za vas 17.00 F^^oročila 17.05 Gre-
mo v kino 17.35 Pojeta moški in
ženski zbor 18.00 Poročila 18.15
»Top-pops 11« 18.50 S knjižnega
trga 19.00 Lahko noč, otroci 1
19.10 Obvestila 19.15 Godala v
ritmu 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00—21.30 Zabavni mo-
zaik — vmes ob 20.30—21.00 Ra-
dijska igra 21.30 Iz fonoteke ra-
dia Koper 22.00 Poročila 22.15
Oddaja za izseljence 23.00 Poro-
čila 23.05 S pesmijo v novi te-
den 01.00 Poročila.
Radio Ptuj
PEIEK, 17. januar
15.30 .1900-letnica Ptuja«. 16.00 Če-
stitke poslušalcev. 16.30 Obvestila in
propagandna oddaja.
SOBOTA, 18. januar
15.30 Poročila, sestavki in obvesti-
la. 16,00 Ekonomsko propagandna
oddaja. 16.30 »Novi posnetki — no-
ve plošče«.
NEDELJ.A, 19. januar
10.30 tedenski pregled poročil in
obvestila. 11,00 Nove plošče Jugoto-
na. 11.10 aktualni razgovori in ma-
gnetofonski zapisi. 11.30 Reportaža
»Iz naših delovnih kolektivov«. 11.45
Ekonomsko propagandna oddaja.
12.00 Čestitke in želje poslušalcev.
PONEDEUEK, 20. Januar
15.30 »Šport in glasba iz naše fo-
noteke«. 16.00 Radijska univerza.
16.30 Obvestila in propagandna od-
daja.
TOREK. 21. januar
15.30 Poročila, mognetofonski za-
pisi in obvestila. 16.00 Čestitke po-
slušalcev. 16.40 Reklame in kar ste
izbrali — to predvajamo.
SREDA. 22. Januar
15.30 »Z mikrofonom med mladi-
mi«. 16.OC Obvestila in ekonomsko
propagandna oddaja. 16.30 Kar ste
izbrali — to predvajamo.
ČETRTEK, 23. Januar
15.30 Poročila, sestavki in obvesti-
la. 16.00 Ekonomsko propagandna
oddaja. 16.30 »Zbiralci plošč pred
mikrofonom«.
V ostalem času prenaša spored
RTV Ljubljana.
Televizijski spored
NEDELJA, 19. JANUARJA
8.35 Poročila. 8.40 Narodna glas-
ba. 9.10 Kmetijska oddaja. 9.55
Propagandna oddaja. 10.00 Smu-
čarska FIS tekmovanja na Po-
horju. 10.45 Otroška matineja.
12.00 Smučarska FIS tekmovanja
na Pohorju. 12.55 Kitzbuhel: Tek-
movanja v smuku. 15.20 Saga o
Forsytih. 16.10 Boks — reprezen-
tanca BiH : Srbiji. 18.00 TV ka-
žipot. 18.20 Glasbena medigra.
18.35 Tanja in revolveraš. 19.45
Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30
3-2-1. 20.35 Humoristična oddaja
R. L. Djukiča. 21.35 Malo za šalo,
malo za res. 22.00 Športni pre-
gled. 22.30 TV dnevnik.
17.45 Tiktak. 18.00 Po Sloveniji.
18.25 Propagandna medigra. 18.30
Oživljanje pri prvi pomoči. 18.50
Zabavna glasba. 19.20 Znanost in
ml. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnev-
nik. 20,30 3-2-1. 20.35 TV drama.
21.35 Resna glasba. 22.05 Poročila.
TOREK, 21. JANUARJA
17.45 Risanka. 18.00 Gregec v
ječi. 18.20 Po sledeh napredka.
18.40 Novosti iz studia 14. 19.05
Velika mesta. 19.50 Cikcak. 20.00
TV dnevnik. 20..30 .Vijavaja. 20.35
Genevleve. ... Jazz: The Illinois
Jazz band — I. ... Poročila.
SREDA, 22. JANUARJA
17.15 Pisani trak. 17.30 Prenos
Športnega dogodka. 19.45 Cikcak.
20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35
Hoffmanove pripovedke. 21.35
Ekran na ekranu. 22.35 Poročila.
ČETRTEK, 23. JANUARJA
17.45 Pionirski TV studio. 18.15
Komorni zbor RTV Ljubljana.
18.45 Zabavna glasba. 19.45 Cik-
cak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1.
20.35 Saga o Forsytih. 21.25 Kul-
turne diagonale. 22.10 Poročila
PETEK, 24. JANUARJA
17.25 Daktari. 18.15 Glasbena
oddaja. 19.00 Svet na zaslonu —
veliki. 19.50 Cikcak. 20.30 3-2-1.
20.35 Plavolaskine ljubezni. .. .
UNICEF. . .. Poročila.
SOBOTA, 25. JANUARJA
17.45 Po domače z ansamblom
Vilija Pstrlča. 18.15 Mladinska
igra 19.15 Sprehod skozi čas:
Martin Bohrmann — II. 19.45 Cik-
cak 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1.
20.35 Slučajno sta se srečala Ro-
meo in Julija. 21.25 Burleska.
21.50 Sherlock Holmes. 22.50 Po
POPRAVEK
V zahvali za pokojnim Mar-
tinom Kodričem iz Bukovec,
ki je bila objavljena v št. 1
dne 9. 1.1969, je pomotoma iz-
ostala podpisana žalujoča že-
na Terezija.
Mali oglasi
Izgubi; se je pes ovčar, sliši na
ime Džiki. Kdor kaj ve o njem, naj
sporoči na postajo milice ali Kot-
niku, taksi Ptuj.
Cenjene odjemalce prosim, da od-
nesejo svoje predmete do 15. febru-
arja 1969. Po tem roku smatram, da
so se odpovedali lastnini. Ivan Ko-
rošec, vulkanizer, Ptuj, Zagrebška 3.
UGODNO PRODAM plemensko ko-
bilo z dokumenti. Naslov v upravi.
PRODAM VW, osebni, letnik 1959
s prikolico in priključkom. Vpra-
šajte v Staršah št. 9.
LOKAL, primeren za obrt, pri haj-
dinski postaji oddam najboljšemu
ponudniku. Naslov v upravi.
KUPIM rabljen srednjetežki voz in
mlatilnico. Alojz Ponderk, Rakovci
72, p. Tomaž pri Ormožu.
KUPIM ELEKTROMOTOR 8-10 k\V.
Mirko Friščič, Dubrava 1, p. Ce-
stica.
DVA OBJEKTA za rušenje, posteljo
in dve mizi prodam. Vprašajte
v Ljutomerski 8, Ptuj.
OPREMLJENO SOBO s posebnim
vhodom dam v najem uslužben-
kama. Naslov v upravi.
VINOGRAD (20 a), sadovnjak s
stavbo, vse primerno za vikend,
20 minut od Borla, dostop z av-
tom, prodam. Pelcl, Pobrežje 87,
Videm pri Ptuju.
STANOVANJE in plačilo nudim ose-
bi, ki bi stregla bolniku. Naslov
v upravi.
UGODNO PRODAM POHIŠTVO za
samsko sobo, divan, okroglo raz-
tegljivo mizo (oreh). Lackova 9/II,
desno, Pluj.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki st«
spremili nadvse ljubečega očeta, tasta, dedeka in
strica
Franca Muršiča
iz Formina 44
I
na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala.
Posebno zahvalo želimo izreči primariju dr. Neu-
dauerju, direktorju dr. Mrgoletu, vsemu strežnemul
osebju Internega oddelka ptujske bolnišnice, ki so
s svojim požrtvovalnim in strokovnim delom laj.|
šali trpljenje dragemu pokojniku. Tudi bolniški se-
tri Magdi najlepša hvala,	|
Iskrena hvala g. kaplanu, darovalcem cvetja, kakot]
tudi dobrima vaščanoma za poslovilne besed«.
Žalujoče hčerke: Marija, Tilčka, Angela, Lizika in
sin Ciril z družinami ter vnuki in ostalo sorodstvo,
Na podlagi razpisanega XVII. nagradnega natečaja K
DITNE BANKE PTUJ,
je bilo v nedeljo, 12. januarja 1969, na prireditvi »Izh
mo najboljšega športnika 1968« v Markovcih izžrebani
40 NAGRAD
Nagrade prejmejo vlagatelji vezanih hranilnih vlog in
viznih računov:
št. deviz, računa 539	račna ura »Areta«
728	kolo »Ponny«
785	televizor Maior
799	ročna ura »Start«
859	televizor Maior
št. hran. knj.	8516	ročna ura »Raketa«
1132 PK ročna ura »Raketa«
9629	ročna ura »Raketa«
7316	ročna ura »Raketa«
23098	ročna ura »Raketa«
9786	ročna ura »Start«
8420	ročna ura »Start«
28052	ročna ura »Start«
7971	ročna ura »Start«
9602	ročna ura »Start«
5745	ročna ura »Start«
9685	ročna ura »Start«
33590	ročna ura »Start«
9776	ročna ura »Start«
9440	jedilni pribor
8353	jedilni pribor
5172	jedilni pribor
7768	jedilni pribor
9530	ročna ura »Areta«
1170 PK ročna ura »Areta«
20082	jedilni pribor
33044	ročna ura »Darwil«
3709	ročna ura »Darwil«
87 PK kolo »Ponny«
5212	kolo »Ponny«
9093	kolo »Ponny«
5317	kolo »Ponny«
4930	radijski sprejemnik
9289	peč na olje EMO 5
8348	peč na olje EMO 5
6149	peč na olje EMO 5
88689	peč na olje EMO 5
6003	peč na olje EMO 5
1317 PK pralni stroj »Gorenje«
33388	osebni avtomobil »Zastal
750«
Cenjene stranke obveščam, da sem odprl svojo obrt za vodo-
vodne instalacije v Dražencih 49/a p. Hajdina. Delo opravljam
solidno in po zmernih cenah. Se priporočam.
Anton Kamenšek, Dražcncl 49/a.
glasilo Sociali." ične zveze delovnega ljudstva, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor Anton ^
man( glavni in odgovorni urednik), Bogo Hmelina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 624-3'
Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribgr, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.