/ Ml Htm pWiaiut 9 getovlflt Leto XVm., št. 19$ Ljubljana, neddja M. avgusta 1957 Cena 2 Din UpravTUötvo, ujuoijana, ünafljeva ulica 6 — Teletom fit. 8122, 8123, 3124, 8125, 8126. iBseratni oddelek: LJubljana, Selen* burgova ut 6 — TeL 3392, 8492. podružnica Marlbor: Gosposka allea St. 11 — Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova OL 6t. i Telefon št. 190. Računi pri pošt- ček. zavodih: Ljub. ljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Ishaja vsak dan caaen ponedeljka. Naročnina mafia mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40^— Urednifitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon fit. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1, telefon SL 65. Rokopisi ae ne vračajo. Problem našega šolanja Bliža se čas, ko se znova odpro šole. Nešteto vprašanj se odpira s tem, nešteto problemov ne le za starše, ki jim je briga za lastne otroke neposredna in osebna dolžnost, marveč tudi za socialne, kulturne in gospodarske politike ter delavce, za vse one, ki so si svesti dolžnosti, izhajajoče iz brige za javno življenje, za celotni narodni napredek. Imeli smo obilo šolskih reform v malem, v podrobnem, in rečemo lahko brez pretiravanja, v manj važnih stranskih stvareh, kakor pa v velikih, načelnih pogledi. Podoba je, da je prav to napak, zakaj naše šolstvo je potrebno reforme v celotnem sistemu. Naše srednje šole so prenatrpane; Število dijakov se je v povojnih letih tako ogromno pomnožilo, da postajaio šolska poslopja naglo premajhna in da se v rastoči meri postavljajo zahteve po gradnji novih ali razširjenju starih zavodov. Toda s tem se dotikamo sarno zunanje strani vprašanja, poslopij. Že kar kričeče je, kako smo zaostali z notranjo uredbo, kako so silno zaostale zbirke, učila, knjižnice itd. V tem pogledu se zdi, kakor da je čas zastal tam nekje pred dvajsetimi leti, odtIH '-e zbirke ne dopolnjujejo, ne obnavljajo, kaj šele modernizirajo. In kai se pravi to v dobi ogromnega tehniškega razvoja in prehitevajočega napredka, pa silne knjižne produkcije, znanstvene ter druge. Toda poglavitno pozornost smo nameravali ob tej priliki obrniti na drugo stran, ne le na mimogrede omenjena dejstva, ki spadajo k opremi srednje šnle. Mislimo s tem zlasti problem pre-obloženosti naših šel z vidika nadpro-dukcije intelektualcev. Nekateri še vedno trdijo, da ni nad-produkcije. Toda dovolj je primerjati število slušateljev naših srednjih ali visokih šol s številom uradništva, ki ga zaposluje naš upravni aparat, bodisi v državni, banovinski ali ostali javni administrativni službi, pa število v svobodnih, trgovskih, industrijskih in drugih podjetjih tehniškega značaja ali pravnih poklicih. Povsod se nam pokaže ista slika: proizvodnja je mnogo večja nego ie potreba, nego je možnost zaposlitve. Praktičnejši nauk se nam nudi, ako pogledamo one poklice, ki se urejajo na svobodnejši osnovi, na primer zdravnike in advokate. Kakšna silna konkurenca ie nastala zadnja leta, kako trda prede tu marsikomu, ko gre za uveljavljenje mladih sposobnosti. Res je, da je tu še marsikaj slabo organiziranega, pa da bi nemara po nekaterih podeželskih krajih potrebovali še več zdravnikov nego jih imajo do sedaj, pa več živinozdravnikov; vendar je očitno, da bi se s takimi remedura-mi samo za kratko dobo popravile razmere, in to le v nekih pogledih. Dejansko mora naše narodno gospodarstvo računati z obilno nadprodukcijo vsakovrstnih panog diplomiranih gojencev visokih in sploh višjih šol. Kakor pa stoje in gredo stvari sedaj, je za gotovo računati, da se bo isti proces še nadalje vršil in da bo nadpro-dukcija rastla. To je tembolj važno, ker imamo redno leto za letom na delovnem trgu obilico delovnih moči s kmetov, ki ne morejo dobiti zaposlitve doma, pa bi io rade dobile na tujem, ako bi jim bila not tja odprta, kakor jim je bila nekdaj v imenitnih časih »Amerike«. Računati moramo torej z dejstvom, da imamo dandanes v vseh kategorijah več delovnih moči nego jih je mogoče zaposliti doma. V takih pogojih se ni čuditi, da najdemo rojake po vseh jugoslovenskih predelih, po vseh pokrajinah in pač v vseh poklicih, in nodoba je. da jih bo v bodoče tjakaj sililo še več. Kar se tiče nadprodukcije v intelektualnih poklicih, se je že neštetokrat naglašalo, kako močno krivdo ima pri tem dejstvo, da je pri nas šolanje domala popolnoma usmerjeno v en enoten tok, to je v gimnazije. Davno je že tako, da srednje šole niso več izbor študentov s kmetov, izbor boljših in najbolj bistrih glav, ki se po vaseh izberejo po patriarhalnem načinu, marveč so v njih odločno v prevladi otroci iz mest in trgov ter njihove okolice, in sicer v tolikem obsegu, kolikor dovoljujejo ugodne prometne razmere. Ta povsem mehaničen način je prevladal. Ker traja šolska obveznost do 14. leta. polnijo otroci predvsem spodnje razrede srednjih šol, tembolj, ker se v naglo napredujoči meri domala že v vseh poklicih zahteva nekaj razredov srednjih šol ali celo mala matura. Ako potem, ko doseže to stopnjo, ne dobi namestitve, ga tok šolanja žene dalje in tako se zgodi, da pride na vrsto prva matura. Tudi sedaj je še težko dobiti službo in tako nese tok študente dalje na visoke šole. Posebno opazujemo, da narašča po naznačeni poti število ženskega naraščaja na višjih šelsh, kar v celotnem stanju nikakor Bi majhnega pomena. Osnovna škoda pri tem je ta, tako se ^giaša od neštetih strani, da se ta ŠANGHAJ SE KREPKO UPIRA Kljub silnim navalom Japonci dosedaj še niso mogli izvojevati nobenih omembe vrednih uspehov Pariz, 21. avgusta, p. V poslednjih 24 urah so Japonci v šanghaju zaradi svojega izredno težavnega položaja posegli po orožju, kakršnega Kitajci niso pričakovali. že ponoči, posebno pa davi, je priletelo nad šanghajske postojanke od Lungbue do Vusunga veliko število es kart ril japonskega letalstva, ki so razne objekte, v katerih so se Kitajci zabarikadi-rali, naravnost zasuli z zažigalnimi bombami, tako da je na mah, zlasti v vzhodnem delu šanghaja nastalo nešteto požarov. Skoraj vse hiše med Hongkevom in skladišči družbe Jusentaisa so v plamenih. Požar je uničil več tovarn, ki so last tujcev, tako velika skladišča in tovarne družbe Mackensie, tobačno tovarno v vzhodnem delu mesta in druge objekte. Nad posameznimi okraji, ki so bili vsi zaviti v gost dim, se je vse dopoldne čulo neprestano brnenje letal, ki so še vedno sipala bombe in ogenj na Kitajce. Kitajska letala se neposredno nad šang-hajem že dva dni niso pojavila. Ko so se snoči skušala upreti prvemu japonskemu letalskemu napadu, so jih kmalu pregnale protiletalske baterije japonskih vojnih ladij. Velike težave so Japoncem v poslednjih dneh povzročili kitajski četniki, ki so imeli nalogo, da jih neprestano napadajo od strani in zadaj ter ovirajo pri njihovi organizaciji. Na vseh koncih tn krajih so se razvijale hude poulične borbe, četnikom se je posrečilo v bližini Honke-va prodreti japonsko fronto in jo razcepiti v dva dela. Japonci so snoči na tem kraju Kitajce naglo zavrnili, ker bi bil del njihovih čet v vzhodnem šanghaju drugače zelo ogrožen od sovražnika, ki jih je malone že obkolil. Silen veter pospešuje požare v mestu, ogenj pa obenem zelo ovira Japonce pri njihovem nadaljnjem prodiranju. Kitajci so poslali na fronto nova ojačenja in izrabljajo požarno katastrofo za nov pritisk na sovražnika. Za Japonce so tako nastale nove težave. V mednarodni koncesiji so zaradi požarne katastrofe, ki je Japoncem pomagala komaj toliko, da so zopet sklenili svojo fronto, izdali nove varnostne odredbe, ker menijo, da bodo Japonci sedaj skušali vdreti preko reke Sučov v mednarodno koncesijo in si Kredit? novo oporišče za svojo nadaljnje ofenzive proti Kitajcem. Zaradi tega so mednarodne oblasti postavile na obrežje reke znatne oddelke angleškega in ameriškega vojaštva. Izseljevanje tujcev Inozemcev se je izselilo iz šanghaja do sobote 13.000. Do nedelje bo zapustilo šanghaj še 4000 kitajskih beguncev v Ningpuju, ker so japonske vojaške oblasti zagotovile, da njihovih ladij ne bodo obstreljevale. Obstreljevanje in požigi v šanghaju so tujemu imetju povzročile doslej za pol milijarde dolarjev škode. 18 km dolg požar šanghaj, 21. avgusta, g. Po požaru, ki so ga zanetili japonski letalci pretekle no-čj v borbi s kitajskimi nasprotniki, sta mestna dela čapej in Putung podobna velikanskemu ognjišču, čigar fronta je dolga 18 km- Požar povzroča tudi močne detonacije, tako da se zdi, kakor bi bruhal ogromen vulkan. Gasilci so brez moči. Kiajsko prebivalstvo, ki je še ostalo v teh mestnih delih, se je v paniki razbe« žalo. s strupenimi plini Šanghaj, 21. avgusta, o. Silno vznemirjenje sta povzročili dve japonski letali, ki sta dopoldne krožili nad Kiangvanom in spustili na okraj več bomb s strupenimi plini. K sreči je vel močan veter in plinski napad ni povzročil večje katastrofe med kitajskimi četami in civilisti, ki se še nahajajo v dotičnem okraju, tem večjo nesrečo pa so japonska napadalna letala povzročila v Sianghingu. Nad tem mestom se je danes dopoldne pojavilo 12 japonskih bombnikov, ki so vrgli na središče mesta več torpedov, napolnjenih z nevarnimi strupenimi plini. Med civilnim prebivalstvom, ki niti običajnega letalskega napada ni pričakovalo, je nastala strašna panika. Vse mestno središče je naenkrat zakril gost bel oblak, ki pa se ni dvignil, nego se je spustil na tla. Ko se je razblinil, je bilo opaziti, kako so ljudje bežali iz hiš, a že pri drugem, tretjem koraku padli onesveščeni na tla. Splošno sodijo, da so bili torpedi napolnjeni z iperitom. Ko so se oglasile kitajske protiletalske baterije, so bila japonska letala že na delu. Strašni letalski napad je zahteval več sto žrtev. Ljudje so v najtežjih mukah podlegali strašnemu vplivu japonskih plinov. Neka druga eskadrfla japonskih letal je prodrla 400 milj daleč v notranjost Kitajske in bombardirala v gornji dolini reke Jangceja večje oddelke kitajske vojske, ki so se zbirali, da bi odrinili proti jugovzhodu na razne fronte. Kužne bolezni Šanghaj, 21. avgusta, o. Tu groze kužne bolezni. Posebno v vzhodnem delu mesta so se že hudo razširile. Tam leži po ulicah na stotine trupel pad'ih vojakov, ki jih že teden dni nihče ne pokopava. Kitajske mestne oblasti v teh predelih nimajo nobene avtoritete. Samo kolera je zahtevala v zadnjih treh dneh že več sto žrtev. Mednarodno vojaštvo v pripravljenosti London, 21. avgusta, o. Po vesteh iz šanghaja so se Kitajci in Japonci vso noč izredno intenzivno obstreljevali. Davi so se na raznih krajih razširili veliki požari. še največ jih je nastalo v neposrednem zaledju za kitajskimi postojankami na/-sproti okraju Hongkevu. Kitajci so pričeli danes tamkaj izvajati nov pritisk na Japonce in sicer z južne strani. Po mnenju d.obro poučenih krogov Japoncem navsezadnje vendarle ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da se prebijejo nazaj proti severu preko mednarodnega področja. Angleška in ameriška vojska v mednarodni koncesiji sta že v pripravljenosti in imata nalogo razorožiti slehernega Japonca, ki bi se pojavil na mednarodnih tleh. Japonsko vojno poročilo Tokio, 21. avgi'F+v AA- Japonski generalni štab na severnem Kitajskem je objavil poročilo, po katerem je položaj ugoden za japonske čete. Na šanghajskem Broadwayu je nastal hud požar, ki grozi, da bo zajel še mnogo okoliških poslopij. Tri kitajska letala so skušala napasti japonske vojne ladje, vendar pa so jih protiletalski topovi odbili. Kitajska letala so tudi napadla japonske čete, toda Japoncem se je posrečilo dve izmed njih sestreliti. Japonci še nadalje bombardirajo kitajske postojanke v šanghaju. Nova bitka za nankovski prelaz Peking, 21. avgusta, o. Pod nankovškim prelazom se je davi razvnela nova bitka. Japonci so pričeli napadati kitajske postojanke, na katerih je razmeščeno vojaštvo treh divizrj, vse pa kaže, da jim kljub veliki letalski akciji tudi tokrat ne bo uspelo zavzeti tega tako zelo važnega prelaza. Položaj južno od Pekinga in Tiencina za Japonce ni nič manj resen. Čeprav je nekaterim japonskim oddelkom uspelo zavzeti Senčau, ki lež: 50 km južno od Pekinga, drugim oddelkom vendarle ni bilo mogoče ustaviti prodiranja dveh velikih kitajskih vojsk proti Tiencinu in Pekingu. Na črti Peking-Trencin imajo Japonci razvrščene tri divizije, ki se bodo le s težavo upirale stotisočglavi kitajski armadi. Ofenziva proti Tiencinu Peking, 21. avgusta, o. Po vesteh iz severne Kitajske se kitajska ofenziva proti Tienolnu uspešno nadaljuje. Japonci so svoje postojanke pod Tiencinom sicer znatno ojačili, kljub temu pa doslej niso mogli zadržati kitajske vojske, ki v dveh smereh prodira proti središču mesta. Jugozapadni kitajski oddelki so le še 15 km daleč od mesta, južni pa še 25 km. če Japonci ne bi razpolagali v tiencin&ki luki z večjim številom vojnih ladij, bi Kitajci nedvomno hitreje prodrli do r.,esta in ga že zavzeli. splošni pritok v šole obrača pretežno v gimnazije, pa da nimamo šol in šolske politike, ki bi del tega naraščaja vsekakor oni del, ki ne spada k intelektualno najbolj nadarjenemu, odvrnila od te poti pa ga naravnala v realnejše poklice. Podoba je, da je v izvedbi te naloge jedro problema. Saj bi bilo napačno reči, da silijo ljudje preveč v šole, zakaj to je izraz splošne višine civilizacije, kar se opaža po vsem svetu. Resnica je le ta, da je potrebno tok in značaj šolanja urediti bolj racionalno. V intelektualnih poklicih se zaposlitev ne more stopnjevati preko določene mere, v poklicih obrtnega, trgovinskega ter zlasti tehniškega značaja pa je mogoče mnogo večje stopnjevanje. Zakaj povsod tod se opaža naglo napredovanje domače podjetnosti in v navedenih poklicih bo gotovo brez primere večje povpraševanje po delovnih silah. In tu se odpira kulturnemu ter narodnogospodarskemu politiku ono področje, kjer je treba zastaviti akcijo. Tu bi bilo treba izvesti radikalno re-meduro, energično reformo, ki bi primeren del mlade množice poslala v re- alne šole ter ji pripravila pot za izšo-lanje v bolj praktične namene, za poklice, s katerimi računa naš mladi gospodarski pogon in razvoj. Spoštovanje do dela bi moralo biti dejansko geslo te reforme. Ostala mladina naj bi se za intelektualne poklice usposobila v skladu z rigorozneje izvedenim izborom, s primernimi izpiti strožjega značaja, kakor so se že ponovno predlagali. Tudi se zdi modra zahteva, da bodi izpit ne le zaključek neke stopnje šolanja, marveč tudi pogoj za prestop v višjo vrsto; saj bi šele s tem postal mogoč pravi in smiselni izbor, to je izbor, ki bi nesposobnim zapiral pot, a hkrati jim pokazal povsem sprejemljive izhode v realnejše poklice. Kjer so se poglobili v potrebo reforme vzgoje naraščaja, so prišli do podobnih rezultatov ter jih pričeli prevajati v življenje. Malokje se potreba po reformi čuti tako močno ko pri nas, a vendar se zdi, da smo od nje bolj oddaljeni nego drugod. Množeče se trume nezaposlenih intelektualcev nas opozarjajo, kako zelo smo z dejansko brezbrižnostjo na napačni peti, /■ Očividno bo na ro^u mesta prišlo bržkone do enakih velikih bojev kakor v Šanghaju. Japonska odklanja * posredovanje velesU šanghaj, 21. avgusta. AA. Zastopniki tujih držav, zainteresiranih na Kitajskem, so sporočili kitajskemu zunanjemu ministru, da je navzočnost tujih vojnih ladij v kitajskih vodah potrebna zaradi varsva življenja in imetja tujih državljanov, in da tuje vojne ladje nimajo napadalnih namenov proti nikomur. Rabile bodo orožje le tedaj, če bi jih kdo napadel. Japonski odgovor na fraincosko-britam-skj predlog je v glavnem sestavljen v temle smislu: 1. Predlog je prišel prepozno, ker so ga že dogodki prehiteli. 2. Spričo slabe discipline kitajske vojske bi se bilo bati, da Nanking ne bi bil zmožen izpolniti sprejetih obveznosti. 3. Japonska ne more pristati na to, da bi varstvo japonskih državljanov prepustila tujcem. Kitajska ne računa z Društvom narodov ženeva, 21. avgusta. AA. Kitajski poslanik v Bernu in stalni delegat v DN dr. Hulijaj je imel včeraj v mednarodnem di- JeuBkem domu f Ženevi govor O krizi na Daljnem vzhodu. Dejal Je med drugim, da Kitajska to pot ne bo napravila iste napake kakor v primeru Mandžurije, ko se je zanašala na Društvo narodov, nakar je vsa Mandžurija padla sovražniku v roke. Zaradi te izkušnje to pot Kitajska ni apelirala na DN na podlagi ČL 17 pakta DN proti državi, ki ni članica DN. Sioer pa zadržanje držav, ki imajo besede v DN, ne daje nobenega upanja, da bi bil tak apel uspešen. Nadalje je kitajski poslanik dejal, da s tem noče reči, da ne bi Kitajska v primernem trenutku apelirala na DN ali ga vsaj uradno obvestila o položaju na Daljnem vzhodu, vsekakor pa se ne bo več naslanjala izključno na DN in na njegove organe. òsi. dobave za Kitajsko Rim, 21. avgusta. AA. Kitajski finanSnf minister dr. Ejung se je snoči odpeljal iz Genove v Basel, odkoder pojie še enkra/t na českoslovagko. da ee pogodi b Skodo-vimi tovarnami o novih nalbavaih vojnih potrebščin. Morgan poizveduje m Varšava, 21. avgusta AA. List »Dobri Vihor« poroča, da se bo ameriški veleposlanik v Mosvi, ki se sedaj nahaja na Baltiškem morju na oddihu, v kratkem sestal na odprtem morju s Pierpontom Morganom. Sestanek bo v veliki tajnosti in nihče ne v;, kje se nahaja Morganova jadrnica. Vse kaže, da hoče Morgan zvedeti od ameriškega poslanika v Moskvi, kakšno bo stališče Rusije glede na dogodka na Daljnem vzhodu. Kakor znano, je Morganova banka vložila v trgovino s Kitajsko ogromne vsote. Mussolini pride v Nemčijo ? Po poročilih listov bo posetil Hitlerja v Berchtesgadnu in se udeležil tudi narodnosocialističnega kongresa v Niirnbergu Berlin, 21. avgusta. AA Potrjujejo se vesti o nameravanem Mussolinijevem obisku v Nemčiji, posebno še, ker jih v Italiji ne zanikajo. Poučeni kroge trdijo, da bo Mussolini prišel v Nürnberg, kjer se bo udeležil kongresa narodnosocialistične stranke. Najprej bo odpotoval v Berchtesgaden, nato pa posetil še Berlin, da tam na javen način demonstrira politično sodelovanje med Italijo in Nemčijo. . Pariški listi smatrajo, da je Mussolinijev obisk v Nemčiji sklenjena stvar. Kakor računajo, se bo Mussolini udeležil bodisi strankinega kongresa v Niirnbergu ali pa bo takoj po tem kongresu obiskal kancelarja Hitlerja v Berchtesgadnu, kjer bosta imela politične razgovore. Pozneje naj bi Mussolini obiskal tudi Berlin. Gotovo je, da se bo prihodnjega narodno-socialističnega kongresa v Niirnbergu udeležilo več odlččnih osebnosti fašistične Italije, med njimi tudi propagandni minister Alfieri. Mussolinijeva Sena obolela London, 21. avgusta, w. »Dailv Mail« poroča iz Rima, da je Muesolinijeva žena. ki biva trenutno v Rocca della Caminata, težko obolela za pljučnico. Ogrožanje plovbe v Sredozemskem morju Zaradi podmorniških napadov pred Dardanelami vlada v mednarodnih krogih vedno večje vznemirjenje Rim, 21. avgusta. Polemika med italijanskimi in angleškimi listi se ne glede na včerajšnji Mussolinijev govor v Palermu, v katerem je poudariL da so se po neljubih dogodkih, ki so sledili januarskemu gentlemen' s agreementu, odnošaji med Anglijo zopet zelo zboljšali, nadaljuje in so danes rimski listi ponovno zavrnili angleška poročila o italijanskem podpiranju Francove podmorniške akcije proti trgovskim ladjam na Sredozemskem in Egej-skem morju. Londonski list »Times« ugotavlja, da se pri večini napadov, ki so bili izvršeni v zadnjem času na Sredozemskem morju, ni mogla dognati identičnost napadalca. Zaradi tega so se pojavili sumi, ki so postali po potopitvi barcelonskega parnika »Ciudad de Cadiz« v bližini otoka Tenedosa na Egejskem morju že čisto konkretni. Tenedos je od najbližjega španskega pomorskega oporišča oddaljen skoraj 1.500 milj. Zato je zelo dvomljivo, da bi bil Franco, ki ne razpolaga več kakor s tremi podmornicami, lahko razširil svojo podmorniško akcijo na tako obsežno področje. Naravnost izključeno je, da bi tako majhno podmorniško brodovje moglo v tako kratkih presledkih potopiti kar celo vrsto španskih in drugih ladij. Spričo tega kaže vse, trdi »Times«, da je vsa španska nacionalistična podmorniška akcija v zvezi z neko povsem novo situacijo. V »Daily Telegraphu« so prišli ti sumi še jasnejše do izraza. List pravi, da je Franco nedvomno klical na pomoč vojno mornarico neke velike sredozemske države, ker se njegovo neznatno brodovje pač ne bi moglo spuščati v pustolovščine, ki se dogajajo sedaj na enem, sedaj na drugem koncu Sredozemskega morja. Rimska »Tribuna« odločno demantira te trditve angleških listov, ki neposredno s prstom kažejo na italijansko vojno brodovje. Čeprav ne želimo, pravi list, da bi se razvila nova polemika, ki bi mogla skaliti atmosfero, v kateri se sedaj razvijajo italijansko-angleški odnošaji, vendar ni mogoče prezreti gotovih trditev nekaterih najbolj avtoritativnih angleških listov, ki si dovoljujejo taka sumničenja nasproti Italiji. Francoski in angleški protiukrepi Pariz, 21. avgusta, d. Francija in Anglija sta trdno odločeni, da napravita konec ogrožanju trgovske plovbe na Sredozemskem morju. Francoske in angleške vojne ladje so pričele sistematsko preiskavati Sredozemsko morje od Gibraltarja do Sue-za in Dardanel ter imajo nalog, da obstreljujejo in potopijo vsako piratsko podmornico, ki bi napadla angleške ali francoske trgovske ladje na širokem morju, predvsem pa na vzhodnih progah Sredozemskega morja. Obenem imajo nalogo, da ugotove identiteto papadalca., Angleška in francoska vlada smatrata glede na te ukrepe, da valencijska vlada nujno potrebuje nadaljnje dobave bencina, kar hoče Franco za vsako ceno preprečiti. V tem je tudi glavni vzrok nove nadlege podmornic in ponovnega torpediranja, bombardiranja ln obstreljevanja tovornih ladij brez prejšnjega svarila. S prepreče-njem dobav goriva bi mogle priti valencij-ske vojne sile v hudo stisko, ker bi postali njeni tanki in letala nesposobni in bi bil onemogočen prevoz čet. Franco bo zato skušal z vsemi sredstvi preprečiti dovoz bencina v republikansko Španijo. Ker pri* haja veččna mineralnega olja iz ruskih luk ob Črnem in Kaspiškem morju, morajo seveda voziti skozi Dardanele. Pred prihodom v zapadno Sredozemsko morje morajo prepluti tesni preliv med Sicilijo in Tu-nisom. Dr. Hodža v Rumuniji Praga, 21. avgusta. A A, Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je ob 14. prispel na rumunsko mejo. kamor mu je prijel naproti predsednik rumunske. vlade Tata« rescu. Od 1* XX» septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 50% popusta na železnici, parobrodih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.— RAZSTAVA slov. novinarstva Razstava Indija. Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične ribice. Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12. IX. KRASNO ZABAVIŠČE. VELIKOMESTNI VARIETE, popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vas! Anton Lajovic : Narodnost ali vera, kaj je važnejše ? Pod naslovom »Nacionalna religija« je pred nedavnim časom »Slovenec« prinesel uvodnik, v katerem je zopet enkrat načel staro sporno vprašanje, kaj je važnejše in višje, ali vera ali narodnost? Glede narodnosti pravi, da ona pri mnogih določi zunanji okvir in miselni krog, v katerem poteče vse življenje; narodnost da pomeni sicer veliko, toda ne najvišjo vrednoto, ona da je sicer izvor visokih zemeljskih vrednot, vendar nekaj minljivega. Narodnost da ne sme biti edino merilo za zemeljske vrednote, temveč je zanje treba uporabljati večnostno merilo, iz katerega pa se mora odkloniti narodnostno vrednotenje človeka, katero dela iz poedi-nega človeka le orodje naroda. Toda! Vera v osebno neumrljivost da kristjanu ne dopušča, da bi v narodu videl svoj najvišji cilj. Narod je minljiv. Le kot poedinci ostanemo, kot narod pa preidemo. (Hitlerjeva Nemčija trdi ravno nasprotno.). Pravo gledanje krščansko pa da je v tem, da kristjan zre v vseh ljudeh otroke enega očeta, ki je vse odločil za večno življenje in pusti, da se na zemlji pripravljajo za ta svoj nadnaravni namen. Navzlic postavitve takega sorazmerja med vero in narodnostjo, smatra član-kar, da narodnost in vera ne moreta priti v nasprotje in misli, da bo v vsakem slučaju mogoče ostati zvest i svojemu narodu, i državi i svoji veri in zaključuje: ostanemo zvesti državljani svoje narodne jugoslovenske države, pa tudi zvesti verniki svoje katoliške religije. Ta zaključek se nam zdi bolj praktične narave, kot pa da bi bil logična posledica zfforajšnjih izvajanj. Po teh bi namreč ne moglo biti dvoma, da gre veri in s tem cerkvi prvenstvo, dočim deva zaključek »Slovenčevega« uvodnika narodnost, državo in vero v isto enakopravno ravnino, čeprav je ta zaključek narekovan iz praktičnih političnih ozirov, je vendar vreden, da ga podčrtamo. Kaže namreč na zanimiv način dolgo pot, ki jo je napravila katoliška cerkev od časov, ko je stala na višku svoje politične moči v srednjem veku in razvijala pravi imperijalizem. Ta-čas je izhajala iz Avguštinovega nauka, da cerkev sme in tudi mora voditi vse življenje ljudi na zemlji. Bilo je to načelo, kateremu bi danes rekli načelo totalitarne države, fašistične ali hitlerjevske, samo da je bilo krito z mistiko, da gre za j državo božjo«, o kakršni je tudi pisal sam Avguštin. Nujna posledica takih misli je bil teokratski imperializem papeža Inocenca III., ki se je postavil na stališče, da je papežu podrejena vsa kreatura, torej tudi nekatoliki, to se pravi, tudi drugoverski kristjani, judje, pogani. V tistem času obstoječe države so bile v svoji neorganiziranosti nasproti silni organizaciji katoliške cerkve v resnici brez moči. Vedno rastoča moč držav kot posledica čezdalje strumnejše organizacije, ki si je jemala v svoje področje čim dalje več panog človeškega življenja in udejstvovanja, obenem z velikim porastom kulture in civilizacije in pa državnih propagandnih sredstev je mogla privesti do tako velike >spremembe v razmerju med cerkvijo in državo, kakršno kaže omenjeni »Sloven-čev «uvodnik. Toda! obče država ni drugega kot organizacija naroda. Zato je prav dvomljiva trditev, da ni treba, da bi narodnost in vera prišli v nasprotje. Narodnost in vera kot abstraktna pojma seveda ne moreta priti v praktično nasprotje tem bolj pa prihajata v konflikte organizaciji obeh namreč država in cerkev. Kar poglejmo v nemški rajh! Ko pa se razmerje med državo in cerkvijo od srednjega veka sem že tako silno izpreminja, se nam ne zdi izključeno, da bo cerkev tudi v pogledu narodnosti morala praktično še več popuščati, kakor to dela že dosedaj, četudi bo skušala dogmatično ostati na isti teoretični črti, katero je na krako označil »Slovenčev« uvodničar. Misel, da je zemeljske vrednote treba meriti z večnostnim merilom, se nam zdi, vsaj v tej splošni obliki, hudo zgrešena. Premnogo je stvari v človeškem življenju, ki bi jih ali sploh ne mogli oceniti s takozvanim večnostnim merilom, ali pa bi jih ocenili napačno, ker neprimerno, ko bi zanje bilo pravilno samo zemeljsko, časovno, človeško merilo. Ali naj kmet orje z lesenim ali železnim plugom, ali naj cesto zidamo na levi ali desni strani Save, ali naj železnice elektrificiramo i.t.d., vse to niso vprašanja, ki bi jih bilo reševati s kakim večnostnim merilom, dasi ravno utegne iti pri tem za dalekosežne narodne vrednote. Prav tako vprašanja narodnosti ni mogoče reševati z večnostnim vidikom. življenje človeka v družabni skupini — in najbolj naravna družbena skupina je narod — je nujna oblika življenja za vsakega poedinega človeka. Brez družbe si življenja poedinca prav tako ne moremo predstavljati, kakor si ne moremo misliti človeške duše na zemlji brez človeškega telesa. Robinzon je sicer živel dolga leta čisto sam na samotnem otoku, toda on je bil odrasel človek, ko ga je usoda vrgla v samotarstvo. Prinesel je s seboj svojo dušo že povsem oblikovano od družbe, v kateri je bil živel dotlej. V resnici ni bil brez družbe, nosil jo je v sebi. Toda kako bi bilo, da je R.obinzon kot novorojenček ostal čisto sam na samotnem otoku. Vzemimo čudežni primer, da se je ohrani pri življenju, čeprav ni imel nobene človeške nege, in da je dorastel. Vendar bi vsebina njegove duše ne imela ničesar tega, kar vlije družba v poedinca. On ne bi znal govoriti, ker ne bi imel nikogar, od katerega bi se naučil govorice, a tudi ne bi imel potrebe govorjenja, ko ne bi imel sobesednika. Znal bi kvečjemu posnemati petje ptičev in glasove raznih živali. V njegovi duši bi na primer manjkali vsi oni kompleksi, čustveni in motorični, ki so v zvezi n. pr. z navzočnostjo ženskega bitja. Tak Robinzon bi bil po vsebini svoje duše le malo oddaljen od živali na otoku, čeravno bi v njem bile skrite višje sposobnosti, ki bi pa nikdar ne prišle do nikakega razvoja. Ta primer, mislimo dobro pokaže, kako je človeška družba bistvera oblika in ta-korekoč mistično telo, skrivnostna posoda za duhovno življenje človeka na zemlji. Vsa duhovna kultura človeka je mogoča odinole x družbi* kjer nešteti posameznik i ! doprinaša svoje misli in dejanja v skupno zakladnico svojih soljudi, jih bogati, a je obenem obogaten in oplojen z enakim delom in naporom onih. Življenje v družbi in torej v narodu je absolutno bistven in nepogrešljiv pogoj za duhovni razvitek prav vsakega poedinca. Zato je zmotna misel »Slovenčevega« člankarja, da narodnost samo pri mnogih določi zunanji okvir in miselni krog, v katerem poteče vse življenje. Nasprotno! Ni nobenega poedinca, ki bi bil izvzet od tega, da mu narodnost odločilno določa zunanji okvir in miselni krog življenja. Prav tako zmotna je misel, da narodnostno vrednotenje človeka dela iz poedinega človeka le orodje naroda. Da ga torej na nek način oškoduje ali omejuje. Nasprotno! Vključen v svoj narod živi poedinec, kakor da mu je življenje položeno v mehko posteljo, kjer najde njegova duhovnost vso oporo in ves počitek. Toda življenje v družbeni skupini in torej v narodu je vendarle čisto zemeljska oblika poedinčevega življenja. Je torej čisto zemeljska vrednota, za katero bi večnostno merilo ne bilo adekvatno. Ko se s smrtjo poedinca njegova duša preseli v onostranstvo, tam ne rabi nikake družbe ve, nikake potrebe nima več po občevanju z drugimi dušami, ker so vendar usmerjene, ne druga proti drugi, temveč naravnost proti bogu, v katerega so potopljene, gledajoč ga od obličja do obličja, življenje v družbi je torej čista zemeljska dobrina. Dandanašnji se človeške skupine in družbe, torej tudi narodi, organizirajo v državo. Taka državna organizacija je ustvarjena in se normalno tudi briga le za interese bodisi celega naroda, bodisi posameznih njegovih skupin, a za posameznika le kot za skupinskega pripadnika. Ravnanje države je torej vedno usmerjeno na skupino, na čuvanje skupinskih interesov. Ker pa so ti interesi vedno časovni, je pravilno merilo za ravnanje naroda, organiziranega v državi, le zemeljsko, le časovno in ne večnostno. Tako ravnanje države in njenih organov, usmerjeno na skupinske interese, imenujemo politiko. Tako govorimo o gospodarski, o prosvetni, o trgovski o socialni politiki i. t. d. Da celo o cerkveni politiki, katero cerkev določa svoja razmerja k raznim državam. Politika, ki vedno služi le časovnim interesom, more biti merjena samo s časovnim merilom. Za ocenjevanje narodnosti in politike ne prihaja torej v poštev večnostno merilo. Po stališču »Slovenčevega« člankarja je pa prava naloga kristjana, da se tu na zemlji pripravlja za večno življenje in za svoj nadnaravni namen. Očividno je to pripravljanje poedinca na večno življenje giara a naloga cerkve. Toda s tako svojo nalogo se cerkev obrača vedno le na poedinca ne glede na njegovo skupinsko pripadnost, le tega in tega konkretnega poedinca neumrjočo dušo je treba rešiti za večno kraljestvo. Nikdar ta naloga po naravi stvari ne more biti usmerjena na lelo skupino, ali na cel narod. Saj se nikdar ne preseli kar cel narod naenkrat in corpore v večno kraljestvo, četudi se cerkev obrača na vsakega poedinca v skupini, vendar je to le sredstvo, s katerim se v množici poedincev ustvarja razpoloženje in javno mnenje, ki naj bi konkretnega poedinca potiskalo v tisti način življenja, kakršnega si želi cerkev. Navzlic temu je predmet napora in skrbi cerkve vedno le poedina duša, ker le po-edinsko odmirajo ljudje iz družbe, nikakor pa ne skupinsko. Tako se cerkev v odnosu do ljudi bistveno razlikuje od države. Cerkev ima v vidu 'e skrb za poedino neumrljivo dušo, pa naj bi pripadal dotični poedinec katerikoli skupini, a država je v vsem svojem ravnanju usmerjena le na skupno, na svojo skupino, le na svoj narod. Ker pa je skupinsko narodno življenje izrazito zemeljsko in tostransko, ono po naravi stvari in ozirajoč se na glavni cerkveni smoter izveličanja duše poedinca, ne more spadati v področje cerkve in zato ne more biti predmet njenih večno-stnih meril. To še celo niti ne v pogledu morale. Cerkev zase prisvaja popolni monopol nad moralo družbe in poedinca. Dan današnji nobena civilizirana družba tega monopola r.e more priznati, a baš to je vzrok hudim borbam, kakor kaže Nemčija. Ko cerkve še ni bilo, so živele človeške skupine na način ki je bil sposoben varovati ko-hezijo družbe. Imele so torej svojo moralo, katera je, najsi je tudi imela svoje človeške nedostatke, vendar zadoščala za urejeno življenje v skupini, pa če ji je tudi manjkal v potrditev in okrepitev mistični odnos do Boga. Taka morala, izvirajoča iz sociabilnih lastnosti človeških, je vedno obstojala in obstoja do danes. To je deloma tisto, čemur so stari očaki rekli, da je »duša po naravi krščanska«. Taka morala obstoja tudi v današnji družbi, ki more cerkvi v tem pogledu priznati le vlogo dragocene sotrudnice, a nikakor ne gospodovalke. Rekli smo že. da je žitje poedinca v skupini, torej v narodu, tisto, ki posreduje vso duhovno tradicijo in vso duhovno kulturo, zato pod narodnostjo razumemo ravno vse tiste lastnosti, katere oblikuje v skupinskem poedincu celotno duhovno narodovo življenje, ki je samo vir in no-sitelj vseh teh lastnosti. V tem celotnem duhovnem življenju naroda pa je njegovo religiozno življenje važen ln dragocen del, vendar samo en del. V tem nazoru nas izdatno podpirajo ponovne izjave »Slovenca«, da je katoličanstvo bistven del slovenskega narodnega značaja. Kar pa je samo del, ne more biti večje in važnejše od celote. čim gledamo torej na narodnost in jo ocenjujemo, a ko jo moremo ocenjevati samo z zemeljskimi merili, ne more biti drugače, kot da za življenje na zemlji dajemo prvenstvo zemeljski dobrini, ki je narodnost. Ne pridemo pa do takega zaključka, izhajajoč iz onega nacionalizma, ki ga »Slovenčev« uvodničar imenuje poganskega. marveč je tak zaključek nujen, čim zemeljske vrednote gledamo zemeljsko adekvatno in realistično. Iz povedanega skledi, da ne spada v kompetenco cerkve skrb za skupinske interese naroda in niti ne skrb za narodnost, vsled tega tudi ne ocenjevanje teb dobrin, katerim je z vidika narodnostne družbe treba kot zemeljskim dobrinam priaiati prvenstvo pred vero. Najsi bi cerkev tudi ugovarjala, češ da ji nikdo nima predpisovati njenih kom-petenčnih sfer, vendarle zgodovina cerkve do današnjih dni kaže, da se je taka utesnitev njenih kompetenc v resnici izvršila, navzlic totalitarnemu nauku Avguštin ovemu in navzlic teokratičnemu imperializmu papeža Inocenca III. Beležke Vihar v čaši vode V zagrebškem »Obzoruc čitamo daljšo notico o brezpomembnem sporu, ki ga imata med seboj gospoda dr. Dragotin Lončar in dr. Vekoslav Kukovec. Gospoda in njuni glasili si medsebojno skušata osporavati naslov in značaj eksponenta bivše Hrvatske seljačke stranke za Slovenijo. Lončarjeva in »Slovenska vas« je baje v ožjih stikih z dr. Mačkom, dočim se Kukovičeva »Neodvisnost« približuje beograjski udruženi opoziciji. Mariborska »Neodvisnost« je obdolžila dr. Lončarjevo omizje, da prejema denarno pomoč iz Zagreba, kar seveda »Slovenska vas« odločno zavrača. Takisto se dr. Lončarjevi pristaši ogorčeno branijo očitka »Neodvisnosti«, da vodijo frankovsko politiko in da žele podrediti Slovenijo Zagrebu. O tej zvezi je na naslov dr. Lončarjevih prijateljev tudi že padla ostra beseda »izdajalci«. »Slovenska vas? pa opominja dr. Kukovca na one čase; ko sta še v bratski slogi hodila v Zagreb po navodila in kako je tedaj bilo vse v najlepšem redu. Odkar pa dr. Kukovec ne hodi več v Zagreb, je začel strastno napadati svoje nedavne prijatelje. Vkljub temu, pravi dr. Lončar, je slovenski kmetsko-delavski pokret, ki ga vodi on, popolnoma neodvisen in ima svoje ločeno vodstvo. Dr. Lončar tudi pravi, da bi v onem trenutku obsodil Hrvate, kakor hitro bi slednji začeli govoriti, da biva hrvatski narod od Kotora do Murske Sobote, ki leži vendar na slovenskem ozemlju. Kdor bi na Hrvatskem kaj sličnega mislil, pisal ali govoril, bo imel posla z dr. Lončarjem in s »Slovensko vasjo«. »Obzor« po vsej priliki ne razume bistva globokega spora med dr. Kukovcem in dr. Lončarjem in zaključuje iz polemike le to. da dr. Kukovec agitira proti dr. Lončarju, češ da so se on in njegovi prijatelji prodali Zagrebu. Zato se zdi, da je »Obzoru« dr. Lončar vsekakor bolj simpatičen, nego dr. Kukovec. ki se ne vozi več v Zagreb, marveč je končna postaja njegovih voženj Beograd. Zato pravi zagrebški list, da je akcija dr. Lončarja čisto slovenska, v kolikor pa se naslanja na bivšo HSS, pa je to povsem prirodno, ker ima dr. Lončar iste politične in socialne poglede, seveda samo s stališča slovenskih interesov. Edino pravo stališče Glasilo hrvatskih socialistov »Slobodna Riječ« se v svojem uvodniku bav4 z našo notranjo politiko in ,so v tej zvezi dotika tudi borbe okoii konWordata Člankar močno zamerja Hrvatom, da v hrvatskem tisku nihče ni obravnaval vprašanja z edino pravega stališča, t. j. s stališča klerikalizma. Članek prav11': »Ogromna škoda je, da se ljudstvu ni osvetlil ta važni problem tudi s tega stalršča in to nem bolj, ker je znano, da je ta moment ravno najvažnejši in naj-odličnejši argument v vseh naprednih, demokratskih in svobodnih državah.« Borba proti Matošicu Znani hrvatski publicist Joe Malošič je v svojem listu »Danici« začel ostro napadati dr. Vladka Mačka in njegovo okolico. Naš list je že poročal o pisanju Matošiče-vem, ki je po vsej hrvatski javnosti vzbudilo s>;lno pozornost. Naj je že sloves g. Ma-tošida kakršenkoli, njegovim ugotovitvam po precejšnjem delu n: odrekati upravičenosti in utemeljenosti. Zadnja številka »Danice« je nadaljevala s sličnimi napadi in je priobčila odnrto pismo ge. Matošičeve na dr. Mačka. V njem je zopet ostra kritika predsednika in nekaterih osebnosti ožjega Mačkovega kroga. Toda prva izdaja »Danice« ni prišla v roke naročnikom, kajti Mačkovi omladinci so počakali redakcijskega slugo, da je z vozičkom peljal dotiskani list na pošto. Napadli so ga, mu vzeli ves tovor in ga na cesti sežgali. Policija je prišla, ko so napadalci že izginili in ko je od vse »Danice« ostal samo še kupček pepela. Ni verjetno, da se bo dal Joe Matošič oplašitf5 po takem primitivnem terorju, ki služi vrhu vsega »Danici« še v dobro reklamo. Senzacij željni ljudje bodo odslej gotovo še rajši segali po Matošicevem listu. Učiteljski kongres v Skoplju Skoplje, 21. avgusta, o. V Skoplju se je danes pričel učiteljski kongres. Mnogo učiteljev je že prispelo, udeležilo pa se ga bo okrog 1.500 delegatov in drugih udeležencev. Iz Beograda je danes prispel tudi ves glavni odbor pod vodstvom predsednika Ivana Dimnika. Ob 9. zjutraj je bila daljša seja glavnega odbora, ki se je popoldne sestal še posebej z delegati. Kongres bo otvorjen jutri dopoldne s slovesno sejo, na katero je bil povabljen tudi prosvetni minister Stošovič. Nocoj so v gledališču priredili udeležencem kongresa slavnostno predstavo. Iz državne službe Beograd, 21. avgusta, p. Nadzornik proge Jožef Lavrenčič je premeščen iz Vršca v Pančevo. — V poštni službi je premeščena manipulantika Pavla Višnar z Jesenic na Jesenice—Fužine, mampulantka Pavlina Mi-laveo s pošte Ljubljana 1. k pošti Ljubljana 9 ki po-možna uradnica Vida Koman iz SlovenjgTadca k pošti Ljubljana 2. Za filateliste Beograd, 21. avgusta, p. Minister pošto in brzojav je podaljšal rok za prodajo znamk unije za zaščito dece s slikama kraljevičev Tomislava in Andreja v vrednosti 0.25, 0.75 in 2 din z doplačilom, ki je bil določen do 31. t. m., za dobo od 12. do 19. septembra s pridržkom, da se smejo tedaj te znamke prodajati samo na poštah in v razstavnih prostorih I. vsedržavne filatelistične razstave, ki bo ted^j x Beogradu- »Slovencev« politični hiperrasizem Prejeli smo: Dragi gospod urednik! Citai sem polemike okrog mitropolita D osi te ja in moram reči, da se nad idejnim ozadjem vsega prerekanja silno čudim. »Slovenec« napada mitropolita Dositeja zato, ker bojda ni Srb, temveč Slovak, »Jutro« ga pa brani in ogorčeno pobija te trditve. Pri tem pa nastane drugo vprašanje. Ali Je v srbski pravoslavni cerkvi res takšen velik greh. da postane Nesrb, recimo Bunjevec ali Slovak, visok cerkven dostojanstvenik ? Ali mu more že samo dejstvo narodnosti omajati ugled ? Sicer Je gotovo res, da je danes v katoliški cerkvi (ki je v principu vseobsegajoča, torej mednarodna) nastal tak položaj, da Je večina kardinalov s papežem vred italijanska. Ob prenapetosti mednarodnih odnošajev bi popolnoma razumel, če bi kakšen italijanski list branil kakšnega kardinala pred »očitkom«, da ni Italijan. In je res Slovenec, predstavnik katoliške (torej v bistvu mednarodne smeri) v majhnem narodu, poklican, da napada pravoslavnega mitropolita zato, ker je (velik greh!) — Slovak. Ali mora res vsak višji predstavnik srbske pravoslavne cerkve dokazati, da je 100% Srb? Vsa čast narodni cerkvi, toda, ali niso Slovaki naš bližji bratski narod, ali jih ne živi zelo mnogo v Jugoslaviji (in sicer od nekdaj), ali niso kulturno močni in simpatični ljudje, katerih jezik Je slovenskemu še bližji kakor češki? Torej, če »Slovenec« napada mitropolita Dositeja zato, ker je Slovak, to nikakor ni katoliško, še manj slovensko in najmanj jugoslovensko in slovansko. To je nekakšen politični hiperrasizem. Ali bomo res napadali v bodoče že naše najbližje slovanske brate? To je sigurna pot v pogin. Še o prazniku kočevskih Slovencev in »Slovenčevi« kritiki Veličastna narodna prireditev dne 15. avgusta, ko je bila v Kočevju velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda, popoldne pa krasno uspel sokolski nastop, še sedaj ne da spati onim, ki mislijo, da je slovenska narodno obrambna vprašanja treba reševati pod »edino zveličavnim« plaščem vsemogočne JRZ- 2e pred prireditvijo so v »Slovencu« pogreli nekaj svojih onemoglih izbruhov proti vsemu, kar v Kočevju nacionalno misli, v strahu, da bo prireditev to, kar je v resnici bila — triumf nacionalne, slovenske in jugoslovanske .zavesti. Radi grdega pisanja v »Slovencu« naj navedemo samo nekaj dejstvev, ki smo jih dobili od dobro informiranih ljudi. Ob priliki velike skupščine CMD naj bi se vršil velik slovenski tabor, kj naj bi združil vse Slovence ta dan v Kočevju. Tozadevni predlog je bil na občncim zboru kočevske podružnice CMD tudi soglasno sprejet. Podiužnica je sklicala vse slovenske organizacije v Kočevju na sestanek, kjer je predlagatelj ponovno obrazložil zamisel slovenskega tabora, ki naj bi bil brez vsake politične primesi, izključno samo slovenska prireditev, ki naj bi enkrat za vselej naredila križ čez nekdanje grehe, kj jih očitajo gospodoma Puclju in Platzerju, ki pa jih ima v nič manjši meri na svoji cesti tudi duhovni svetnik g. škulj iz Dolenje vasi. Delegati vseh prizadetih društev so se v načelu takoj izrekli za predlog, nato pa je predsednik »Slovenske straže« šolski nadzornik g. Alojzij Peterlin začel zamisel pobijati z nestvarnimi argumenti in odločno poudaril, da prireditev slovenskega tabora tehnično ni izvedljiva. Ker ni bilo mogoče doseči soglasja, brez katerega bi bila prireditev slovenskega tabora neizvedljiva med poštenimi ljudmi, ki niso samozvanci na gotova imena, je zamisel propadla-Sokolsko društvo je takoj ob sprožitvi misli na slovenski tabor svojo prireditev preložilo na 15. avgust in je poleg CMD edino vztrajalo pri svojem sklepu. Kar pa ni bilo mogoče tedaj, to je po, stalo mogoče svoje 3 tedne kasneje, ko sta CMD in Sokolsko društvo že podvze-la prve uspešne organizacijske korake. Menda je poseglo vmes celo tajaištvo JRZ v Ljubljani. Tedaj je bila pa dostojna izvedba slovenskega tabora tehnično res nemogoča. Medtem se je namreč vršil v Kočevju tabor katoliške Slovenske dijaške zveze ,o katerem je »Slovenec« previdno molčal. Tudi ml ne bi žalostne stvari klicali v spomin, če ne bi bilo potrebno, da zve širša slovenska javnost, kako rešujejo kočevske Slovencle ljudje, ki imenujejo krasno nedeljsko prireditev »pogreb« ia Slovencem, ki se bore dostojno in dostojanstveno za svoje narodne pravice, očitajo nemškutarstvo in narodno izdajstvo. Katoliški dijaki so prišli v Kočevje s slovenskimi zastavami, tu kričali in vzklikali vladajoči politični stranki, pri tem pa prosili kruha pri Nemcih. Kako so se obnašali v cerkvi, tudi rd posvečevanje, ampak kvečjemu sKruiL'e-nje božjega hrama. O nemoralnemu obnašanju nekega katoliškega akademika bo itak govorila pristojna oblast, ki mora ščititi javno moralo. Ali ni bilo škoda 30.000 Din, kolikor je menda demonstracij ja stala, prireditelje, med katerimi so menda tudi vzgojitelji, ki niso ničesar podvzeli, da bi obvarovali slovensko kulturo pred poniževanjem. In ti ljudje očitajo sedaj, da je bfla nedeljska manifestacija strankarskega značaja! Ako oni ne morejo nestrankarsko re ševati narodnostnih problemov, jih morejo pa drugi. Vsa njihova agitacija ni nič zalegla. Udeleženci nedeljske prireditve so sami videli, kako neresnične so »Slo venčeve« trditve in so se lahko prepričali, kdo je v Kočevju »nemčur«. Kritika nam je potrebna, toda kritizirajo naj tisti, ki sami delajo, ne pa oni, ki drže roke navzkriž in samo podirajo, kar drugi s težavo zgradijo. Prav gotovo je, da se bodo tudi preganjalci in denuncianti javnih nacionalnih delavcev v Kočevju še prepričali, po kako zavoženi poti rešujejo slovensko Kočevje. Samo, če ne bo tedaj že prepozno! Takih »pogrebov« in »pogrebnih sprevodov« kot so bili nedeljski sprevod skozi mesto, skupščina Ciril-metodove družbe in popoldanski sokolski nastop si pa kočevski Slovensci še želijo in so nanje lahko ponosni. Drugi dan polovičnega prvenstva Na lahkoatletskem državnem prvenstvu je Concordia prevzela premočno vodstvo — Razen ?fimorja startajo spet vsi atleti slovenskih klubov Zagreb, 21. avgusta. Tudi danes, drugi dan lahkoatletskega prvenstva Jugoslavije, ni bilo na startu atletov Primorja, pač pa so nastopih zastopniki ostalih slovenskih klubov, med katerimi sta posebno mlada Ilirijana Bra-tuž in Kotnik dosegla v močni konkurenci prav lepe rezultate. Tehnični rezultati današnjih tekem so bili naslednji: 100 m: 1. Bauer (Pančevački SK) 11.1, 2. Katalinič (Hajduk) 11.2, 3. Kling (BSK) 11.3. 400 m: 1. Despot (Hajduk) 52, 2. Kar-ner (Marathon. Zagreb) 52.8, 3. Wünschbach (Concordia) 53.8. 1500 m: 1. Kotnik (Ilirija) 4:10.8, 2. Srakar (C) 4:12, 3. Flass (Hašk) 4:16.8. Štafeta 4x100 m: 1. Hajduk 45.9, 2. Marathon, Zagreb 46.5, 3. Hašk 46.8. — Štafeta Concordije, ki je tekla 45.1, je bila zaradi prestopa diskvalificirana. Skok v višino: 1. Bratuž (I) 1.75, 2. Nikolič (Vojvodina) 1.75, 3. in 4. Möhr in Lazarevič (Jugoslavija, Beograd) 1.75. Troskok: 1. Jovičevič (J) 13.60, 2. Ostojič (C) 13.01, 3. Lenert (BSK) 12.75. Disk: Dr. Manojlovič (C) 41.18, 2. Kleut (J) 40.66, 3. Kovačevič (C) 40.51. Kopje: 1. Markušič (Slavija, Varaždin) 57.90, 2. Miloš (C) 55.58, 3. Marjan (Zašk) 55.42. 110 m zapreke: 1. Hanžekovič (C) 15.7, 2. M. Kovačevič (C) 17.5, 3. Svježič (C) 17.6. Desetoboj: 1. Jurkovič 5.095, 2. Mar«6 4.660, 3. Bergmann (vsi trije Concordila), 4.322 točk. Stanje točk po moštvih je naslednje: 1. Concordia 71, 2. Primorje 25, 3. Marathon, Zagreb 20., 4. Hajduk (Split) 18, 5. Ilirija 10, 6. in 7. Hašk in Jugoslavija, Beograd po 9, 8. Litija 6, 9. in 10. Pančevački SK in Slavija. Varaždin po 5. 11. in 12. železničar, Maribor in Vojvodina, Novi Sad po 3, Maraton, Maribor in BSK, Beograd po 2 ter Split eno točko. Tekmovanje se nadaljuje in zaključi Jutri. Mednarodna letalska tekma Beograd, 21. avgusta, p. Udeleženci mednarodne letalske tekme Istres—Damask—Paris so dopoldne preleteli ozemlje naše države. Najprej so se pojavila štiri letala nad Skopljem, ki so se od tam usmerila preko Sarajeva, Ljubljane in Celja proti Avstriji. Okrog poldneva so prišla nad naše ozemlje še nekatera druga letala. Beograjsko letališče je bilo ves dan stalno v zvezi z radijskimi postajami v krajih, preko katerih je šel polet. V Beogradu so pričakovali, da bodo letala preletela prestolnico, kar se pa ni zgodilo. Le Bourget, 21. avgusta. w. Letalca Cu-pini in Paradisi sta pristala ob 16.03 s svojim letalom »Savoia—Marchetti« in zmagala v krožnem poletu Istres—Damask—Paris. Podpolkovnik Piseo in Mus-solinijev sin Bruno Mussolini sta morala blizu Turin a za silo pristati ter sta po popravilu aparata ob 14.40 nadaljevala polet proti Parizu. Ob 16.17 je pristalo na letališču letalo z majorjem Fiorijem in stotnikom Lucchi-nijem. Letalo z Brunom Mussolinijem in pilotom Piseom je pristalo na letališču ob 16.37. Za tekmo so bile določene tri nagrade. Prva znaša poldrug, druga milijon, tretja pol milijona frankov. Uraiino poročilo o treh prvih letalih, k1 so se udeležila letalske tekme Istres—Damask—Pariz, navaja naslednji vrstni red: 1) Letalca Cupini in Paradisi sta pristala olb 15. uri 32 minut in 5 sekund. Dosegla sta povprečno hitrost 352 km na uro. 2) Fiori in Lucchini sta prispela ob 15. uri 67 minut in 1 sekunda. Letalo fe letela s povprečno hitrostjo 344 km in S9 m. 3) Letalo Bisea in Bruna Musso lin i ja je pristalo ob 16. uri 3 minute in 35 sekund. Letelo je g povprečno hitrostjo 342 km in 765 m. Angleški letalec Cleston je pristal ob 17., francoski letalec Codos pa je prispel ob 17.03. Regent Horthy obolel Budimpešta, 21. avgusta, a. Regent Horthy je obolel, vendar je njegova bolezen lažjega značaja. Bolnik je prebil noč mirno in je splošno stanje zadovoljivo. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; Na Pred- ariskem sneži, v ostali Evropi pa prevladuje jasno vreme. V Jugoslaviji je jasno v vsej kraljevini, samo v dravski in v sa-holmem delu savske banovine je nastopilo pooblačenje zaradi depresije na zgornjem Jadranu. Dežuje v okolici Sušaka in v Gorskem Kotarju. Na gornjem primorjiu je začel pihati precej hud veter. Toplota narašča. Najnižja toplota Plevlje 7, najvišja Mostar 33 C. Zemunska vremenska napoved; Nastopilo bo oiblačno vreme v severozahodni polovici države in v raznih predelih vzhodne polovice, kjer bo deževalo. V zahodni polovici so možne nevihte. Zagrebška: Vedro, mestoma vetrovno vreme. Dunajska; Oblačno in deževno vreme bo najbrže trajajo dalje. Ni izključeno, da bo fìS fta&SdR kolje-. Previsoki stroški za ljubljanski kolodvor Ministrstvo prometa nima na razpolago tako visokih kreditov Beograd, 21. avgusta. Resolucija Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov v Ljubljani glede ureditve železniškega vozla v Ljubljani je v krogih strokovnjakov v Beogradu vzbudila potrebno pozornost. Inženjer, ki mu je dobro znano stališče ministrstva prometa nasproti važnim železniškim vprašanjem, nam poroča naslednje: Ena izmed največjih ovir, na katero najprej trči sleherni načrt, pa naj bo v Beograd poslan iz Slovenije ali od koderkoli, je pomanjkanje kreditov. V Eeogra-du ni mogoče preko določenih kreditov iz-biti niti pare, sleherno ministrstvo se postavlja na realno osnovo in po svoji uvidevnosti upošteva sleherni načrt z vidika sredstev, s katerimi pač razpolaga. Zato je mnogo lažje zahtevati in kritizirati, kakor pa na naših pristojnih mestih dejansko kaj izposl ovati. Železniški vozel v Ljubljani v svojem velikem obsegu doslej še ni prišel v ministrstvu v resnejši pretres. Kajti takšnega denarja, da bi se to vprašanje moglo rešiti v celoti, zaenkrat ni in ga najbrž tudi še precej do go ne bo na razpolago. Ljubljanski inženjerji in arhitekti so se V svoji resoluciji lotili celotnega vprašanja in so stavili predloge in zahteve, kako bi bilo treba ljubljanski vozel do kraja rešiti. Predvsem zahtevajo, da se uredijo križišča ljubljanskih ulic in železniške proge. Toda v ministrstvu prometa so se postavili na stališče, da je to vprašanje v prvi vrsti mestna zadeva, ki jo bo tem lažje rešiti, ker gre v glavnem le za ure- ditev prelazov na Tyrševi in Gosposvet-ski cesti. V Tivoliju in v Rožni dolini se bo zadeva dala urediti z navadnim prehodom (mostom) za pešce. Na TyrSevi in Gosposvetski cesti pa bo to treba urediti s podvozom. Ureditev ljubljanskega glavnega kol xìvora samega se je podrobno obravnavala v ministrstvu prometa, ker je pač najvažnejša. Ministrstvo stoji na stališču da se to vprašanje lahko rešuje postopno, ker krajevne prilike to dovoljujejo. če in kadar pa bo dovolj denarja, bo dobila Ljubljana povsem novo kolodvorsko palačo. Resolucija ljubljanskih inženjerjev in arhitektom zahteva, da se kurilnica prestavi na periferijo, in sicer tja, od koder bodo vetrovi najmanj zanašali saje in dim nad Ljubljano. Premestitev pa zahteva visoke stroške. Ministrstvo priznava, da bi bilo najbolj na mestu, postaviti kurilnico v smeri proti Zalogu. Ne gre pa samo za zgradbo, temveč tudi za dovozne tire in za razlastitev zemljišča. To bi stalo blizu 20 milijonov dinarjev, taki stroški pa so trenutno previsoki. Ministrstvo nadalje uvideva, da je treba premikalni kolodvor postaviti v predmestje. Obnoviti bi "bilo treba kolodvor v Zalogu, a tudi to bi zahtevalo takšne stroške, s kakršnimi ministrstvo ne razpolaga. Kaj torej ministrstvo prometa lahko dà Ljubljani? Dejanske možnosti mu narekujejo štednjo, pri tem pa hoče železniška uprava vendarle skrbeti, da se postopno reši železniško vprašanje Ljubljane. Ne more sprejeti zahtev, postavljenih v resoluciji Udruženja inženjerjev in arhitektov v Ljubljani. Ostati mora s svojimi načrti in računi v okviru svoiega proračuna. Neoporečno Je obnova postaje v Ljubljani potrebna. Razvoj prometa po vojni in nove naloge, ki so pripadle posameznim velikim kolodvorom, narekujejo resno upoštevanje načrtov. Toda vojna je v naši državi mnogo uničila. Prva skrb Je zatorej morala veljati obnovi ruševin, kar je zahtevalo mnogo dela in Stroäkov. Šele po obnovi uničenega ln po organizaciji vsega našega železniškega omrežja Je mogoče pričeti z reševanjem nadaljnjih važnih prometnih zadev, med katerimi železniški vozel v Ljubljani nikakor ni poslednji. Več kakor deset let je bOo treba potrošiti za obnovo in za organizacijo železniške uprave in šele zadnja leta lahko govorimo o modernizaciji železniškega prometa v Jugoslaviji. Kriza, ki je trajala več kot pet let, je zavirala izvrševanje velikih del. Tudi danes, ko se gospodarski položaj obrača na bolje, so gospodarske rane še vedno tako hude, da ni mogoče takoj pristopiti k velikim delom, ki zahtevajo kar po sto milijonov dinarjev stroškov. Ljubljana (kakor Zagreb) zahteva dvoje: najprej je treba odpraviti pomanjkljivosti, ki ovirajo promet na samem kolodvoru. Tirišča, peroni, potniške blagajne — to spada v manjši program, ki se že rešuje. Mnogo težje pa je z drrrgo nalogo, ki zahteva popolno rešitev železniškega vozla, s premestitvijo kurilnice, z ureditvijo novega premikalnega kolodvora, z novimi tirišči, s podvozi in nadvozi. To pa je skupina tako velikih javnih del, da jih zaenkrat sploh ni mogoče upoštevati, četudi se jim priznava nujnost To je stališče ministrstva prometa, ki ga mora Ljubljana upoštevati. Važnost mladinoslovja Drugi kongres slovanskih mladinoslovcev bo te dni v Ljubljani Pravilna telesna in duševna vzgoja otro-ta — mladostnika je pereče vprašanje za vse skrbne starše, naloga vsega prizadevanja učiteljev in vzgojiteljev, dolžnost raznih zdravnikov, zavodov in celotne javnosti. Na tem vprašanju mladinoslovja ali pedologij-3 torej nieo zainteresirani zgolj mladinoslov-ed in poklicni vzgojitelji, temveč prav vsi sloji naroda, a šele znanstveni izsledki mladinoslovja dajejo osnovo in kažejo veem zgoraj navedenim smeri za praktično vzgoj-gtvo. Sa j mora p sdagog-vzgo j itelji, ki vzgaja mladega človeka, vedeti, kakšno bitje ima pred seboj in kako mora z njim postopati v različnih starostnih dobah in prilikah, da doseže svoj pedagoški smoter. Vedeti mora tudi, da otrok-mladostnik ni odrasel človek v miniaturi, temveč bitje zase, ki ee razvija. Prav s temi razsiskavanji se bavi mladinoslovje ali pedologija, kakor je bomo odslej naprej imenovali. Pedologija je torej znanost o otroku-mla-dostniku. ki raziskuje vse faktorje, od katerih zavisifa njegov duševni in telesni razvoj. Ona obj?ma otroka od vseh strani: nje-/ov fiziološki razvoj raziskuje pedobiologi-a, njegovo duševno življenje pedopsiholo-gija. oblike in vzroke duševne defektnoeti pedopsihopatologiia, faktorje, ki ovirajo ali pospešujejo njegov razvoj v družbi, psdoso-ciologija. a pedokriminalogija se peča z zlo čin^kimi nagnjeni otroka in mladostnika. Skupni smoter vseh teh panog pa je določanje razvoja in rasti otroka v najrazličnejših oblikah in dobah. Ze iz tega je razvidno, da so izsledki pedologije neprecenljive važnosti za vsakega praktičnega vzgojitelja. Oni mu pokaže-jo razvojne stopnje otroka v različnih dobah in aktivnost posameznih duševnih funkcij v teh dobah. Mladinoslovje pa vodi tudi račune o telesni (fiziološki) rasti otroka. Torej si bodo znali vsi, ki imajo opravka z vzgojo mladine, le tedaj začrtati pravilno, naravno in sistematično vzgojno delovanje, ako bodo poznali izsledke mladinoslovja. Prvi kongres mladinoslovcev ee je vršil v Brnu leta 1933., drugi pa bo v dneh 26. do 28. t. m. v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in častnim predsedstvom rektorja ljubljanske univerze dr. Maksa Samca. Stalni vseslo vanski odbor za prirejanje pedoloških kongresov v slovanskih državah, ki ima svoj sedež v Brnu, hoče s prireditvijo v Ljubljani dvigniti nivo našega mladinoslovja, ki je šele v prvih skromnih začetkih. V ostalih slovanskih državah, kakor na pr. na Češkoslovaškem in Poljskem, je ta študij na zavidljivi stopnji. Bližajoči 6e kongres ▼ Ljubljani ne bo samo važna prireditev z vzgojnega in učnega 6tališča, temveč tudi « tujskoprometnega vidika, saj bodo prišli v slovensko prestolnico kongresisti iz vseh d!3lov naše države in vseh ostalih slovanskih držav. Predavatelji iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije bodo pokazali vse dosedanje uspehe in izsledke te nove znanstvene panoge. Pokazali bodo tudi nova pota, po katerih pridemo laže do smotra, in dali novih pobud za preosnovo in modernizacijo našega šolstva. Pripravljalni odbor za prireditev tega kongresa, ki deluje že več mesecev v prostorih sekcije JUU v Ljubljani pod vodstvom univ. profesorja dr. Karla Ozvalda in tajnikom strokovnem učiteljem Dragom Supaneičem, je komaj spravil vprašanje kongresa z mrtve točke, ker je ra tako veliko in važno prireditev treba prevzeti veliko odgovornost in imeti obilno gmotno podporo oblastev kakor javnosti, za tehnično izvedbo pa mnogo pridnih delavcev in pomagačev. V okviru kongresa bo na ljubljanski glu-honemnici na Zaloški cesti osem zanimivih razstav, na Taboru pa koncert Trboveljskega slavčka. Tako smo zdaj tik pred tem važnim kongresom, ki je naletel v široki javnoBti na veliko razumevanje. Prijavljenci, ki plačajo na poštno čekovni račun št. 17.471 Din 20, bodo imeli prost vstop na vsa predavanja, razstave in koncert Trboveljskega slavčka. Udeleženci bodo uživali tudi na vseh državnih železnicah polovični popust. Prijave sprejema Pripravljalni odbor II. vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Trboveljski slavčki so zapustili Bled V četrtek bodo nastopili v Ljubljani na Taboru Trboveljskim slavčkom bo ostalo letošnje letovanje na Bledu v neizbrisnem spominu. Da bi se pa kdo ne spotikal, zakaj si je slavček zbral baš Bled za letovanje — saj so otroci najrevnejših staršev in je Bled med najdražjimi kraji v državi — moramo pojasniti, da je bilo to združeno s tremi krasno uspelimi koncerti Kranj — Jesenice — Bled in da je poleg tega dala banovina za bivanje brezplačno na razpolago prostore na starodavnem Gradu. Lepšega KTaja si torej mladina ni mogla želeti. Naš slavček pa to tudi po vsej pravic- zasluži, saj nam je prinesel nebroj lavorik iz vseh večjih krajev naše domovine, pa tudi iz najbolj kritičnih inozemskih krajev, kakršna sta Dunaj in Praga. Na Gorenjskem so bil' mladi umetniki Splitski akvareli Split, v avgustu. Tam, kjer se je nekoč sprehajal silni rimski imperator Dioklecijan, ko se je bil prostovoljno odrekel vladanja (kar je edinstven slučaj) in si v Aspalathosu zgradil prelepo palačo za stara leta, .dandanes je nagneteno nekaj sto hiš z več kot 3000 prebivalci. To je stari srednjevečni Split, stisnjen v ?*dovje ogromne Dioklecijanove palače, ki čeprav silno stara, ponekod že čisto podrta, vendar s svojimi ostanki kljubuje času in ljudskim rušilnim strastem že več kot 1600 let. Koder je nekoč hodil stari bard rimskega imperija, debatirajoč z grškim filozofom Hrisaoresom o težavah vladanja, dandanes se vijejo ozke uličice z tesnimi oštarijami, v katerih stari »pučani« ob »bevandi«, to se pravi črnem vinu pomešanim z vodo, pretresajo domače politične prilike in neprilike. Odondod, koder se je sprehajala Valerija, prelepa hči Dioklecijanova, čije lepoto so ovekovečili grški mojstri v čudežnem Haritinem kipu, ki se je nahajal v Nepodjanovi palači v Rimu, se dandanes sprehajajo splitske gospodične — na obali namreč — in tudi te gospodične po svoji lepoti, vitkem in čisto proporcionalnem telesu. najbrž prav nič ne zaostajajo za slavno Valerijo in nienimi družicami. Le s to razliko, dà je Dioklesova Valerija imela vsega v izobilju in na izbero, današnje »ši-njorine« pa večinoma samo svojo krasno zunanjost, ki jim pa redkoma pripomore k udobnemu in brezbrižnemu življenju »Mi-žerija« To je beseda, ki jo človek siisi v teh temnih in ozkih uličicah na vsakem koraku. In pomeni: revščina. Zares, med zidovi nekoč najlepše in najbrž tudi najbogatejše palače rimskega cesarstva, živi danes skoraj izključno siromašno prebivalstvo. To je stari Split, ki se ne spreminja. Popravi se kak dimnik, ki ga je burja podrla, preuredi se ta ali ona malenkost, večinoma v notranjosti počrnelih hiš, pobeli se kaka sobica — in to je vse. Vecih sprememb ni. Skozi stoletja tako. In tudi ljudje, ki prebivajo tukaj, se malo spreminjajo. Kakor da jih prav nič ne briga tisti novi Split, ki rase izven zidov prastare Dioklecijanove palače in ki bo brez dvoma kmalu postal pravo trgovsko velemesto. II. Proti Poljudu, ki je še do nedavna bil močvirje (palludi — močvirje), vodi danes široka asfaltirana cesta. Ob levi in desni se vrstijo lepe nove hiše, vile, vrtovi. In ni več daleč čas ko bo osamljeni poljud-ski samostan s svojimi cipresami utonil v bloke štiri in več nadstropnih sivih hiš splitske severne luke. Nekdanja idilična lepota samostana je že danes v strašni disharmoniji z nastajajočimi palačami iz betona in železja. Cas hiti. Ljudje se množijo. Splitsko polje, polno grozdja, fig, oljk in drugega južnega sadja se spreminja v asfalt in tlakovane ulice. Tod bo vrvel promet, prekomorski in železniški. Kadar bo dogotovljena toliko pričakovana unska proga, ki bo skrajšala zvezo Splita z Zagrebom za več ko 100 km in ki je sneg ne bo zasipal kakor n. pr. sedanjo liško progo, tako da pozimi včasih zastane promet za cele tedne, tedaj bo tempo izgrad-be splitske severne luke hitrejši in spremembe terena naravnost neverjetne. Se- dr. De Gterffi, Sokofa ter vsem domačim trgovcem m obrtnikom. Celo klub blejskih Šoferjev se je spomnil slavcka ter zbral vsoto 35 din, ker se niso mogli udeležiti koncerta. V prijetnem sporrrnu bo vsem tudi ostala »veselica«, ki sta jo za poslovilni večer na Gradu s sodelovanjem slav-čkov improvizirala gg. dr. Svara in Venturini. Vsaka točka obsežnega sporeda je dosegla salve smeha. — V nedeljo ob 10. uri je bila v župni cerkvi sv. maša, pri kateri je pel slavček, a x dvema solrstičnima točkama nas je presenetil g. paüc. komisar Polak. Tujci ao se drvfli krasnemu petja. V pno- te lete, h deležni vse gostoljubnosti, ki jo zmore slovenska roka. V Kranju so se zlasti mnogo potrudili »Kolo jug. sester«, občina, brat Završnik, sreski šolski nadzornik, gimnazijski ravnatelj in drugi. Na Jesenicah podružnica »Soče«, Krekov dom. Sokol z bratom Žabkarjem na čelu. Za prenočišča se je pa na Jesenicah ponudilo toliko dobrih src, da je kar zmanjkalo otrok, (dasi jih je bfk) 90). Že v prejšnjem svojem poročMu sem omenil, da se je letos na Bledu ponesrečil vsak nastop bodisi domačih al' inozemskih umetnikov. Da je pa slavček tudi na Bledu dosegel svoj najlepši uspeh s koncertom in da je imel najudobnejše letovanje, gre poglavitna zasluga gg. učiteljema Miculinrču in Završniku, Zdraviliški komisiji, go&p. veda, da se zgradi moderna luka, bo treba zasuti mnogo morja, sezidati magazine, napeljati železnico itd., vendar vse to je že projektirano in pridne roke komaj čakajo, da se začne z delom. Splitčani kaj radi govorijo o svojem bodočem velemestu in o svoji bodoči luki. V kavarni kajpada, ali v gostilni. Cele načrte imajo in vsak natanko ve, da je njegova misel najbolja in najbolj praktična. Vsak izmed njih se že danes vidi bogatega borzijanca ali lastnika prekooceanskih parnikov in prav nestrpen je, ker se stvar tako počasi razvija. Sredozemci! Niso krivi, če so jim Benečani, ki so tod gospodovali, pustili toliko plemenitaško-gosposke krvi. Vsak bi bil rad gospod, ampak brez napora in truda. In ko tako sanjaje pričakujejo boljše čase, se »pučani« (preprosti kmetje) ne sramujejo zavihati rokavov in delati. In baš ti »pučani«, ki svojčas niso smeli stopiti n. pr. na Gosposki trg, se zdaj dvigajo in bogme napredujejo. Mno-gokateri izmed njih je že »gospod«, brez tiste pretirane elegance kakor dalmatinski meščan kajpak, ali z debelo nabito mošnjo. Plemenitaši pa lahko razmišljajo o tistem znanem latinskem reku, ki ga je tudi Dioklecijan znal in rad ponavljal: Tempora mutantur et nos mutamur in illis. m. Cerkva in kapelic je v Splitu vse polno. Skozi stoletja so se gradile. Ko so kristjani, ki so v rimskem cesarstvu silno sovražili vse, kar je bilo rimskega, prišH na oblast, so uničevali, kar so mogli, kar pa niso mogli uničiti, so zaznamovali s križem. Srednji vek je zgradil več cerkva in kapelic: v zidovje stare Dioklecijanove palače, pod oboke, 3t ifrgMfc ce- stii irrah je s&avcek prirejal in se vozü po jezers. Naia slika nam prikaze je tak izlet po jezeru, h čolnov se je razlegalo ubrano petje, da so kopalci strmeli in aplavdrrali Največja zahvala m priznanje za tako lep uspeh gre duševnemu vodji slavčka, g. Avgustu Stfjigoju. 26. avgusta bomo imeli priliko slišati slavčka ▼ Ljubljani. O priliki pedološkega kongresa bo priredil koncert na Taboru. — ind. Planica nas vabi Neprestano deževje sicer napravi ja konec poletni sezoni, toda ni sme nt, da se ne bi tudi letos enkrat zlila nebeška vedra in da ne bi dobili še lepih dm. V ostalem se Planica glede letošnje sezone ne more pritoževati. Vsa obmejna Doline /e bila dobro obiskovane m zasedena po letoviščarjih in Pri novi kapeli v PI amei-Tamarja izletnikih, ie prav posebno pa je odrezal Dom Ilirije na Slatrd. Dom si prkft*ff zadovoljiv sloves po vsej državi. Sicer pa tudi nudi gostom, kolikor more, adobnersti tn dobro preskrbo. Pokrajinsko je Planica eden najčarobnejših predelav Slovenije. V zavetja visokih skalnatih gora ima izredno ugodno podnebje. Nikjer dnigod si živčno trpeči človek ne more bolje opomoči, kakor v tej rajski tišini, v tem čudovitem svežem ozračju. Razen neposredne okolice same, koder se razprostirajo trate in gaflt, prevzame letonrtščarfa ki izletnika daljna romantična okolica, ki vabi na turistične pohode in ne krajše Izlete. Proti Tamarja ali čez mejo do prelestnih Belopeških je- Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU zeze aR pa h koä na tromefi, kjer je takisto izvrstna oskrba, na Petetmjck in Peč, na robove, od koder uživate razgled po treh državah — v vse smeri vedri jo pota in stezice. Lepa je Planica poleti ti pozimi, toda naflepSd je v sončni jeseni. Kdor si želi napigodnej§e& oddiha, ga bo našel po koncu glavne sezone r Domu Ilirije na Startni. OiŠ&biibia jfe od 2. septembra dei je znižana na 50 Jugoslovenskf kurir« je v tej zvezi pred dnevi objavil informacijo, ki pravi, da tudi tančne organizacije proučujejo to vprašanje in da je v tej zvezi verjetno sklicanje vsedržavne konference predstavnikov bank v teku septembra. Nadalje zatrjuje, da so predstavniki bank mnenja, da bi morala Narodna banka najprej izplačati bankam okrog 850 milijonov Din, kolikor imajo banke kmečkih terjatev. Nadalje bi moraìa Državna hipotekama banka prevzeti od naših privatnih bančnih zavodov večji del hipotekarnih posojil; teh posojil banke po večini ne morejo izterjati prav zaradi tega, ker je Državna hipotekama banka intabulirana na prvem mestu. Na ta način bi banke dobile za poldrugo milijardo likvidnih sredstev. Končno naj bi Narodna banka pomagala velikim industrijskim podjetjem, ki dolgujejo bankam 1500 milijonov Din. Na ta način naj bi banke prišle do likvidnih sredstev v višini okrog 4 milijarde Din. Sedaj poroča »Jutarnji list«, da gre pri gornjih informacijah »Jugoslovenskega kurirja« za star projekt za sanacijo bank, ki je bil v razpravi že leta 1933 in leta 1934. Dejansko zahteve bank niso tako precizno formulirane in se šele vodijo informativni razgovori med posameznimi bančnimi organizacijami in državnimi denarnimi zavodi. Po informacijah »Jutarajega lista« bodo predstavniki Narodne banke v početku septembra ponovno posetili Zagreb. Na bližnji seji širšega upravnega odbora Narodne banke ob koncu avgusta se bo najprej razpravljalo o izrednem kreditu 600 milijonov Din, ki bo v prvi vrsti namenjen vzpostavitvi likvidnosti kreditnih zadrug. Šele potem pride v razpravo vprašanje privatnih bank. V teku prihodnjega meseca bodo konkretizirani predlogi od strani tančnih organizacij in bo prav zaradi tega sklicana širša anketa, ki jo napoveduje tudi »Jugo-slovenski kurir«. Po zatrjevanju »Jutaraje-ga lista« pride najprej na vrsto vprašanje vzpostavitve likvidnosti Prve hrvatske šte-dionice, verjetno na ta način, da bodo državne ustanove prevzele komunalna in hipotekama posojila tega največjega hrvatskega zavoda, ki bi tako prišel do znatnejših likvidnih sredstev za deblokiranje hranilnih vlog, zlasti izseljenskih. Pripominja, pa, da bo rešitev vseh teh problemov odvisna do dobre volje merodajnih činiteljev, ki doslej te dobre volje niso pokazali. Nove železniške gradnje Normalizacija prog Kragujevac—čačak, Kraljevo—Kruševac in Zaječar—Bor Medtem ko se vprašanje gradnje železnice Črnomelj—Vrbovsko še vedno ne premakne z mrtve točke so že prejšnji mesec pričeli z gradnjo velike transverzalne železnice Kragujevac—Banjaluka, in sicer v prvi etapi Kragujevac—čačak, kjer že obstoja ozkotirna železnica. Sedaj se gradi nomalnotima železnica, in sicer v režiji prometnega ministrstva, ki je že pretekli teden prejelo v ta namen 3 milijone Din iz milijardnega kredita za javna dela. Sedaj poročajo iz Beograda, da je finančno ministrstvo otvorilo prometnemu ministrstvu nadaljnji kredit v višini 11 milijonov Din za gradnjo te proge, in sicer prav tako iz milijardnega kredita za javna dela. Gradbena dela na tej progi že lepo napredujejo. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« je prometno ministrstvo izdalo tudi odlok, da se ozkotirna proga Kraljevo— Kruševac pretvori v normalnotirno progo. Istočasno je bila izdana odločba, da se normalizira tudi proga Zaječar—Metovni-ca—Bor. Dolžina proge Kraljevo—Kruševac znaša 58 km, dolžina proge Zaječar— Bor pa 30 km. Obe progi se bosta gradili v državni režiji pod upravo avtomnih izvršilnih odborov, ki sta že imenovana. Normalizacija obeh prog se mora izvršiti v dveh letih do konca leta 1939. Nemška klirinška marka Že prejšnji teden je prišlo na naših borzah do znatne okrepitve nemški klirinških mark, ki so se dvignile znatno preko 13 Din za marko in sicer predvsem zaradi slabe ponudbe klirinških čekov na borzah. Kakor doznavamo je zmanjšanje ponudbe klirinških čekov nastalo zaradi tega, ker je Prizad kot glavni prodajalec klirinških mark (v zflpz-i z izvozom pšenice v Nemčijo) zadrževal ponudbo, da bi dosegel višji tečaj. Da ne bi prišlo do popolne nesigur-nof?ti glede razvoja klirinške marke, je morala poseči vmes Narodna banka, ki je stabilizirala tečaj na 13 Din za marko. Obenem pa je bil izdan odlok, da se morajo klirinški čeki na marke prodati v 15 dneh od dne izstavitve. Pretekli teden pa se je raznesla v Beogradu vest, da namerava Narodna banka ukiniti terminsko trgovino s klirinškimi markami. Ta ukrep pa ne bi bil v interesu naše izvozne trgovine. Ukinjenje terminske kupčije bi izvoznikom vzelo možnost, da si zasigurajo tečaj pri izvozu. Ker v tem primeru ne bi mogli več kalkulirati na trdni obnovi, bi bili primorani zaradi tečajnega rizika kupovati blago za izvoz v Nemčiji po nižjih cenah. Ukinjenje terminske kupčije v markah, ki pri nas nima spekulativnega značaja, bi škodovalo tudi avtomatični izravnavi trgovinske bilance z Nemčijo, ker uvoznik ne bi imel možnosti, da si vnaprej zasigura marke po primernem tečaju za plačilo uvoza. Važen pa je tudi nadaljnji moment, da omogoča sedanja terminska kupčija izvoznikom, da na podlagi terminske prodaje mark dobe kredite pri bankah. Po mnenju izvoznikov in uvoznikov bi ukinjen ie terminske kupčije le oviralo normalen razvoj trgovinskega prometa z Nemčijo. Sprememba pri tvrdki Vladimir Arko, Zagreb Pri tvrdki Vladimir Arko, ki je naslednica ivrdke Mi jo Arko, Zagreb, ustanovljene leta 1867., je prišlo do spremembe toda le s formalne in pravne strani. Tvrdka se je spremenila v delniško družbo z osnovno glavnico 20 milijonov Din. V tej novi tvrdki katere delnice so izključno v rokah Vladi-anirja Arka, vodi gospod Vladimir Arko, kot njen edini član uprave samostojno in brez kakršnegakoli vpliva in sodelovanja vse posle, ker je tudi samo on upravičen za tvrdko podpisovati in prevzemati obveznosti. Novi poverjeniki za kontrolo in oznamkovanje hmelja Na osnovi čl. 19. pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz, in na predlog banovinske hmeljske komisije v Celju je ban dravske banovine razrešil poverjenike in namestnike za kontrolo in oznamkovanje hmelja: Dobnik Franc (Čeplje), Vasle Jože (Žakelj), Boldin Franc (Gomil-sko), Rizmal Franc (Žalec), Herman Štefan (Žalec), Zupane Martin (Gotovlje), Goršeli Jurko (Gotovlje), Anbrecht Jakob (Vel. Pirešica), Anbrecht Josip (Pernovo), Kos Franc (Petrovče), Zupane Franc (Petrovče), Vrečko Leopold (Škofja vas), Trstenjak Franc (Vojnik), Kolar Martin (Vojnik), Go-lež Anton (Repno), Kreštanj Ivan (Slovenj-gradec), Fabjan Avgust (Šmartno pri Slo-venjgradcu), Rogina Anton (Podgorje), Splihal Anton (Št. Ilj pod Turjakom), Leš- nik Ivan (Št. Ianž na Vinski gori), Sovič Franc (Ravne). Za poverjenike in namestnike poverjenikov pa je ban v smislu čl. 7. navedenega pravilnika imenoval: občina Vransko: namestnik Dobnik Franc (Čeplje); občina Sv. Jurij ob Taboru: nam. Ulasm Avgust (Tabor 5); obč. Sv. Pavel pri Preboldu: nam. Privošnik Jože (Sv Lovrenc pri Preb.); obč. Braslovfe: nam. Grenko Matevž (Bra-slovče); obč. Gomilsko: pov. Boldin Franc (Gomilsko), nam. Drča Jožef (Grajska vas); obč. Žalec: pov. Herman Štefan (Žalec), nam. Kač Anton (Sp. Ložnica 6); obč. Gotovlje: pov. Goršek Jurko (Gotovlje), nam. Goršek Anton (Gotovlje); obč. Vel. Pirešica: pov. Poplaz Franc (Galicija 4), nam. Kos Stanko (Zg. Ponikva), nam. Jelen Vinko (Pirešica 23); obč. Griže: nam. Goršek Štefan (Migojnioa); občina Petrovče: pov. Apnar Vinko (Petrovče 6); nam. Pilik Blaž (Leveč 35); nam. Štorman Maks (Arja va» 20); nam. Pristovšek Slavko (Drešinja vas); obč. Celje: nam. Podjavoršek Franc (Babno 19); obč. Škofja vas: pov. Kos Anton (Zadobrova 69); občina Vojnik-trg in Vojnik-okolica: pov. Plajhner Franc (Sv. Tomaž 7) ; nam. Koštomaj Franc (Vojnik-okolica 19); obč. Nova cerkev; pov. Jesih Ivan (Nova cerkev 14), nam. Samec Oto (Nova cerkev); občina Šmartno v Rožni dolini: pov. Dimec Vinko (Šmartno), nam. Šmarčan Ivan (Šmartno); obč. Sv. Jurij pri Celju-trg in Sv. Jurij pri Celju-okolica: pov. šume j Jurij (Nova vas 21), nam. Ka-čičnik Ivan (Nova vas 19); obč. Šmartno «b Paki: nam. Steblovnik Ivan (Rečica ob Pa-ki) ; obč. Škale; nam. Medved Franc (Pre- loge); »M. Jani na Vinski gori: pov. Košen Mirko (št Janž), sam. Videnšek Miha (Št. Janž); obč. št. Andrai: nam. Vaši Franc (Št. Andraž); ebi. àrétanj-okolica: pov. Sovič Jernej (Ravne). Gospodarske vesti = Pred novimi trgovinskimi pogajanji. Iz Beograda poročajo, da »o »klicane za prihodnji teden seje stalnega koordinacijskega odbora za gospodarsko politiko Na teh sejah bodo razpravljali o važnih vprašanjih v zvezi z našo zunanjo gospodarsko politiko. Med drugimi so na dnevnem redu vprašanja z bližnjim sestankom jugoslovensko-nemSkega gospodarskega odbora v Dubrovniku in s trgovinskimi pogajanji s Francijo, ki se bodo pričela 5. septembra v Parizu. = Konkurz je razglašen o imovini Petra Sitarja ibiv. trg. na Jesenicah, sedaj zasebnika v Gorjah pri Bledu (uprav, ma.se dr. Mirko Triller, od v. v Radovljici; prvi zjbor upnikov pri okr. sod. v Radovljici 1. sept.. ob 9., prijavni rok do 30. sept., ugotovitveni narok 14. okt. ob 9.). — Avstrija zahteva revizijo trgovinske pogodbe z našo državo. Iz Beograda poročajo, da je avstrijska vlada preko poslaništva v Beogradu stavila predlog za revizijo trgovinske in plačilne pogodbe z našo državo. Avstrija predlaga, da bi se pogajanja pričela v oktobru, najkasneje pa v novembru t. L Sličen predlog za revizijo trgovinske pogodbe je Avstrija stavila tudi Italiji in češkoslovaški. = Pristojbine za izvoz konj. telet in jajc. Minister za trgovino ie industrijo je izdal odločbo, po katerih se za potrdila, ki jih izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zaradi izkoriščanja trgo-vinsko-pogodbenih ugodnosti določajo naslednje posebne pristojbine: Za delovne konje pri izvozu v Nemčijo po 1.000 Din, pri izvozu v druge države po lOO Din, za konje za klanje po 20 Din, za zaklana teleta po 5 Din, za jajca po 15 Din za 100 kg. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.77 milijona Din nasproti 5.27, 6.63, 6.70 in 6.83 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Devize Curih. Beograd 10, Pariz 16.35. London 21.72, Newyork 435.50, Bruselj 73.35. Milan 22.9250, Amsterdam 240.35. Berlin 175.0750. Dunaj 80.70, Stockholm 11.9750. Oslo 109.15, Köbenhavn 96.95. Praga 15.18, Varšava 82.45. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča BOMBAŽ + Liverpool, 20. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 5.60 (prejšnji dan 5.61), za dee. 5.64 (5.64), za maj 5.74 (5.75). -f- Newvork. 20. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 9.78 (9.87), za dee, 9.87 (9.91), za mare 10.00 (10.05). ŽIVINA + Žateški hmeljski trg. Nemška sekcija žateškega hmeljarskega združenja poroča, da je v zgodnjih legah že končano obiranje, drugod pa je v polnem teku. Rezultati kažejo pričakovani primanjkljaj 25 — 30%> na sproti prejšnjemu letu. Kakovost hmelja pa je odlična. Trgovina se le počasi razvija, kar je deloma pripisati rezerviranosti pro-ducentov, ki hočejo glede na majhen pridelek doseči višje cene, medtem ko vztrajajo kupci na lanskih cenah. Svečanost v Marin je lepo uspela Včeraj so se pripeljali rojaki iz Nemčije Slavje Jugoslovenske centralne delavske zveze preteklo nedeljo v Marlu se je razvilo v manifestacijo vseh naših rojakov, ki prebivajo v Vestfaliji in Porenju, kajti iz vseh krajev, koderkoli je naša kolonija, so pršli odposknei in gostje v Marl. Bilo je samo škoda, da je dež nekoliko oviral še večji razmah tega slavja. Namesto na prostem se je morala prireditev vršiti v veliki dvorani in v sosednih prostorih, ki so bili do kraja napolnjeni. Posebno zadoščenje je vzbudil prihod tajnika našega poslaništva v Berlinu g. Milivoja Panduroviča, kateremu je bila z našega dvora poverjena častna naloga, da pri razvitju krasnega novega prapora zveze zastopa kumico Nj. Vel. kraljico Marijo. Prav tako je bil navdušeno pozdravljen narodni poslanec Rudolf Ple-skovič, ki je prišel na slavje kot zastopnik min-'stra n. r. senatorja dr. Kramerja ter kot odposlanec Sokolstva, CMD, ZKD in NSZ. Zadoščenje je bilo tem večje, ker je prinesel dva krasna traka — dar Sokolstva in narodnega delavstva — s katerima je po razvitju okrasil novi prapor. Prireditev pa je bila počaščena tudi z navzočnostjo uglednih nemških predstavnikov. Bilo je zanimivo, da so se nemški prijatelji v Marlu ne samo po bratovsko veselili z našimi rojaki te prireditve, marveč so nekateri tudi navdušeno pomagali pri pripravah. Predsednik Pavel Bolha je toplo pozdravil številne goste in prijatelje ter člane. V daljšem govoru je opisal pomen tega slavja, ki je krona 15-letnice vztrajnega dela zveze. Nar. posi. Rudolf Pleskovič je sporočil tople pozdrave iz domovine. Posebno je bilo navdušenje, ko je s kratkim nemškim nagovorom izrekel veliki gostrnski dr- žavi zahvalo za vso naklonjenost, ki jo izkazuje našim ljudem. Deželni svetnik g dr. Ehensberger je pozdravil slavje Jugoslove-nov ter izrazil željo, da bi bila naša kolo-| nija tudi v bodoče posrednrca med Nem-i čijo in Jugoslavijo. Ko je dr. Ehensberger ! vzkliknil na čast Nj. Vel. kralju Petru II. ! in jugoslavenskemu narodu, se ovacije niso polegle. Narod je tudi vzklikal Nj. Vel. kraljici Mariji in vsemu kraljevskemu dvoru, ki je izkazal s kumstvom kraljice najvišje priznanje našim izseljencem. Zelo lep in pieteten je bil prizor, ko so se vsi zbrani spomnili zaslužnih pokojnikov, v prvi vrsti dr. Gregorja Žerjava in dr. Janeza Evangelista Kreka, ter je godba zaigrala običajno nemško pesem o pokojnem zvestem to-( varišu. Novi prapor ie pri naših rojakih kakor ! pri Nemcih vzbudil polno občudovanje. Resnično, ponos naših rojakov je velik. Prapor čuvajo kot dragocenost in ga zaradi slabega vremena kar niso hoteli vzetf s seboj, ko so se odpravili na izlet v domovino. Po svečanpm razvitju prapora se je razvila velika ljudska veselica. Po dvoranah je bila gneča, a vendar so vsi udeleženci bili nadvse zadovoljni ?.n še danes po slovenskih družinah v Vestfaliji in Porenju govorijo o svečanosti v Marlu. ♦ Izletniki iz Nemčije, po številu 523, so se včeraj pripeljal s posebnim vlakom iz Essena v Ljubljano. Dež je žal popolnoma skvaril obisk Bleda. Iz Ljubljane so se slovenski rojaki večji del takoj razšli v svoje domače kraje; nemški izletniki, ki jih je tudi precej, pa obiščejo nekatera letovišča in pojdejo v Beograd rn na morje. Ljubimca svoje žene je ubil Maribor, 21. avgusta. V Petanjcih se je odigrala tragedija, ki ima izvor v nezvestobi in ljubosumnosti. 36-letni posestnik Franc Bratkovič iz Pe-tanjcev je že dalje časa sunrrl, da ima njegova žena 34-letna Marija ljubezensko razmerje z domačim hlapcem Josipom Sere-som. Ta sum, ki se je rodil iz ljubosumnosti, je žal le še podkrepila okoliščina, da je Bratkovič našel svojo ženo v koruzi s hlapcem Seresom, kar ga je tako podžgalo, da je planil na svojega tekmeca in ga zgrabil za vrat, hoteč ga izvleči ?z koruze, da bi ga videli vsi ljudje, ki so to popoldne delali na polju. Seres je v spoznanju, da je naposled vendarle zasačen, uporabil vse svoje fizične sile in se začel boriti z Brat-kovičem. V metežu je Seres "zvlekel iz žepa nož in hotel zabosti Bratkoviča. Ko je Bratkovič to videl, je še sam potegnil nož in ga z bliskovito naglico zasadil hlapcu v vrat. Iz rane se je vlila kri, ranjeni hlapec pa je kljub temu bežal po polju kakih 200 metrov in se nazadnje zgrudrl v krvi na tla. V zadnjem trenutku, ko so mu moči že po- jemale. je skušal ustaviti kri s predpasnikom, a bilo je že prepozno. Padel je v nezavest in kmalu nato zaradi izkrvavitve izdihnil. Bratkovič se je po tem dejanju sam napotil na bližnjo orožn.;ško postajo v Tišini. Po zaslišanju so ga oddali v sodne zapore. Tramvaj in avto Ljubljana, 21. avgusta. Danes okoli 19.30 je bil na Gosposvetski cesti precej nevaren karambol. Proti Št. Vidu je vozrl tramvaj št. 26, tik za njim po progi pa osebni avtomobil francoskega poslaništva. Tramvajski voznik je v zadnjem hipu opazil, da prihaja z nasprotne strani drug tramvaj in videl je, da se mu bo težko ognil, ker se obe progi prav pred železniškim prelazom zlivata v eno. Zato je svoj voz ustavil ?n ga pognal nazaj, nesreča je pa hotela, da je butnil v francoski avtomobil, kateremu je razbil levo luč, utisnil odbijač in zmečkal blatnik. V avtobobilu se je vozil neki svetnik poslaništva v družbi tajnika francoskega konzula v Ljubljani g. Detele. Obema se nč. nič zgodilo, pač pa sta prestala nekoliko strahu. Kupujte domače blago : _ GALERIJA SLAVNIM OPTI M H STO'V John Rockefeller IP red dvema mesecema je v letovišču Dayron Bridge na Floridi — v Zedinjenih državah — umrl v 98. letu starosti John Rockefeller, najuspešnejši trgovski genij vse časov, čeprav je že pred 42. leti vsa svoja podjetja izročil sinu in čeprav je v svojem življenju žrtvoval za dobrodelne in znanstvene namene bajno vsoto 500 milijonov zlatih dolarjev, kar ustreza v naši veljavi 37 milijardam dinarjev, je vendar zapustil premoženje, ki gornjo vsoto še presega. Zgrabil je vedno za pravi trenotek. Bistvo njegovega uspeha je bilo v tem, da je vedno znal pravilno presoditi situacijo in jo je vedno izkoristil v pravem trenotku. Potem pa se je z vso borbenostjo in drznostjo, z neupogljivo energijo in vero v uspeh vrgel na delo, dokler ni dosegel postavljenega cilja. V svojih metodah je bil pogosto brezobziren. To svojo brezobzirnost pa je upravičeval s tem, da ne kopiči bogastva za sebe, temveč za dobrobit človeštva. Zato je tudi žrtvoval tako ogromne zneske za znanstvene in dobrodelne namene. Rodil se je kot sin revnega farmarja 8. julija 1839. Z 20 leti je vstopil kot družabnik v neko trgovinsko tvrdko. že takrat, ko se še nikomur ni sanjalo, da bo postal petrolej gibalo svetovnega gospodarstva in svetovne politike, so njegove misli vedno uhajale na to področje. Bilo je to ravno v času, ko so odkrili v Pen-sylvaniji prve petrolejske vrelce. Petrolejske družbe so rasle kakor gobe. Po prvi konjunkturi pa je prišel velik polom in so podjetja propadala drugo za drugim. Preko noči je bilo uničenih na stotisoče eksistenc. Toda prav ta trenotek je čakal Rockefeller. — Spoznal Je, da je treba situacijo izkoristiti. Pustil si je izplačati svoj delež pri tvrdki, kjer je bil solastnik, ter je pričel kupovati delnice onih podjetij, ki so imela vse pogoje za obstoj. Te delnice je dobil skoro zastonj. Nato pa je ustanovil z dvema družabnikoma rafinerijo za mineralno olje v Clevelandu, ki je tako naglo napredovala, da je leta 1870. lahko ustanovil skupaj s svojimi tovariši podjetje Standard Oil z glavnico 1 milijona dolarjev. Prav ta družba predstavlja danes svetovno silo, ki skoraj nima tekmeca. V drugič je pokazal svoj talent in svojo genialno sposobnost za presojo situacije, ko so se v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja kapitalisti vrgli z vso brezobzirnostjo v nakup petrolejskih vrelcev, misleč, da bodo s tem obvladali trg in tržne cene. Rockefeller pa Je pri tej borbi stal ob strani, ker je spoznal, da lastnikom vrelcev vse skupaj nič ne pomaga, če nimajo rafinerij, zlasti pa prevoznih sredstev, da bi nafto od vrelcev spravili do rafinerij in od tam na trg. Prepustil je tekmo za posest vrelcev drugim, sam pa se je z vso energijo vrgel na organizacijo prevoza. Dal je graditi takozvane »pipe lines«, cevne daljnovode za pretakanje surovega olja od vrelcev do rafinerij in od rafinerij do železniških postaj ali pa do morske obale. Vso Ameriko je prepregel s svojimi »pipe lines«, v velikih lukah je postavil ogromne tanke za petrolej, obenem pa si je nabavil največje brodovje petrolejskih ladij. Kmalu noben prevoz surovega ali rafiniranega petroleja ni bil več mogoč brez posredovanja družbe Standard Oil, ki je s tem dobila premoč na trgu. Ko je zavladal v začetku sedanjega stoletja avtomobil, je imel Rockefeller že ves svetovni trg v svojih rokah. Danes proizvaja družba Standard Oil le 18% vsega mineralnega olja na svetu, prevaža ga pa 80%. ZGLEDUJTE SE NA TEM PRIMERU Producenti in trgovci! Izkoristite tudi vi sedanji trenotek, ko se pričenja v našem gospodarskem življenju obračati na bolje in ko se vam nudi možnost za razvoj in napredek. Storite nekaj, da se poveča vaS promet, da se bo govorilo o vašem podjetju, o vaših proizvodih, kajti konzument ne kupuje od onega, o katerem nič ne čuje _ skratka: INSERERAJTE. Izkoristite možnost za uspešno inseriranje, ki vam jo v največji meri muli naš list. Kdor pa misli, da lahko živi od slave preteklosti, naj se zaveda, kako hitro mine vsaka slava. Velika dela so v vseh časih ustvarjali le možje, ki so v vsakem trenutku verjeli v to, da dosežejo postavljeni cilj in so vedno gledali le naprej; možje, ki so šli s pogumom, vztrajnostjo in odločnostjo na delo. Nesreča v kotredeškem rovu Zagorje. 21. avgusta. Danes okrog 10. ure se je raznesla med prebivalstvom Zagorske doline tragična novica. da je v kotredeškem rovu zasulo dva rudarja. Ljudje so tako) hiteli k vhodu v kotredeški rov in so z napeto pozornostjo pričakovali nadaljnjih obvestil iz jame. Kar so mogli zvedeti je bila ugotovitev, da je nesreča nastala pri postavljanju lesa na dvotirniku. Tam sta bila zaposlena rudarja Anton Zorko in Jože Žohar, pomagal pa jima je še Ivan Jere. Naenkrat se je zemlja udrla in je zasula Antona Zorka in Jožeta Žoharja. Ivan Jere se je s silnim naporom rešrl objema zemlje in odnesel samo nekaj poškodb, njegova tovariša pa sta obležala pod težkim bremenom. Vest o nesreči je navdala prebivalstvo s tem večjim obžalovanjem, ker ima Zorko pet, Žohar pa kar deset otrok. Do pol 12. ure so ljudje pred vhodom v rov pričakovali nadaljnjih sporočil o uspehu odkopa-vanja. Zaman' Do opoldne niso prinesli ponesrečencev iz rova. Bila je splošna sod- ba, da sta oba mrtva, kar so potrjevali tudi onr, ki so prišli iz rova. Nesrečni ženi sta tudi preplašeni prihiteli k rovu, vendar ju je občinstvo s prigovarjanjem odpravilo domov. Potolažilo ju je, da se ni zgodilo nič hudega in da bosta najbrž kmalu prišla domov. Naposled se je res posrečilo rešitf. Antona Zorka, usoda Jožeta Žoharja pa še ni znana. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 21. avgusta. A A. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je sprejel dopoldne Rado j a .Tankoviča, poslanika v Ankari, in Nika Miroševi6a Sorga, jioslanika pri Vatikanu. Minister Rogic na Jadranu Beograd, 21. avgusta. AA. Minister za telesno vzgojo dr. Rogič je odpotoval na počitnice na Primorje. Prepovedan letak Zagreb, 31. avgusta, p. Zagrebško državno tožilstvo je prepovedalo razširjanje letaka »Nasledniki Puniše Račiča«, izdanega x Ssgretei & £» su ^ Neäe&c^t TÜL Ä3? 4 Visoka šola za telesno vzgojo v Varšavi je namenjena prerodu naroda tej priliki L Baillet-L IS* nsa V aršava — pogled z Visle Poljak! se lahko upravičeno ponašajo s ferra, da imajo eno najboljših in najmodernejših visokih šol za telesno vzgojo v Evropi. Glavno zaslugo za ustanovitev te Sole, ki se imenuje »Centralni institut za fizično vzgojoc, je imel slavni poljski maršal Pilsudski, ki je kot bister vojak uvi-del ogromno vrednost telesne vzgoje za ojačenje narodne brambenosti. Prvotno je bila šola zamišljena samo kot vojaški institut, vendar e* že po enim letu obstoja L 1928 spremenila v splošno visoko šolo za telesno vzgojo. Istega leta eo bile tudi že dograjene v Varšavi na zemljišču, ki obsega 75 hektarjev, vse potrebne stavbe za šolo. V ogromnem kompleksu poslopij je vse najmodernejše, praktično, fcrigienično in tudi esteticno urejena Stanovanja za profesorje, uradnike in ostale nameščence, kakor tudi za dijake in dijakinje so lepa, svetla in zračna Ranotako tudi nebroj predavalnic, kabinetov, labori orijev in telovadnic. V kompleksu je «trajen ih 6 stadionov na katerih se prirejajo tekme in gojijo slušatelji vse športe in igra Posebna zgradba z vzornim baze-r.om je določena za vodne športe. Seveda ae manjka tudi idealno drsališče. Zia profesorje te šole so bili poklicani najboljši poljski strokovnjaki telesne vzgoje in ved, ki so v tesni zvezi s telesno vzgojo. Posebno se odlikujejo dr. Midlarski, dr. Giljevič, dr. Mišjuro in dr. Vojčehovski, ki uživajo tudi v mednarodnem svetu velik sloves. Kot inštruktorji za praktično vadto so bili nameščeni na šoli najboljši poljski atleti. Tako najdemo med njimi Lokajske-ga, ki velja kot eden najboljših metalcev kopja na svetu. V zavod, ki ima tri letnike, sprejmejo vsako leto 30 absolventov in 30 absolventk srednjih šol. Zavod je v obliki internata, vendar imajo učitelji široko svobodo. Gojenci plačujejo za celotno oskrbo 115 zlotov mesečno. Odlična hrana je pod 6talnim znanstvenim nadzorstvom. Učai program obsega vse teoretične predmete, ki so v zvezi s telesno vzgojo: anatomija, antropo-k-gija, biologija in fiziologija, psihologija, pedagogika, fizika, kemija in obramba proti napadom s strupenimi plini, tereno-znanstvo, prva pomoč v nezgodah, zgodovina telesne vzgoje. Razen v teoretičnih predmetih se poučujejo gojenci tudi praktično v vseh panogah telesnih vaj: lahka atletika, plavanje in drugi vodni športi (veslanje, jadranje), prosta in orodna telovadba, igre (nogomet, hazena, odbojka, košarka itd), drsanje itd. Posebni tečaji za smučanje in druge zimske sporte so pozimi v planinah. Za oficirje, ki vodijo v vojski telesno vzgojo, so posebni enoletni tečaji. Ni torej čudno, če je ta šola vzbudila ne !e v Poljski, ampak tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Med gojenci nahajamo ved- Zimsko kopališče zavoda no mnogo inozemcev z vsega sveta (jz Bolgarije, Brazilije, Amerike, Rumunije). Tudi lepo število Jugoslovanov, večinoma državnih štipendistov, je že uspešno dokončalo šolo. Letos so bili vpisani zopet 3 Ju-gosloveni. Ne le študenti, ampak tudi inozemski znanstveniki prihajajo, da se po-služijo bogatih pripomočkov, katere jim nudi zavod v svrho znanstvenih študij. Tako se je na pr. naš znani atropobioloc dr. Božo Škerlj delj časa mudil v Varšavi, kjer je z dr. Midlanekim proučeval vpliv telovadbe na žensko delo. Zavod pogosto obisku jejo osebe iz inozemstva. Tako je bil na primer tam gost tudi rumun=Ui *ralj Ka-rol II., ob priliki svojega nedavnega obiska v Varšavi. Ko je bilo leto» zasedanje Mednarodnega olimpijskega odbora v Var- da tega zavoda hi Je pri predsednik odbora pnoL Baillet-Laionri »dele pri ogledovanju visoke Sole za telesno vzgojo v Varšavi emo našli odgovor na vprašanje, kako je mogoča, da je mogel poljski narod po tolikih preizkušnjah in v tako kratkem času vzgojiti tekmovalce, ki doeezajo olimpijske lavorikec Ha pobudo jugoslovanskega študenta te Soie, znanega sokolskega prednjaka br. Rad anovi ra, js zavod organiziral v letošnjih počitnicah izlet v Rumunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Madžarska V Bukarešti, Bra-šovu, Efori ji, Konstanei, Sofjji, Varni in Beogradu so priredili z velikim uspehom javne nastope, na katerih so pokazali visoko izvežbanost na vseh področjih telesne vzgoje. Izvajali so povsod tudi krasne poljske plese (krakovjak, kujavjak jn druge) v pestrih, lepih poljskih narodnih nošah. Ekskurzija, ki jo vodi I. direktor zavoda dr. Giljevič, šteje 65 udeležencev. Med njimi je tudi II. direktor dr. Nadolski in že omenjeni dr. Midlarski. Tehnični vodnik je inštruktor asistent J. Kluk. V Beogradu, kjer so bili ekskurzisti gostje ministrstva za telesno vzgojo, so se zadržali od 16. do 18. t m. Zdaj so na našem morjem v Cavtatu, kjer ostanejo približno 6 dni, nakar se vrnejo domov preko Zagreba in Ljubljane, kjer tudi priredijo javni nastop, ki to brezdvomno vzbudil veliko zanimanje, zlasti v naših sokolskih in športnih krogih. Tekališče varšavskega zavoda, eno najmodernejših na sveta Vijak piše, kaj je novega » • . Eden izmed čudovitih aparatov na razstavi novinarstva Gornji naslov zveni sicer nekam futu-ristično, toda za enkrat ga ne bomo razlagali, ampak pričnimo rajši kar pri Troji. Na koncu zgodbe o padcu Troje se bo na^ mreč izkazalo, da je naslov povsem stvaren in strogo sodoben. Torej, ko je padla Troja, je prišla vest o zmagi Ahajcev še tisto noč v Mikene. 550 km v eni sami noči, to je bilo za tiste arhaične čase nekaj čudovitega in se kaj podobnega dolga stoletja kasneje ni več ponovilo. Vest o padcu Troje so prenesle takrat grmade goreče po gorah. Z enega hriba je preskočil ogenj na drugega, sijal je preko širnih planjav in preko morja, dokler ni z veselo novico prisvetil na cilj. Ako bi bilo danes treba razglasiti padec kake Troje pa bi nemara pripadla častna vloga glasnika zmage — »vijaku, ki piše, kaj je novega«. Šment, bo dejal ta ali oni, mora pa biti ta vijak vseveden in inteligenten. No, saj tudi zares marsikaj ina. Samo nekakšno tipalko pomoli pomoli v zrak, malo prisluhne in že začne pisati. In kaj vse piše? Same novice iz vseh koneev in krajev sveta. Obvlada vse abeceda Latinica mu teče prav tako gladko kakor cirilica in grškega alfabeta ni nič manj vešč nego skorotovičenih orientalskih pismenk. Razen tega je poliglot, da mu ni para. Brezhibno obvlada vse jezike tega sveta. Seveda, ako zmerom vseh ne govori in se večinoma poslužuje angleščine, francoščine, nemščine, italijanščine in drugih velikih jezikov, to ni njegova krivda, ker pač nima prilike, da bi se i j-.Vaza-i. Tudi po naše pisati Se nismo videli tega čudežnega vijaka. Pravijo pa, da bo morda kmalu začel., in bo brzojavljal, kaj je novega v Beogradu. Ako pravimo, da bo brzojavljal, smo nehote že napol izdali tajno, da je naš čudežni vijak v nekakšni zvezi z brzoja-vom. Res je. Neki tehnik Hell je namreč izumil čudovit aparat, ki se lahko priključi k vsakemu brezžičnemu sprejemniku pa s pomočjo drobnega valjčka, ki ima vrezan vijakov navoj, v lepo tiskanih črkah piše na papirnati trak poročila, prihajajoča po etru iz vseh krajev sveta. Čudovita iznajdba in kakor ustvarjena za novinarsko poročevalsko službo. Na novinarski razstavi bomo videli take aparate v obratu. Na priloženi sliki izgledajo sicer suhoparni in mrtvi. Toda kadar ožive, ko začno bruhati iz sebe brezkončni trak dnevne kronike vsega sveta, takrat so v svojem ne-ugnanem ritmu videti kakor živi simbol našega časa. KBc s severne meje Prejeli Z bolestnimi občufld ▼ du», a vendar z rahlim zadoščenjem, da je sploh kdo sprožil pereče vprašanje o narodnostnim razmerah na naši severni meji, sem preči tal članek pod gornjim naslovom v »Jutru« z dne 18. t m. Skeleče so razmere, ki jih opisuje vaš dopisnik, vendar je razveseljivo dejstvo, da ni šel z zaprtimi očmi skozi narodnostno ogrožene kraje. Želeti bi bilo, da obišče in opiše Se druge obmejne kraje z Mariborom vred, ob vsakem koraku bo naletel na enako žalostne razmere. Naj bi našel pri svojem nehvaležnem delu obilo pomočnikov in naj ne ostanejo njegovi klici glas vpijočega v puščavi. Maribor, jugoslovenski Meran, se na zunaj še komaj razlikuje od soimenjaka na Tirolskem. Slovenci smo po naravi ponižni, zato pa razni Nemci, odpadniki in od tujega kapitala odvisni nameščenci in delavci prevladujejo in preglašajo ulico s svojo nemščino, bodisi pristno, a še večkrat spačeno in ji dajejo vse prej kakor domači slovenski izraz. Česar ne doseže govorica, store še razne tirolske in podobne noše, kateri zapada celo mnogo slovenskih žena. Ker smo že baš pri našem nežnem spolu, naj mi bo dovoljena pripomba, da prav ta v narodnostnem oziru najčešče greši. Celo žene in hčerke odlične položaje za-vzemajočih slovenskih mož, katere se štejejo za »narodne dame«, žalijo čut zavednega narodnjaka tako pogosto, da nas mora boleti v srce. Naj navedem primer: V slovensko trgovino vstopita dve tako zvani »narodni dami«. Po slovenskem pozdravu in odzdravu povesta še morda v slovenskem jeziku, česa želita. Takoj pa sledi približno takle razgovor: »Schau, ist das nicht herzig? Kaj praviš? Ist das schöner? Kaj bi ti vzela na mojem mestu? Mir gefüllt das besser.« Mar ni to omalovaževanje in sramotenje našega jezika? Kakor da nimamo slovenskega izraza za nakup nekaj cunj! Kako govore takšne dame, kadar obiščejo kakšen nemški ali nemšku-tarski lokal, mi po vsem tem menda ni treba še posebej ugotavljati. Da se po odhodu takšnih narodnih dam iz lokala naši narodni nasprotniki in zajedale! škodoželjno posmehujejo, na to te dame menda niti ne pomislijo. Zakaj pa nas tudi ne bi zasmehovali, ako vidijo, da kljub 19 letni svobodi še vedno najdejo med nami žalostne figure, ki upogibajo svoj suženjski tilnik pred tujcem. Za popis krivic, Id se dogajajo našemu malemu človeku od tujega, finančno močnejšega življa, pa bi se dala napisati debela knjiga. Morda vam bomo ob drugi priliki o tem več poročali. Za danes končujem z vprašanjem: Kako dolgo še bomo hlapčevali tujcu? Ovira za tajski promet v Guštanjn GuštanJ, avgusta Ponovno se Obračajo tetoviščarjl, ki aa zdravijo po več tednov v tukajšnjem zdraviliškem kraju, na občino s prošnjo za legitimacije za brezplačen povratek po železnicah. Občina žal teh potrdil ne more nuditi, ker je za to pooblaščena edino posestni ca hotelskega podjetja. Rimskega vrelca v Kotljah, ki spada v področje občine Guštanja. V tukajšnjem kraju Je zdaj 115 tujcev na zdravljenju, v Rimskem vrelcu 25, a 80 oseb je nastanjenih v drugih penrionih našega kraja, ki so cenejšL Zadnja leta močno pada obtak letawf-ščarjev v našem kraju, kakor je razvidno iz statistike: L 1934. je znašal obisk v Rimskem vrelcu 160 oseb, v ostalih obratih 515, a L 1937. v Rimskem vrelcu le 33 in v ostalih obratih 113, kar gre na račun olajšave po člerm 11. potniške tarife za turiste, Id jo overava privatno podjetje, kar je kruto ravnanje z ostalimi turisti in privatnimi penzicni, M izgubljajo na frekvenci. S tem početjem se dela proti našemu kraju in vsa zadevna propaganda, ki jo vršita nesebično tukajšnja občina ln Olepševalno ln tujsko-pro-metno društvo, postaja brezuspešna Trg Guštanj stoji v lepi kotlini Mežiške doline, obdan od gorskih vencev Urške gore in sive Pece in je proti vetrovom dobro zavarovan z nadmorsko višino 398 m. Ostali kraji, ki so posejani tik ob trgu, so Koti je (450 m), Podkraj (612 m). Pod gora s smučarsko kočo (912 m), še-lenberg in Strojna (997 m), Urška gora HOTEL AUGUSZT Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori ae alovenskL (3696 m). V raznib detih naše občine so «teawünl vrelci: 15 minut od trga je Kum-rov periziati z zdravilnim vrelcem najboljše kakovosti, drugi lekoviti izvir je tri-četrt tue oddaljen, na Naviäkem vrhu ia tretji na Rimskem vrelcu v Kotljah. Vsem kstoviščarjem, ki obiskujejo naš kraj, so na razpolago moderno zgrajeno kopališče, last Rdečega križa, oddaljeno od trga komaj tri minute, zdrav gorski zrak ln velike množine lekovitih vod za zdravljenje želodčnih bolezni, ki je na razpolago zastonj razen v hotelu. Trg Guštanj z vso okolico ima torej pogoje za zdravniški kraj in na odločilnih mestih naj se kot tak tudi razglasi ter se poobla^ sti občina za izdajanje potrdil po členu IL potniške tarife. Ivan Robnik 60 letnik Maribor, 21. avgusta. T!h in skromen, a nad vse žilav nacionalni tal kulturni delavec, vedno veder in poln humorja, kremenit značaj, trd ko granit, na katerem stoji njegova rojstna hiša, — tak je V petek 13. t m, ko so prišle rojenice šestdesetič gledat, kaj dela njihov varovanec Ivan, je bil ta na Pohorju v zelo kritičnem položaju. V potu svojega obraza je moral porivati avtobus, ki je sredi poletne noči na vrhu Pohorja zamrznil. Res skromna proslava 601etnice, toda značilna za jubilanta, čigar vse življenje je samo en delaven dan. lWlaohcet«, in to v domačem dialektu. Slišali bomo melodije raznih komponistov, a za zaključek tudi po-doknico »Vaški koncert«. Muzikalna reportaža iz Bohinja bo v nedeljo od 21.45 do 22.30, iz Kranjske gora pa v ponedeljek ob istem času. Kratkovalovna postaja je razširila svoj program. 30. avgusta ee bo namreč vršila tudi reportaža s predavanji in z glasbenimi točkami iz Laškega. Volitve v jeseni peč. Tovarna Lutz peči, Ljubljana—Šiška, telefon 32-52. * Otroci iz ČSR kot gosti beograjske občine. Mesec dni je bila na počitnicah v naših krajih skupina češkoslovaške dece, katero je povabila beograjska občina. Mali gostje so najprej spoznali Beograd, potem so šli na odmor v Banjo Koviljačo, obiskali pa so tudi Zvornik, Brus, Kruše-vac in Kragujevac. Prirejali so lepe in zanimive izlete. Te dni se je mladina vrnila v domovino. Predsedniku beograjske občine je češkoslovaška mladina poslala prisrčno zahvalno pismo za gostoljubje- Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. ogl reg. S. br. 15.485/35. * Največji odziv so dosegli naši novinarji mei slovenskim dijaštvom in vobče med našimi šolami. Dijaštvo je odposlalo prezanimive izvode najrazličnejših dijaških listov, mnoge naše osnovie šole pa so poslale kar ipo cele zbornike, ki ko jih uredili vrli pod-mladkarji Rdečega križa. Strmeli boste nad umotvori naših najmlajših pisateljev in slikarjev. baditi j e su aiaui doijiovoijoi poclaii domala kumpietno svojo literaturo iz časov svetovne vojne. Tako je tam več izvodov »Slovenskega Juga«, ki je bil glasilo Jugo-oiovenuv v Rusiji. »Slovenski Jug« je izhajal v Odesi in so v njegovih številkah že od leta 1916 naprej tudi mnogi slovenski članki, ki so jih uapisalM jugoslovenski vojni dobrovoljci iz Slovenije. Razstavljen bo tuldi izvod »Slovenskega sveta za edinost, pravico in svobodo«, ki je izhajal leta 1917 v Cle-velandu. Dalje bo lo na razstavi zanimivi dokumenti iz dobrovoljsike akcije v Južni Ameriki. Splošno slovensko žensko društvo zbira žensiki tisk, ki bo tvoril posebno sfau-Pino. Tudi razne druge organizacije pridno zbirajo in že ta teden se bodo pričeli polniti veliki paviljoni na velesejmu. Kdorkoli ima še tiskovino, o kateri sodi. da spada na razstavo slovenskega novinarstva, naj jo blagovoli takoj odposlati razstavnemu odboru JNU v Ljubljan i, ki jamči za vsako tiskovino. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »H e r m e s« dnevno. Zahtevajte prospekt.' Maribor, Zrinjskega trg 1. — Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti. * Društvo absolventov državnih trgovskih šol V Ljubljani prosi svoje člane, naj takoj spo'Oče svoje natančne naslove kakor tudi način svoje zaposlitve. Gornje podatke rabi odbor za važne statistike in ukrepe, ki jih namerava podvzeti v najkrajšem času. Tiste absolvente pa, ki še ni6o člani društva pozivamo, naj vendar že pristopijo in pojačajo naše vrste. Odbor. * Obledele obleke barva v različnih barvah in piiùira. tovarna, JOS. Rurrrrcr. * Popolno bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov sestavlja ravnatelj Študijske knjižnice v Ljubljani g. dr. Janko Šle-binger. Strokovnjak, kri. ima najširši razgled po široki njivi slovenskega tiska in ki nam je že pred vojno dal največjo našo bibliogra fijo, to svoj? delo prispeval k almanahu slo venskega novinarstva, o katerem smo že včeraj poročali, da enakega še ni bilo za nobeno razstavo v Sloveniji. Poleg tehtnih člankov, ki smo jih že navedli, bo prispevek dr. Janka Šlebingerja dal almanahu pečat trajne vrednosti. Po talkem se bo pač almanah sam priporočal ßlehernerrxu slovenskemu izobraženem. ,p ni i\/ ; T p ; v_t LJ V i■ u_ i \ ŠAMPA NJ EC GORN J A ;.RADGO NA, * Simon Gregorčičev spomenik v Ljubljani pred novo palačo vseučiliiške knjižnice odkrijemo 5. septembra ob 11. uri. Vsa narodna društva so zagotovila svojo udeležbo in zato pozivamo ponovno vso Ljubljano in okolico ter ves naš narod, da prihiti ta dan k nam in počasti svojega preroškega pesnika. Spomenik je izdelan po načrtih gg. arh. prof. Plečnika in kiparja Z. Kalina. Po odkritju bo ob 4. popoldne narodna veselica na letnem telovadišču na Taboru, a v primeru neugodnega vremena v notranjih prostorih. Lepota Gregorčičevih pesmi terja, da se udeleže slavnostnega odkritja ter popoldanske pevske proslave vsa prosvetna in pevska društva s prapori, s pevskimi zbori. narodnimi nošami in z vsem svojim članstvom. Prosimo bratska društva, da nam vsaj z dopisnico javijo svoje sodelovanje ter število udeležencev, pevcev, narodnih noš. deputaci}, praporov itfdL Polovična vožnja je dovoljena z odlokom železniškega ministrstva (br. 13242 z dne 15. VI. 1937. Vse naše časopisje prosimo, da ponatisne ta oklic. Društvo »Soča« matica v Ljubljani. OKUSNO IN CENO HRANO DOBI VSAKDO V »MENZI, KOLODVORSKA ULICA 8. * Vse gospode likovne umetnike opozarjamo, da je v ponedeljek 23. t. m. zadnji rok za izročitev karikatur in ilustracij za razstavo slovenskih novinarjev. Ves ma-terijal je treba izročiti proti potrdilu v ve-lesejmski pisarni (uradniku g. Franzotu). * Pogreb g. inž. Teodorja Novaka, člana tvrdke Vunateks in tovarne strojil v Maj-šperku je bil v sredo popoldne v Majšp->r-ku. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi iz kraja in okolice, a tudi od daleč so mnogi prišli izkaza t poslednjo čast priljubljenemu pokojniku. Obitelj Novak-Kubrichtovo je kruto udarila usoda, ker je moral sin edi-nec, star komaj 34 let, leži v grob. Pokojni g. inž. Novak je bil vnet lovec in je bil zaradi tega pokopan z lovskimi častmi, üb grobu sta mu govorila v slovo domači g. župnik, v imenu lovskega kluba Ptujska go-ra-Majšperk, Lovskega društva Ptuj in v imenu šole pa šolski upravitelj g. Predan. G. inž. Teodor Novak bo ohranjen v najlepšem spominu. Tekače (tepihe) največjo izbiro mt od din 15.— naprej nudi nova trgovina Goričar, Sv. Petra cesta 30. ♦Pred kongresom esperantistov v Zagrebu. Esperanto je v naši državi močno razvit. Najbolj se širi med mladimi intelektualci in delavci, po nekaterih pokrajinah pa tudi med kmečkim prebivalstvom. V Koprivnici in Zaprešiču je bilo že več zelo uspešnih esperantsküh tečajev. Esperanto vse države bodo imeli 5- im 6. septembra svoj jubilejni, io. kongres v Zagrebu. Priprave 7a kongres so v polnem teku. Zadnja številka glasila esperanti-stov »La Suda Štelo« (Južna zvezda), ki izhaja v Slavonskem Brodu že šesto leto, je posvetila kongresu več lepih člankov. Ta list naših esperantistov je zelo razširjen po inozemstvu in dela za mas dobro turistično propagando. Kongresa esperantistov v Zagrebu se bo udeležilo tudi mnogo delegatov iz inozemstva. * Lekarniški sotmdniki bodo v Ljubljani razpravljali o svojem socialnem položaju. Zveza lekarniških sotrudniko-v v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v Zagrebu, bo priredila 5- septembra v Ljubljani svoj 16. kongres. Kongres bo zasedal v beli dvorani hotela Un'iona. V zvezi je včlanjenih preko 80 odstotkov vseh lekarniških sotrudnikov v državi. Zveza ima preko 600 članov. Na kongresu bodo razpravljali o važinih stanovskih zadevah, v prvi vrsti pa seveda o zakonu o lekarniških sotrudmikih ter o socialnem položaju magistrov in praktikantov. Po zaključku kongresa bo prirejenih nekaj Metov. ABONIRAJTE SE NA OKUSNO DOMAČO HRANO V »MENZI«, KOLODVORSKA ULICA 8. »Tekmovanje strelcev, ki bo trajalo teden dni, otvarja danes strelsko okrožje v Kragujevcu- Razpisane so lepe nagrade in pravico do udeležbe imajo vsi strelci iz Jugoslavije. Tekmovanje bo zaključeno 29. t. m. z lepo slavmostjo. Na ta dan bo strelski okrog v Kragujevcu razvil svojo zastavo. Prometno ministrstvo je udeležencem odobrilo polovično voznino. Preklic! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Hilarka Čulk. — Zvonko Čulk, aranžer tvrdke Schicht, Osijek-Ljubljana, dne 22. avgusta 1937. * Zlet radovljiškega sokolskega okrožja. Skrajno slabo vreme nam je 1- t. m. onemogočilo prireditev okrožnega zleta v Podnartu, zato bo zlet radovljiškega sokolskega okrožja nepreklicno dne 29. t. m. Znasled. sporedom: 1. Ob 13. skušnje, 2. Ob 15. sprevod, 3. Ob 16- javna telovadba, 4. Narodna zabava s srečolovom in plesoma. Pri prireditvi sodeluje vojaška godba iz škofje Loke. Vabimo vse bratske edinice, da se zleta v čim večjem številu udeleže. Vabimo vse, prav posebno pa še brate in sestre v slavnostnih krojih in te-ftlfUtttVft Dobro razpoloženje in čilost potom Rogaške slatine, ki čisti in neguje Vaše notranje organe. l/lcyaàka litina * Združenje učitelj®tva gluhoneme *n slepe dece in pomožnih ftol vahi učitelj-stvo omenjenih šol na redno letino skupščino, ki bo 25. in 26. t- m. v poslopju glu-honemnice v Beogradu. Na dnevnem redu bodo razna važna poročila uprave in velevažen referat o osnutku za novi zakon specialnih šol. Pri razpravi tako važnega osnutka, pa je neogibno potrebna navzočnost velikega števila članstva. Zato naj Se skupščine udeleži čimveč uči-tejjstva oanenjenüh šol. Z udeležbo na skupščini al bo učiteljstvo pomagalo samo sebi. * Mladinski listi in revije za razstavo slo vanskega mladinskega tiska. Ministrstvo za prosveto je izdalo naslednji odlok; V okviru H. vseslovanskega pedološkega kongresa, ki bo od 26. do 28. avgusta v Ljubljani, bo tudi razstava slovanske povojne mladinske knjige. Da bo razstava čim bolj popolna in imela čim večji uspeh, se priporoča vodstvom vseh šol v območju ministrstva prosvete, da pošljejo pripravljalnemu odboru II. veeslovanskega pedološkega kor.grpga v Ljubljani, Frančiškanska uJira 6-1., vse revije in liste, bodisi listane ali kako drugače razmnožene, ki so jih izdajali po *oj-ni učenci teh šol. Gradivo naj se dopošlje čim prej, da pride še pravočasno na razstavo. SLADKOR Z ozirom na neresnične vesti glede prodaje sladkorja obveščam tem potom vse cenj. odjemalce, da gre le za nelojalno konkurenco in da imam slej ko prej stalno komisijsko zalogo sladkorja. OBLASNEGA SAVEZA zemlj. zadruga, proizvodjača šečerne repe, SMEDEREVO—BEOGRAD Jos. Menardl * Huda avtomobilska nesreča se je pri-petüaj toa cesti Gosfcivar—Kičevo. Atvto-mobdl, s katerim se je vozil referent in-ženjerije vardarske divizijske oblasti, podpolkovnik Vladimir Cuttrovec, ee je na ne-nekem ovinku nedaleč od Kičeva prevrgel in zdrčal v 15 m globok prepad- Podpolkovnik Cukovec ni nevarno poškodovan, pač pa Ima hude rane šofer Fridrih K rei. Precej poSkodovan je tudi votfak, ld Je spremljal podpolkovnika. Vojaka in šoferja so takoj odpeljali v bolnišnico, podpolkovnik pa se je z nekim drugim avtomobilom odpeltfal nazaj v Kičevo. ZVOČNI KINO SOKOLS&l DOM v Šiški — Telefon 83-87 HANS MOSER, Greti Theimer, Willy Eichberger, Theo Llngen v sijajni komediji Vsi za Veroniko Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9. v ponedeljek ob pol 9. V torek: Stanilo & Olio v filmu Zemlja smeha JkAJovBdafe * Poroka. Danes stopita predi oltar pod Gorjanci, v idilični cerkvici v Šmarjah, ki je soseda Pletersikega samostana, gospica Renata Stropnikova, rojena v Zagrebu in g. Peter Kostevc, uradnik TPD. Priči sta nevestin oče g. Dragotin Stropnik, major v p. in g. Beno Gregorič, lastnik drogerije v Ljubljani. Uglednemu mlademu paru mnogo sreče na skupni poti v življenje! * Dražba imovin« Pirotske zadruge. Pred petimi leti je prišla v konkurz Pi-rotska zadruga, akcijsko društvo, ki je bila nekdaj najstarejši in najmočnejši denarni zavod moravske banovine. Ta zadruga je bila ustanovljena leta 1885. Njen direktor in še nekateri člani so prišli v začetku letošnjega leta pred sodišče in obsojeni so bili na robijo. Zdaj so na dražbi prodajali preostalo nepremično premoženje zadruge, a za mnoge objekte sploh od bilo kupcev. Dražbo bodo vnovič razpisali. * DeSet vagonov zdravilnih rastlin izvozijo vsako leto iz okolice Foče- V Bosni in Hercegovini rasejo najrazličnejše zdravilne rastline, največ pa jih je v okolici Foče. Prebivalci tega okoliša zaslužijo vsako leto več stotisočakov pri nabiranju zdravilnih rastlin, ki se izvažajo na vse strani. * Udeležite se prijetnih in cenenih avtobusnih Izletov, ki jih priredi Izletna pisarna M. Okorn, in sicer: enodnevni izlet v Trst dne 29. avgusta vključno vizum 130 dia; dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in 15. do 16. septembra vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7- do 8. septembra in od 18. do 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45, I. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice. * Koliko stane mošt ob boiifu? Morda mislite, da je tako vprašanje odveč, ker o božiču ni mogoče dobiti mošta. To pa ni res. Spretni vinogradniki imajo mošt vso leto. V jeseni se mošt konzervira z Nipa-kombinom A II Nipakombin A II se enostavno vlije v mošt in dobro zmeša. Tako oßtane mošt trajno popolnoma naraven, kakršen je bil. Po kratkem Času bo mošt tako čist kakor vino, okusa, barve in duha pa ne bo izpremenil. Vitamini ostanejo popolnoma ohranjeni. Pomislite, kakšne prednosti ima vse to za vas. Pozimi, ko je vino tako poceni, lahko za mošt vedno dobite primerno ceno. Konzerviranje z Nipakom-binom A II ie enostavno, neškodljivo in * Gospodinjska Sola za goednsko obrt (gostilne, restavracije, penzije itd.) začne šolsko leto s 1. septembrom in traja do 28. junija. Vpisovanje je v pisarni Združenja gostinskih obrti v Ljubljani, Privoz H, kjer se nahaja šola, ki je t/udi združena z internatom. V pisarni se dobe vsa pojasnila, (tel. 96-75), na željo se pošljejo prospektu Sprejemajo se zunanje in notranje učenke. * Izlet v Postojnsko jamo in na povratkn k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. na Rakeku dne 5. septembra L I. Posebni vlak: odhod iz Ljubljane ob 7.10, povra-tek v Ljubljano ob 22. uri. Vožnja, vstopnina in skupni potni list 66 Din. Prijave sprejema dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. Zadruga železniških uradnikov »Dom< v Ljubljani, Hotel Metropol, novo poslopje, I. nadstropje. * Vpisovanje dijakinj, dijakov ▼ enoletno trgovsko šolo inani »Christofov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska cesta 15. je že pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na tam zavodu je odobren tudi od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, odvetnikih, notarjih, trgovcih i. t. d. Izpričevala služijo kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalificirane učne moči. profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski ceßti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in iz-vestja. Pišite pon je! Lasten dekliški internat. * Putnik priredi dva izleta * Tlakom: 29. t. m. enodnevni izlet v Belo krajino na žegnanje pri »Treh farah« pri Metliki. Cena: samo vožnji Din 47, vožnja in kosilo Din 62. — 5. septembra: enodnevni izlet na Rakek k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. Predpoldne obisk Postojnska jame. Vse ostale informacije pri biletarni-cah »Putnika«. * Žikine higienične krušne drobtine is najfinejšega, posebnega peciva so absolutno^ snažne, okusne in zdrave. Cobite jih v ličnem četrtkilogramskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini. * Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« za pariško razstavo do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval v avgustu. Udeleženci izleta todo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za tri dni, obisk vseh zanimivosti in izleti bodo stali po programu za one, ki bodo potovali v III. razredu 2.400 Din, v II. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžma od Zagreba stane 2.450 Din, odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni. ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Morte Carlo. To potovanje s petdnevnim bivanjem v Parizu stan? od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040 odnosno 3.870 Din za potovanje v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Prtnika« v Beogradu, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni. •"V salezijanskem dijaškem konviktn na Rakovniku v Ljubljani je še nekaj razpoložljivih mest za dijake vseh razredov srednjih šol (gimnazije, tehnične, trgovske). Stalno skrbno nadzorstvo, skupne in posebne inštrukrije garantirajo za dober uspeh. Zahtevajte prospekt in hitite s priglasitvijo. 1* K I N I 1 * . ^ MATICA ] Razkošna opereta s temperamentno Mariko Rökk D U E T (Und du mein Schatz fährst mit) Partner Hans Söhnker i n TI [i¥iW Grandiozna opereta KONCERT NA DVORU Marta Eggerth in Johannes Heesters Predstave danes ob 17., 19. in 21. url * Počitniški dom Fran jo Tavčarjeve— last Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, sprejema goste. Dom bo odprt do konca septembra. Prijave sprejema ga. Angelca Gregoričeva, učiteljica, Ljubljana, Poljanski nasip 12., in uprava doma v Kraljeviči. * Uprava »Pohoda« obveèéa naročnika, da sta bih zadnji dve številki lista zaplenjeni. * Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je daroval neimenovani Din 200. Iskrena hvala! * Jernejev sejem v Novem mesfcu bo nepreklicno v torek 24. t. m. XXVIII. mednarodni splošni vzorčni velesefein ZA VSE VRSTE BLAGA 28. VIII. — 6. IX. 1937 Proti naprej nabavljeni legitimaciji od 23. Vili. do 11. IX. na železnicah brezplačni povratek, na jadr. parobrodih višji razred za ceno nižjega. * Novi srednješolski interna* v Akademskem kolegiju v Ljubljani sprejema dijake od 4. do 8. razreda srednjih šol kakor tudi dijake strokovnih šol. Gojenci bodo imeli popolno oskrbo, štirikrat dnevno zdravo ln tečno hrano, strogo nadzorstvo in vestno vodstvo. Mesečni prispevek znaša 550 din. V uvaževanja vrednih primerih prosijo starši tudi lahko za znižanje. Prošnje za sprejem se vlagajo pri ravnateljstvu Akademskega kolegija, Kolodvorska 22. Istotam se dobe prospekti in podrobne informacije in sicer ustno ah pismeno. Zapeljive ustnice Vidite, kaj najbolj privabi pogled moža! Dajte tudi svojim ustnicam bleščečo prozornost ln mladeniško svežost s tem, da Se danes uporabite novo rdečilo »Guitare«-poljubčki brez sledov — v čigar sestavu se nahaja Kissefix. On se drži ves dan. Prodaja se v 8 novih nijansah, vse so prozorne in bleščeče. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Cena: poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo, din 9.—, večji in luksuzni din 28.— in 45.—. Laboratoire Valdor, Paris, Frange, generalni zastopnik: Ljudevit Schön (oddelek 3) Zagreb, Jelačičev trg 1. Uspeh zajamčen, sicer se vam vrne denar. * Izkoristite ugodno priliko in prijavite se čimprej za krasne izlete, ki jih prireja »Putnik« Maribor z luksuznimi avtokari: 5. do 8. septembra: na dunajski velesejem, vključno vizum Din 260, 10. do 12. septembra: na dunajski velesejem, vključno vizum Din 250, 5. do 19. septembra: v romantične kraje Jugoslavije, popoln aranžman Din 2700, 17. do 20. septembra na velesejem v Innsbruck, nazaj preko Grossglocknera, popoln aranžman Din 1100, 3. do 22. oktobra: velika vožnja po Nemčiji popoln aranžman Din 4600, 20. do 31. oktobra: italijanska, francoska Riviera in Dolomiti, popolu aranž man Din 2800. Zahtevajte prospekte! Vse informacije in prijave: »Putnik« Maribor in njegove ekspoziture. Dom Ilirija — Planica nadm. višina 1000 m; 20 minut od žel. postaje, divna alpska priroda, zdrava klima. Od 1. septembra naprej posezijske cene, Din 50.— dnevno. * Vpisovanje v An t. Rud. Legat-ov Enoletni tergov-ski tečaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dija-šiti internat, šolski program in pojasnilo | brezplačno. Začetek pouka 9. septembra- j * S posebnim vlakom v Rajhenburg in Zagret» 11. septembra ob tradicionelnem »lurškem romanju« gre vsakdo, če prebere podrobna navodila, ki jih pošilja brezplačno »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. * V Gorico in Tr^t ob svetOgorskem romanju z avtom 6. do 8. septembra. Prijave za brezplačna navodila do 27. t. m. sprejema in pošilja: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv- Petra nasip 17. * Na ljubeljski mednarodni dirki sta pred tednom dni zmagala Denzel na BMW z najboljšim časom dneva in novim rekordom šiška na BMW kot prvak MK Ilirije. BMW motocikli in avtomobili so nedosegljivi- Zastopstvo: Ing. G. Tönnies, Ljubljana, Tyrševa c. 33, Tel. 27-62. * Pri BanNova Doba« objavlja: Ob 25-letnem jubileju Družbe sv. Cirila in Metoda je izšel v >Sloveneu« sirov napad na to našo zaslužno narodno-obrambno organizacijo pod naslovom »Ciril-metodarija«. Bilo je to še v starih avstrijskih časih, ko je CMD ob požrtvovalnosti svojega članstva z velikimi napori vzdrževala vrsto otroških vrte sv in narodnih šol za slovensko deco v onih krajih, kjer nam tedaj državna uprava ni dovoljevala pouka v materinem jeziku. Ko je ista Družba sv. Cirila in Metoda letos v Jugoslaviji sklicala svojo redno skupščino, združeno z velikim sokolskim zletom, v Kočevje, je v istem dnevniku, ki ga izdaja Katoliško tiskovno društvo, izšel sličen napad na CM1D in sokolstvo, ki prav jasno ilustrira resnost stremljenj po združitvi narodnoobrambnega dela na oni strani, ki tako rada od časa do časa poučno in sentimentalno daje nasvete o potrebi združitve tega dela, v dejanjih pa Družbo sv. Cirila in Metoda kot edino našo tako odlično in mogočno obrambno organizacijo mrzi in napada, ker je v svojem narodnem poslanstvu visoko vzvišena nad vprašanja dnevne politike. Nacionalna javnost, ki je nad pol stoletja doprinašala delo in žrtve za CMD, je šla svoječosno s prezirom preko napadov, pa bo šla z enakim prezirom in zaničevanjem tudi preko teh najnovejših napadov na podvojeno delo. e— Okrožno strelsko tekmovanje ekip in posameznikov celjskega strelskega okrožja bo v soboto 28. in nedeljo 29. t. m. na strelišču v Pečovniku pri Celju. Strelci in ostali prijatelji strelskega sporta so^ vabljeni, da 63 v čim večjem številu udeležijo tega tekmovanja. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji »PRED BITKO«. — Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »MANJA«. Krasen film, ki je na velikem mednarodnem natečaju dobil prvo nagrado. Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »KVARTOPIREC«. V glavni vlogi Charles BOYER, znan iz filmov »Mayerling« in »Alahov vrt«. e— Drzen vlom sredi mesta. V noči na soboto je neznanec s silo odprl izložbeno okno na lokalu fotografa in trgovca s fotografskimi potrebščinami g. Adolfa Perissicha na Slomškovem trgu in ukradel iz izložbe 15 fotografskih aparatov v skupni vrednosti 12.964 din. Zanimivo je, da ni nihče opazil storilca, čeprav je Slomškov trg zelo prometen in sveti poleg omenjenega lokala močna cestna svetilka. Vlomilec je imel očitno pomagače, ki so oprezovali v bližini, da bi jih kdo ne presenetil pri zločinu. e-*- Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 281 brezposelnih (210 moških in 71 žensk) nasproti 270 (200 moškim in 70 ženskam) dne 10. t m. Žrebanje Državne razredne loterije dne 19* avgusta 1937* Din 2.000.— št.: 15.749, 89.889, Din 1.000.— št.: 5.808, 5.816, 5.851, 15.764, 17.401, 17.407, 24.815, 24.866, 46.118, 46.136, 46.137, 46.159, 46.164, 46.171, 89.857, 89.859, 89.895. SREČKE SO ZA TEKOČI RAZRED RAZPRODANE. ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6, lz Maribora a— Smrt vzornega častnika. Včeraj zjutraj je umrl na svojem stanovanju v Klav-niški ulici 20. konjeniški poručnik Nikola Sulin. Bil je vzoren častnik in prijeten družabnik. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim naše iskreno sožalje! a— Krasen uspeh mariborskega kasača. Beograjski kasaški miting, ki se je prvič vršil na dirkališču Careva Čuprija v Beogradu, je končan. Prav posebno razveseljiva je bilanca dirk za mariborske kasače, katerih član g. Karol Weitzl se za te dirke ni ustrašil nobenih, se tako težkih žrtev. Konjem njegovega hleva se je posrečilo, da so si v štirih kasaških dneh priborili 11 prvih nagrad, istočasno tudi jugoslovenski kasaški derby in z njim modri trak z izredno lepimi častnimi darili. Ta uspeh mariborskega konjerejoa je prav gotovo rekorden, saj ne uživa kasaški sport v naši državi one podpore in zanimanja v ja%'nosti kakor v drugih državah. Konjerejec Karel Weitzl je tako krasne uspehe žel predvsem s pomočjo svojega privatnega trenerja g. Franca Fischerja z Dunaja in svojega brata g. Eda Weitzla. a— Preložitev »Umetnostnega tedna«. Tukajšnji Umetniški klub vrši živahne priprave za prvi mariborski »Umetnostni teden*, ki je sedaj preložen na 8.—15. novembra. Dela, oziroma prijave, je poslati do prvotno določenega termina, to je do 15. septembra. Mariborske tvrdke so se živahno odzvale povabilu za denarno podporo, ki naj omogoči organizacijo te pomembne obmejne kulturne prireditve. Odzvali pa so se tudi posamezniki in tudi zadruga Mariborski teden je doprinesla svoj delež v znesku 1.500 din za to kulturno prireditev. a— Otvoritvene predstave v novi gledališki sezoni. Mariborsko gledališče je v poi-nem toku priprav za novo gledališko sezono. Drama bo otvorila vrsto letošnjih predstav z »Revizorjem« in Schillerjevimi jRaz-bojnikk, opera s »Trubadurjem«, opereta pa s »Tremi mladenkami«. a— Žrtev napada. Na studenškem pokopališču so pokopali slaščičarskega mojstra Rajka Gobca, ki je podlegel ranam, ki mu jih je prizadjal neki F. Rozman z nožem. Pogreba se je udeležilo izredno mnogo občinstva. kar priča, da je bil pokojni Gobec zelo priljubljen. Z Gobcem je izgubilo stu-denško Sokolsko društvo svojega izbornega telovadca, ki se je aktivno udeleževal vseh telovadnih nastopov. Studenško 6okolsko društvo se je udeležilo polnoštevilno njegovega pogreba in je pokojniku spregovoril tople poslovilne besede starosta br. Hočevar. Delavsko pevsko društvo mu je zapelo dve turobni žalostinki. Nesrečni žrtvi surovega napada časten spomin! a— Tatvine v stolnici. Cerkovnik Jurij Skrbinšek je prijavil policiji, da je s Slomškove mize v stolnici izginil posrebren križ, vreden okoli 100 dinarjev, z oltarja sv. Frančiška pa je neznan tat ukradel 200 dinarjev vreden oltarni prt. a— Lažni prekupčevalec. K posestniku Leopoldu Bruincu v Klopcah pri Slovenski Bistrici je prišel neki moški, ki se je predstavil kot prekupčevalec sadja. Ko je Bru-mec za hip odšel iz sobe, je moški odprl omaro ter izginil s plenom 5700 dinarjev. ZOROZDRAVNICA med. dent. et. phil. dr. Krajnovič Bosiljka MARIBOR, GLAVNI TRG 23 do nadaljnega ne ordinira. N abavi jalna zadruga usi. drž. žel. podr(,£nica Maribor, pripravlja gospodinjski tečaj za žene ln hčerke članov. Opozarjamo člane na tozadevni razglas, ki izide v »Zadruganju« konec tega meseca- Dr. Lovrec Rudolf, Strossmajerjeva 8, zopet redno ordinira. Iz Hrastnika h— 301etnico podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije v Hrastniku so naši rudarji praznovali prav slavnostno. Dopoldne se je razvil s hrastniške postaje dolg sprevod, v katerem je bilo okrog 3000 rudarjev in industrijskih delavcev iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Hude jame, Rajhenburga, Kočevja, Jesenic in od drugod. V sprevodu so igrale štiri rudniške, odnosno delavske godbe: iz Rajhenburga, Trbovelj, Dobrunj pri Zalogu in Hrastnika. Pri delavskem domu je pozdravil navzoče hrastniški župan g. Malovrh, nadalje so govorili g. Alojz Sedej, predsednik strokovne komisije iz Ljubljane, g. Lovro Jakomin, predsednik Delavske zbornice iz Ljubljane, in razni delegati podružnic strokovnih organizacij. Zaključno besedo je imel glavni tajnik Zveze rudarjev g. Jurij Arh iz Zagorja. Ustanovitelj hrastniške podružnice Zveze rudarjev g. Ignac Siter iz Trbovelj se zaradi bolezni slavja ni mogel udeležiti. Za zasluge na strokovnem polju rudarjev so bili odlikovani z diplomami: gg. Ivan Urlep, prvi predsednik hrastniške podružnice, Alojz Kovač, upokojeni rudar, Karel Malovrh, hrastniški župan, Ignac Siter iz Trbovelj in Miha Čo-bal iz Zagorja. Po obedu je bil ogled rudnika, od 14. do 15. koncert, nato pa ljudska zabava. h— Prireditve. Danes 22. t. m. to v Hrastniku športni dan pod pokroviteljstvom župana g. Malovrha s celodnevnim sporedom. Zvečer ob pol 21. bo v Sokolskem domu baletni in pevski večer. Prihodnjo nedeljo bo imela gasilska ?eta steklarne tombolo. h— Se stavbno gibanje. Steklarna bo zgradila letos poleg Lisačevega brivskega salona moderno napravo za izbiranje čepi nj. Čez prostor, kjer se zdaj izbirajo če-pinje, se bo pa razširilo poslopje steklarn?. — Slepi g. Zane Draksler bo zgradil pod svojo hieo ob cesti paviljon za trafiko. h— Vpisovanje v strokovno obrtno nadaljevalno šolo v Hrastniku bo v nedeljo 29. avgusta v deški šoli za vajence ob 8. in za vajenke o|b 10. Novinci naj prinesejo s seboj zadnjo šolsko izipričevalo in krstni list. Redni pouk se bo začel v srekJ'o 1. septembra. h_ Naknadno vpisovanje v I. razred ljudske šole bo v sredo l. septembra od 8. do 12. ure. Šolareka sv. maša bo 2. septembra ob 8. Otroci se zbero ob pol 8. pred šolo. Redni pouk se začne v petek 3. septembra. Iz Ptuja —j Invalida, ki je berači], so okradli. Skozi deset let je 45-letni invalid Ivan ža- ' fran, doma iz občine Slivnice pri Celju, hodil na Ptujsko goro na cerkvene slav-nosti beračit. Vsakikrat je tudi dobil pri posestniku Korošcu v Podložu prenočišče na skednju. Tudi 15. t. m. se je zglasil pri Korošcu. V skednju je odložil nahrbtnik « in suknjo in legel- V nahrbtniku pa je i •roj» flefteumente, med njimi tudi Izjavo od banovine, da lahko prosi na milodare. Ko se je Zbudil in se hotel odpraviti, je prestrašen opazil, da mu je izginil iz nahrbtnika vee denar. Bilo je 1693 Din. Z denarjem so izginile tudi vse listine. Posestnik je o tatvini obvestil orožnike pri Ptujski gori. Pri zaslišanju je žafran izpovedal, da je dobil denar od Helene Uplaznikove od Sv. Lovrenca, občina Sv. Pavel pri Preboldu. V nahrbtniku so bili dva bankovca po 500 ln šest po 100 Din, vse drugo pa je bil drobiž- Orožniki zasledujejo neko osebo, ki je baje bila isti dan v istem skednju. j— Samoumor. V Preži, občina Maj-šperg, se je te dni na drevesu obesil 28 letni delavec Franc Mohorko, doma iz Stoperc. Vzrok s amou mora ni znan. Iz Novega mesta u— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo oib 16., 18.30. in 20.30. zvočno opereto »Rose Marie«, v glavnih vlogah najslavnejša pevca njujorške Metropolitan opere Jeanette MacDoaald in Nelson Eddy. Predigra Paramountov zvočni tednik. Iz življenja na deželi Št. VID NAD LJUBLJANO. Na državni meščanski šoli Ionio popravni izpiti v ponedeljek 30. t. m. za I. razred, v torek 31. t. m. pa za vse ostale razrede. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. Vsak učenec naj prinese s selxij zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo. Učenci, katerih starši plačujejo manj kakor 8*10 Din letnega davka, ne plačajo šolnine. V I. razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili 4. razred ljudske šole brez sJalV ocene ali kak drug višji razred in še niso stari 14 let. V III, razreil se bodo vpisovali učenci samo 1. in 2. septembra. Pri vpisu jo treba plačati 20 Din za zdravstveni fond in 10 Din za tiskovine. Dne 6. septembra se u1 k1 leži mladina slovesne službe božje v župni cerkvi, 7. septembra bo poučni izlet na velesejem, 9. septembra bo otvoritvena služba božja, 10. septembra pa se začne redni jxMik. — Strokovne obrtne nadaljevalne šole v Št. Vidu. Vpisovanje v vse tri razrede lx> 29. t. im. od 9. do 12. v pisarni meščanske šole. Pri vpisu je treiia pre llo-žiti zadnje šolsko izpričevalo. Novi vajenci morajo prinesti s spboj tudi krstni list in učno pogodbo. Vse gospode mojstre in mojstrice opozarjamo, da pošljejo svoje vajence k vpisu, da bo mogoče določiti število razredov in začeti re Ini pouk. Na občem oddelku se začne redni pouk v četrtek 2. septembra, na mizarskem pa v petek 3. septembra. Vpisnina se bo pobrala po posameznih razredih. RADOMLJE. Pevska veselica, ki jo je priredilo glasbeno društvo »Edinost« 15. t. m. je uspela nad pričakovanje. Društvo se zahvaljuje vsem. ki so pripomogli k tako Sijajnemu uspehu, v prvi vrstj pa Hubadovi župi v Ljubljani, ki je vsa društva povabila k sodelovanju in sama bila zastopana po svojih delegatih- Požrtvovalno so sodelovala društva: Delavsko pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj, Delavsko pevsko društvo -»Loški glas« iz Lok pri Zagorju, Pevsko društvo Sneber-je-Zadobrova, Pevsko društvo »Hugolin Sattner« iz Ljubljane (Moste), pevski odsek Bonačevih papirničarjev iz Količeve-ga in Pevsko društvo »Upa« iz Jarš. Vserm naijiskrenejša zahvala in zagotovilo, da se bo naše glasbeno društvo rade volje odzvalo z enako vnemo njihovim povabilom, kajti le v slogi je moč! Tudi pevski društvi iz Kamnika in iz Domžal sta poslali zastopnike. Hvala jim! Zahvaljujemo se dalje vsem dobrim darovalcem iz krajev trikota Kamnik—Domžale—Lu-kovica! ŠMARJE PRI JELŠAH. V nedelßo S. t. m. je Sokol pod okriljem Petrove petletke priredil veliko tombolo z veselico. Vsi prostori hotela br. Habjana in tudi trg pred hotelom so bili polni občinstva, ko je naš priljubljeni in agi Ini brat Buci s trobento in besedo naznanil začetek tombole z nad 500 kraanimi dobitki. Med najsrečnejšimi dobitniki sta bila: Coklo Franc, delavec iz Šmarja, ki je dobil kot prvo tombolo krasno moško kolo, in Pa-holetova Ema iz Sladke gore, ki je zadela žensko kolo. Boža i k Milko, davčni uradnik v Šmarju, je dobil dve svileni odeji, četrto tombolo (vrečo moke) je dobila Dečmanova Antonija iz Korpul, med tem ko je peto tombolo (voz drv) odpeljal Plevčak Avgust, krojač nekje pri Rog. Slatini. Zadnji med najsrečnejšimi je pa bil Nunčič Ludcvik lz Koretna, ki je kot šesto tombolo dobil prekrasen vinski servis in nekaj metrov volnenega blaga za obleko. Po končani tomboli se je razvila prijetna zabava ob plesu in zvokih društvene pihalne godbe. Ta »pridobitna« prireditev, kakor jo je »Slovenec« z dne 27. julija cžigosal, je imela sijajen uspeh. Nič niso nasprotnikom pomagala zlonamer na podtikanja o potrganih lepakih Sketo-ve proslava, ki se je istega dne vršila v Mestinju. Še manj pa nam je mogla škodovati proslava sama. Klic: »Vsi na Me-stinje« je ostal klic vpijočega v puščavi. Tudi škodoželjno trganje sokolskih lepakov je ostalo brezplodno. Morda nam je prav ta res kulturna gornja proti Sokolu dobro došla, da je društvo doseglo takšen uspeh, kakršnega ni pričakovalo. Vsem, ki so s svojo naklonjenostjo pripomogli, da je imela prireditev tolikšen uspeh, izrekamo ob tej prilikj Iskreno bratsko zahvalo. Posebej naj velja ta pohvala ln priznanje neumorno delavnemu društvenemu podstarešini br. Stupici Stanku. Brat Stanko, le naprej! Sokol NačelnBtvo Zveze Slovanskega Sokolstva je na svoji zadnji seji v Kaštelu Sučurcu napravilo nekoliko važnih sklepov. Predvsem je bil določen 10. oktober letos kot dan tekem za prvenstvo v odlikojkd. Ta prireditev bo v Sofiji pod okriljem bolgarskih Junakovinseje bolo udeležili po dosedanjih pripravah vse v slovanskem SoikoJetvu združene zveze. Nadalje je načdništvo določilo, da Ibodo v Novem Sadu dne 12. decembra zvezne tekme za člane in članice, ki se bodo udeležili mednarodnih tekem leta 1938. v Pragi v neobveznih vajah na orodiju in v prostih vajah. Ze takrat bodo sotlSM vse vaje po mednarodnem pravilniku. Slednjič je bilo mnogo razpravljanja, o udeležbi slovanskega Sokolstva na praškem vse«okolskem zletu, na tamkajšnjih tekmah. Prav tako je bilo določeno, da se bodo priredile prihodnje leto v štrl>skem Plesu na Slovaškem slovanske sokolske smučarske tekme za člane in članice. Nadaljni sklep je bil, da bo Zveza priredila y Brnu sài pa Bratislavi Sigurnost kdaj pa kdaj visi na laeu. PERMA. TEX Je kot pajöevlna tenek, vendar pa pomeni sigurnost za Vaò3 adravje. Zato ne smete nikoli pozabiti na PERMA TEX. PERMA TEX kt5eexska cuma v septembru letog tekme v klasičnem pe-teroboju za člane in članice. Zvezno načel-niStvo se bo sestalo na ponovno sejo 10. oktohra letos v Sofiji. Posebna brošura o skupščini SKJ. Po Po sklepu izvršnega odbora Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije bodo vse župe prejele te dni brošuro o poteku glavne skupščine, ki je bila 18. julija v Beogradu. Brošure naj razdele v primernem številu med vse svoje edinice. Železniški popusti za vsesokolski zlet v Pragi. Za sokolske pripadnike iz inozemstva je dovolilo češkoslovaško ministrstvo železnic dvojne vrste popustov. Oni, ki se bodo vozili z rednimi vlaki na izlet oziroma z zleta, bodo plačali samo polovično vozovnico. Za posebne sokolske vlake iz inozemstva pa velja popust 60 odstotkov redne tarife. Za razne izlete po Češkoslovaški so dovoljeni že od 1. aprila pa do konca avgusta 1938. leta popusti v polovici redne tarife za vse vlake in razrede. Poljski zastopniki v zletnem odboru za Prago. Na poziv zletnega odbora za prireditev X. vsesokolskega zleta leta 1988. v Pragi, naj vsaka izmed slovanskih sokolskih zvez Imenuje po dva zastopnika v predsedstvo zletnega odbora, je poljski Zvionzek Sokolov imenoval svojega zveznega starosto polk Fr. Arciševskega in člana zvezne uprave. Antonija Boguslavskega. Posledice sokolskega zleta v Katovieah. Svojčas smo objavili daljše poročilo o vse-poljskem zletn v Katovieah. Ze tedaj smo naglasili, da so se odnošaji med Sokolstvom na eni strani in vlado, vojsko in poljsko javnostjo na drugi struni znatno izboljšali. Kakor nam poroča prijatelj iz Lvoca. so posledice tega zbližanja zlasti po katoviskem zletu vedno vidnejše in danes se splošno smatra Sokolstvo na Poljskem za edino idej no vzgojro organizacijo v državi. Poljska sokolska zveza si je s tem priznanjem pridobila naklonjenost odločilnih krogov, kar bo za njren bodoči razvoj go'ovo odločilnega pomena. Sedež zveze Ruskega Sokolstva za mejami je bil določen po zadnji glavni skupščini ruskih sokolskih društev, ki je bila- letos v ju ni/ju v BeoCTailu in je bila obiskana skoraj polnoStevitno. Zv*za oP-sega sedaj 72 ruških sokolskKh društev in ji starostu je br. Roman Dre jI ing. Glavna skupščina ukrajinskega Sokolstva na Poljskem je izbrala za bodoče leto za starosto br. inž. Hronovjata, za načelnika br. O. Balčika in za načelnico s. D. Sirkovo. Ukrajinsko Sokolstvo, ki deluje v pokrajinah, kjer prebivajo Ukrajinci v okviru Poljske, šteje 233 društva z 22.474 člani in članicami in je lani priredilo skupno 8 okrožnih zletov in 365 društvenih telovadnih nastopov in tekem. Središnie društvo organizacije je Lvov, Sokil-Batjko, ki ima svoj sedež v Ukrajinskem Narodnem domu. VZGOJA Mamica hoče vzgojiti svojega Tinčka v spodobnega človeka. Nekega dne mu reče-»Tvoj prijatelj Jože je sosedovemu psu privezal star lonec na rep. Ali ni bilo to mučenje živali?« »Da,t potrdi slovesno Tinček. »Ali bi ti kaj takšnega storil?« vpraša mamica. »Ne!« zatrdi Tinček. »Saj ri bil takrat poleg. Zakaj pa ntsi tega mučenja preprečil?« »Nisem mogel.« odvrne Tinček, »ker sem moral psa držati, da ni ušel.« Rimska topli ce (SLOVENIJA) Jugoslovenski Gastein. Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalno zdravljenje. V pred- in posezoni za 10 dni 600.— Din. V glavni sezoni 800.— Din. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali pri kopališki upravi v Rimskih Toplicah. DOBRNA ttri CELJU ——■mm immun' i —— — — nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči // Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni // Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne I/ Penzion od Din 35.— do Din 90.— // Zahtevajte prospekte! Vremenska porocife. Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarja Dan je dolg 15 ur, 3 mtnute do 18 ur 30 minut in se do konca meseca skrč! za 1 uro 33 minut N. 22. Timotej ščip ob 1.47 P. 23. Zdenko T. 24. Jernej S. 25. Ludv. kr. C. 26. Oefirin P. 27. Jožef Kal. S. 28. Avguätin do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45 P. 30. Milka T. 31. Rajfco Poročilo Meteorološkega zavoda na oniverzl 21. avgnsta Ljubljana 7. 759.8, 16.8, 90, O, 10, dež, 15.5: Zagreb 7. 759.7, 19.0. 80. NEI, 9, —, — ; Beograd 7. 760.6, 18.0. 80. O, 5, -, — ; Sarajevo 7. 760.5. i0.0, 95, O, 10, —, — ; Skoplje 7. 761.8, 16.0, 70, 0, 0. —, — ; Kumbor 7. 759.4, 21.0. 80, NE2, 0, -, —; Split 7. 759.7, 22.0, 50, SE9, 1, —, — ; Rab 7. 799.6, 20.0. 60, ESE3, 10, —, —. Temperature: Ljubljana 22.1, 16.3; Maribor 26.0, — ; Zagreb 26.0, 17.0; Beograd 26.0, 15.0; Sarajevo 23.0, 9.0: Skoplje 28.0, 140; Kumbor —, 19.0; Split 30.0, 20.0; Rab .-S ITJO. »JUTRO« Št. 195 8 Nedelja. 22. VIIL T93? Rafael Sabatini: 43 MORSKI KRAGULJ Gitsarski roman Asad je pri tem očitku bistro pogletìai kviškiu. Sakr el Bahr je s skrbjo začutifl eikrito nerarapolo-ženje, ki se je diramilo piloti njemiu, ter spoznal, kako skrbno so bili zavistniki zbrali vsako podrobnost, da bi ga strmoglavili. »Ali je res talko?« je vprašal Asaxì, in oiko mu je s tistim polbešenim pogledom, Id je dedalo njegov izraz hudicfben in okruten, preskočilo s sinu. na vojskovodjo. »In če bi bilo tako, o gospodar?« je izzivalno vprašal Sakr el Bahr. »Vprašal sem te, ali je tako.« »To sem slišal; ker pa poznam tvojo modrost, nisem verjel svojim ušesom. Kaj pomenijo Otmani jeve besede? Mar sem pod Otmanijevim poveljstvom? Mar je on moj vodja? Če si takih misli, tedaj postavi Otmanija na moje mesto; izroči mu poveljstvo in odgovornost za življenje vernikov, ki se bodo borili pod njim.« Nejevoljno se je zasmejal. »Prehitro se ujeziš.« ga je pograjal Asald, še vedno muk. »Talko m! Aflaha, kdo ee mi upa krajöaitl to pravico? All naj me, kadar se z bogatim plenom vrnem domov, vsaikikrat godobrad zelenec izprašuje, zakaj nisem ubogal Otmanija?« Grozeče se je vzdignil in v dobro igranem srdu obstal pred divanom. Samo talko je mogel potlačiti sum. »Kam bd me bil mogel Otmani voditi?« je zaničljivo vprašal. »Ali moreš terjati še več plena, kakor sem ga ti danes položil k nogam? Ali moja dejanja ne pričajo dovolj zgovorno? To, kar mi je svetoval Otmani, bi nas bil* utegnilo spraviti v pogin. Koga bd potem zadiel očitek? Tako mi Alaha, nikogar drugega kakor mene ! Meni gre pa tudi zasluga, in zato naj nihče ne dvomi o mojem početju, dokler nima boljšega vzroka.« Talko nastopati pred trinogom Asadom je bilo predrzno; še predlrznejši je bil pa glas Sakr el Bahrovih besed, bliskanje njgovih svetlih, trdih oči in široki, prezirljivi maJhljaj roke, ki je končal zagovor. A Sakr el Bahr se je zanašal na svojo premoč pri pašetu. In zaupanje se je mu obneslo. Asad se je malone prihulil pred gusarjevim gnevom ; grozeče gube na njegovem obličju so izginite in se umaknile izrazu prepadenosti. »Ne, ne, Sakr el Bahr! Ne takih besed!« je vzkliknil paša. Sakr el B3ihr je takoj odnehal; mahoma je postal ponižen. »Odpusti mi, o gospodar! Grajaj vdanost svojega služabnika do tebe in do vere, ki ji služi brez ozira na svoje življenje! Prav na tej odpravi sem bdi ranjen na smrt; ta bledia brazgotina je nema inifla zdoJb vneme. Kjs to (utojs brengottns, Marzak?« Marzak Je vztrepetafl. pod Safer el Bahrovim za^ ničljmm smehom. »Pridi k meni, Sakr el Bahr,« je Asad poprosil. »Krivičen sem bfflL« »Resnično si vir pravičnosti, o gospoläar; tvoje popuščanje priča o tem« S poctvitimi nogami je prisefJel k paši in nadaljeval: »Nekaj ti moram priznati. Ki» sem biil že tako blizu angleške obale, sem se sklenil izkrcati in prijeti nokoga, ki mi je pred leti storil krwico in ki imam z njim velik račun. Ker je bila prilika ugodna, sem storil več, nego sem se bil namenil, in odvedel dva. ujetnika namesto enega. Ta dva ujetnika,« je nadaljeval v prepričanju, da je trenutek ugoden izpolnitvi njegove prošnje, »sta še na karaki, ki sem jo zavzel.« »Iz kakšnega razloga?« je vprr.išad Asad, to pot brez vsakega suma. >Ker te hočem prositi, militi, o gospodar, v plačilo za uslugo, ki sem ti jo storil.« »Prosi, sin.« »Dovoli mi, o gospod, da obdržim ta ujetnika kot svojo last.« Asad ga je spet pogledal in vnovič nagulwnci! četa. Vkljub njegovi ljubezni dio Sakr el B-:hra, vkljub želji, da bi ga potolažili, je Fenzilejin strup nenehoma deloval. »Moje dovoljenje imaš, nimaš pa dovoljenja postave, zakaj postava terja, da si ne sme noben gusar niti beliča utrgati od plena, dokler ni plen raz- defljen ki njegov tvàh žarečifh, pričakovanja polnih oči, ki so koprnele po gusarjevi pogubi, bi bil Sakr el Bafar ponovil svojo pmšnjo. Tako je previdno molčal in z dobro hlinjeno ravnocEušnostjo Sklonil glavo. Nazadnje je rekel: »Torej določi ceno; preoej jo dam poslati v tvojo zalkladnico.« Asad je zmajal z glavo: »Določitev cene ni na meni, ampak na kupcih. Jaiz bi jo utegnil določiti previsoko ,in to bi bilo kriv*čnio proti tebi, ali pa prenizko, in to bi bilo krivično proti onim, H bi morda radi kupili tvoja ujetnika. Pošlji jru torej v ječo.« »Zgodilo se bo,« je odvrnil Sakr el Bahr. NI se upal dalj siliti v pašo; odpravil se je, dia izvrši Asadov nalog, vendar je naročil, naj ostaneta Ro-zamunda in Lionel do dražbe ločena od ostalifh ujetnikov. Potem morata seveda zavzeti svoje mesto med njimi. Start Danes se začne novo nogometno državno prvenstvo Ljubljana igra v Zagrebu Pet tekem, deset klubov, popolen spored! V treh mestih, dvakrat z dvojnimi tekmami, in sicer najprej v Zagrebu. Tam nas najbolj zanima. Prvi par sta Concordia in Ljubljana, stara znanca iz spodnje hiše in huda nasprotnika iz prejšnjih časov. Oba računata na ves izkupiček, toda Concordia je doma, Ljubljana pa čuti za seboj reševalce. Vse kaže na ogorčeno borbo, kajti škoda je točk najbolj v začetku. Druga dva nasprotnika sta Gradjanski in Jedinstvo, prvi in prav za prav »najbolj zadnji«. »Purgarji« ga najbrže gledajo zviška, toda Jedinstvo ima doma dobro šolo in lepe rezultate, pa se najbrže ne bo dalo kar tako. Čeprav bi bilo presenečenje, če bi zmagalo. Stiri moštva bodo popoldne gledali tudi v Beogradu. Manj zanimiva sta — recimo — Jugoslavija in Slavija; »rdeči« so pred sezono priigrali nekaj zelo lepih rezultatov, česar Sarajevčani ne morejo pokazati. Ker igrajo povrh tega Beograjčani za domačim plotom, o teh točkah skoraj ni resne debate. Čeprav so lani Sarajevčani ob otvoritvi te sezone ustvarjali »čudesa«. Veslači niso bili pripravljeni •.. Naš sport roma iz afere v afero, iz spora v spor ... Velik poraz, ki so ga doživeli naši veslači v Amsterdamu, je izzval v vseh športnih krogih veliko razočaranje. Sedaj po končanih tekmah se objasnjuje, da je moralo priti do neuspeha, ker so veslači treniral" zelo malo in so šli v Amsterdam zelo nepripravljeni. Mi, ki od strani, pa vendar pazljivo spremljamo, kaj delajo veslači, mislimo, da oni preveč neresno jemljejo reprezentativne nastope svojega športa v inozemstvu. Za nezadosten trening veslačev ne more biti kriv nihče drugi kakor veslači sami, posebno oni z Jadranskega morja, ki jim lepo vreme dopušča dolgotrajnejši trening kakor vsem drugim bolj severnem klubom. Veslači se niti ne morejo pritoževati zaradi nezadostne denarne podpore, kajti oni so jo dobili nesorazmerno večjo kakor drugi športniki in nesorazmerno mnogo v primeri z onim, kar so napravili. Čeprav ti izleti v inozemstvo veslače same niso stali mnogo, bi bilo vendar potrebno, da se že v tej, posebno pa v prihodnji sezoni lotijo bolj resno svojega dela, da bi se vsaj v moralnem pogledu izplačal ta strošek zanje. Navsezadnje ni prav, da smo v tej športni panog? med zadnjimi ob našem tako razsežnem morju, tako velikih rekah in tako ugodnem podnebju. Tako piše beograjska »Politika«! * Takihle neljubih razočaranj in škodljivih sporov v športu, sečnih in še bolj kričečih, je v našem športu na izbiro od leta do leta, letos pa se zdi, da smo prav za prav že zabeležili majhen rekord, če ne mislimo na lansko leto, ki je bilo glede na olimpijske prireditve v Nemčiji še posebno plodovito v tem pogledu. Vse delo v športu, ki se je takoj po uedinjenju osredotočilo na edini5 cilj, da bi naša mlada država čimprej dohitela naprednejše države v športu okoli sebe, se je polagoma začelo cepiti in usmerjati vse drugam, kakor za onim edinim in pravim ciljem. Letos je ta cepitev in usmerjenost za na-pačn:mi cilji dosegla že preveč žalostnih uspehov in najbolje bi bilo, da bi sploh molčali o njih. Toda zato, ker smo prav zdaj tako sredi njih, da je vsa rubrika v športu prav za prav polna samo takega gradiva, nam nehote uhajajo misli na kopico teh relativnih pojavov v našem športu. Iz zgodnje sezone se spominjamo še nesrečne Jahorine, ki je vrgla na naše najbolj idealne športnike — smučarje — tako temno senco. Čas je storil svoje in zdaj je — hvala bogu — vse to pozabijeno. Potem je bilo v nogometu proti koncu državnega prvenstva nekaj zelo zagonetnih oko-iiščrn, ki so močno kazale, da tudi v nogometu ni bil vselej glavno sport, temveč vse kaj dragega. Mei glYW . Hrtrrifltrtiiflrf Naslednja dva za beograjsko publiko sta Bask in Hašk, ona dva iz sredine lanske tabele, med katerima ima Bask po teoriji morda nekaj več upanja na prvi dobiček. Toda Hašk je letos močno pomlajen in ni izključeno, da bo sadove pričel zbirati že danes. Vsekakor zelo zanimivo srečanje! Tretje prizorišče današnjih tekem za prve točke v ligi je Split, kjer se srečata stara ri vala na eno najvidnejših mest — Hajduk in BSK. Moštvi sta se deloma pomladili in je res čisto odprto vprašanje, kdo bo to pot odrezal bolje. Hajduk igra doma, BSK pa po zadnjem neuspehu proti Dunajčanom menda ni posebno v zaletu. Kdo ve, ali danes ne bo popolnoma drugačen? Spored dovolj pester za prvo vznemirjenje in prve račune. Drevi bomo videli... In Ljubljani želimo mnogo sreče, kajpa! Kdo bo igral ? Enajstorici, ki nas najbolj zanimata, bosta nastopili v postavah: Ljubljana: Logar, šiška, Jerman, Slapar, Pupo, Bertoncelj, Janežič, Lah, Pep-ček, Tičar, Zemljič. Concordia: Podhraški, Beloševič, Ko-privnik, Ralič n. Jazbec, Vučilovski, Mar-tinovič, Ralič I. Ajbelj, Rakar, Pospišil. prireditvami je bil ljubljanski troboj med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, ki je siceT potekel športno lepo, kljub temu pa je imel vrsto neprijetnih odmevov, ki jih je v glavnem izzval poraženi Zagreb. Leto svetovne razstave v Parizu je po čudnem naključju tudi poseglo v naš športni obrat. Francija je v okviru te razstave razpisala tudi svetovne akademske igre, na katere je naša država poslala neko ekipo, ki po pestrosti in kvaliteti sigurno presega vse, kar je dozdaj nastopilo v državnem dresu (Izven meja. O tem poglavju bomo morali najbrže še pisati. O veslačih piše »Politika«, kakor smo navedli zgoraj! Slednjič nas iz najnovejše dobe »razveseljujeta« še dva slična dogodka, in sicer spor med plavalnim savezom in tako-zvanimi legasi ter odstop slovenskih lah-koatletov z državnega prvenstva v Zagrebu. O obeh poročamo še v tekočem, toda reči hočem že zdaj, da je teh afer za naš mladi sport — kje pa jih v športu nimajo — mnogo preveč in je že zadnji čas, da se najde nekdo, ki bo zajezil to večno spletkarjenje in" nezdravo trenje v našem športnem gibanju, ker se bo sicer prej ali slej podrlo š® ono, kar smo dozdaj pozitivnega ustvarili, na tem polju. V nekaj vrstah V razvoju spora med plavalnim ' savezom 'in našim plavalnim ligašem Ilirijo ta čas še ni nobenih bistvenih sprememb- Ilirija je bla v teku včerajšnjega dneva obveščena še z eniim pismom iz Zagreba, v katerem ji JPS razlaga precej zapleteno financiranje nastopa onih njenih plavačev, ki bi po izbirnem tekmovanju prišli tudi v poštev za državno reprezentanco. Načrt ima skromno realno padlago in skoraj ni verjetno, da bi po njem prišlo tako daleč, da bi Ilirijani letos videli Dubrovnik. V ostalem pa vsa iliriianska elitna ekipa tudi ni najboljšega zdravja in je sploh zelo problematično, kakšna in kdaj bi lahko šla, na pot. Po vesti zagrebških »Novosti« se je spor zaradi letošnjega Dubrovnika razumljivo prenesel še na ostala dva plavalna ligaša — Viktorijo in Jadrana — ki sta tudi približno tako savezu povedala svoje mnenje. Tehnični referent g. Simo-vič, ki je že ina delu v Dubrovniku, ima zdaj sam v rokah razplet nadaljnjih dogodkov, kajti JPS kluibe za vse, kar se Ima Zgoditi v bodoče, navaja neposredno nanj. Vsekakor je gotovo toliko, da bo morebitno izbirno tekmovanje cdgodeno najmanj do torka ali srede, če bo g. Si-movič ali JPS do takrat izkuhal, kako in s katerimi plavači maj se izvede. V odgovor na sklep saveza, da češkoslovaška reprezentanca na povratku domov ne bo smela nastopiti tudi v Ljubljani, je Ilirija nujno povabila reško Fiumano na revanž-no srečanje v Ljubljani, ki naj bi bilo 5-septembra. JPS ima zadevno obvestilo že v rokah. Dunajski Floridsdorfer AC, ki gostuje že drugi teden po Jugoslaviji, je za slovo te «Jostijaflgtsagu m mm Uen, mi te- ko z malo sreče kakor na vseh dosedanjih tekmah. Iz Borova je šel še v Novi Sad, kjer je nastopil proti tamkajšnji Vojvodini in izgubil z 1:3 (0:2). Predsednik zagrebškega nogometnega podsaveza, znani gospod Berger, je te dni na vrat na nos podal ostavko. Sklep utemeljuje s tem, da je dal preteklo nedeljo organizirati neke lokalne tekme za financiranje podsavezme blagajne in zato pozval na teren vse ligaše, ki pa so nastopili s samimi rezervami. Uspeh prireditve je bil enak ničli, igralci in vodstva klubov pa se zdaj zgovarjajo ,da je bilo vse bolno. Ostavka dolgoletnega vnetega zagovornika zagrebških nogometnih interesov je izzvala seveda tamkaj precejšnjo senzacijo in so že v teku konference, da bi jo g- Berger preklical. Na povratku iz Splita, kjer bo BSK Igral danes prvenstveno tekmo s Hajdukom, se bo jutri ustavil v Zagrebu, ter bo zvečer ob pol 9. odigral nočno tekmo s Concordijo. Kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Poljsko bo dne 10. oktobra dokončno v Katovicah in ne v Varšavi, kakor se je mislilo do zadnjega. _ Današnji nogomet v Celju. Na Igrišču pri »Skalni kleti« se bo pričela danes ob 17. zanimiva prijateljska tekma med 2SK Hermesom iz Ljubljane in celjskimi Atletiki. Ob 15.30 se bo pričela predtekma med kombiniranima moštvoma Atletikov in Olim pa. Na Glaziji se bo pričela danes ob 15.30 prijateljska tekma med kombinirano mladino SK Celja in rezervo Žalca. Nogometni spored v Ptuju. Danes bodo dve nogometni tekmi. Prva tekma bo na igrišču SK Drave, kjer l>o enajstorica Drave igrala proti moštvu SK čakovca. Ob 10. pa bo tudi nogometno srečanja na igrišču SK Ptuja, kjer bo SK Drava igrala proti enajstorici ISSK Maribora. Obe tekmi bosta gotovo nudili dober nogomet. »Sava« bo dirkala na praznik 8. septembra. Kolesarsko in motociklistično društvo' »Sava« priredi na praznik 8. septembra ob 14. ob vsakem vremenu kolesarske in motociklistične dirke na progi Rudnik — Novo mesto in nazaj. Start in cilj bosta na Rudniku po že objavljenem sporedu. Priglasilo se je že lepo število dirkačev. Iz SK Ljubljane. Obvešča se rezervno moštvo, da je zaradi slabega vremena od-goden pokalni turnir SK Korotana. SK Svoboda I. moštvo naj bo ob 13. na gl. kolodvoru. Mikec, Sušnik in Habiht naj dvignejo opremo ob 10. SK Mladika. Sestanek vseh rednih in podpornih članov bo v ponedeljek ob 20. v krožkovi sobi v Mladinskem domu. Na sestanku bo govoril movi ravnatelj g. dr. Tome, obenem pa se bo predstavil moštvu trener g. Vrhovnik. Polnoštevilno. Z Jesenic g— Nova tiskarna. Pred kratkim je začela pri nas i obratom tiskarna. Jeseničani pozdravljamo to podjetnost temelj, ker tiska vsa v to stroko spadajoča dela. Priključena jI je tulii knjigoveznica, ki je isto-tako sposobna za vsa dela s_ Zvočni kino Radio predvaja danes ob pol 9. zvečer velelilm »Njena ljubezen — njena bok z Magdo Schneider in Sv. Petrovičem v glavni vlogi. Istočasno otvoritev povsem preurejene, akustične dvorane. Med dodatki tudi domač >Zora« tednik in Pa-ramountov zvočni tednik. Sledi velefilm »Črni angel«. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje daneB razkošno opereto ^Princesa Marietta.« Film nenadkriljive operetne glasbe in pesmi! Iz Novega mesta * Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu nudii solidno trgovsko izobrazbo. Dnevno nemščina, vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekte! Iz Zagorja z— Sedemčlanska družina prebiva pod milim nebom. Rudniški upokojenec Drobne Jože, star okrog 40 let, z mesečno pokojnino 150 Din je nekaj časa stanoval pri svoji materi v šklendrovcu. Zaradi velike družine nii bilo mogoče, da bi v bajtici spali vsi (pri materi, zato so nekateri otroci z možem spali nad svinjskim hlevom. Pa jih je obvestil brat, ki je lastnik bajte, da pride stanovat v bajto sam in da hoče imeti prostor. Hkratu je podrl tudi hlev in je tako vsa družina prebivala kar na prostem tri telline. Možu je bilo obljuNjeno neko stanovanje v Dolenja vasi, pa mu je lastnik vselitev zaradi drugih strank zabranil. Pohištvo, ki ga je e seboj pripeljal, je peljal nazaj čez šklendrovski moBt. Tam se ga je usmilil gostilničar Korinšek Ivan in mu spravil pohištvo in družino v drvarnico. Pa tudi mama Karin škova ima dobro srce, da jim skuha tople hrane. Drobne zdaj prosi vse povsod, da bi se ga kdo usmilil in mu preskrbe] še tako siromašno streho. Najmlajši otrok je star 11 mesecev, najstarejši pa 12 let. Trije otroci so mu pa umrli. Pričakujemo, da ee bo občina pobrigala za feedftQ diužŠUk 7,— Obvestila z občinske deske. Zaradi popravil mostu čez Savo (Tagorje—Sklen-iiirovec) jp ves prf*iiet. z vozovi im živino 7,aprt od 23. do 28. t. m. do 18 ure._Vodstvo obrt ne nadaljevalne šole v Toplirah javlja, da se vrši vpis v obrtno šolo vajencev novincev vsak dan do konca tega meseca. z— Meso se je podražilo. V sredo po pe 7,brali v Zagorju mesarji litijskega sodne oškodovali go. Lisa-novo, enkrat pa g. Senčarja Metoda. V noči na 19. t. m. pa so četrtič poskusili svojo srečo. Začeli so pri vrat;h kakor v vseh treh prejšnjih vlomih, toda vrata, dobro zavarovana, so kljubovala njihovemu orodju. Zato pa so poskusili pri enem izmed izložbenih oken. Odprli so s silo vnanja vrata, štrli šipo in okno tudi odprli. Toda okno se zap;ra od znotraj še z železno oknico, ki je bila vlomilcem prehuda ovira. Tako so morali od.ti praznih rok. Najbrž so se že dalje časa pripravljali na ta vlom. O tem priča naslednje odkritje. V bližini trgovine v smeri proti Strigov" stoji na Seršeno-vem travniku ob cesti nekaj lip. Pred kratkim je sinček neke gospe v soseščini splezal na eno izmed teh lip, pri tem pa je izgubil del svoje obleke, namreč hlačke. Padle so mu v koprive pod lipo. Mamica j;h je na njegovo kričanje poiskala in našla pri tem zavrženo ali morda pripravljeno vlomilsko orodje, močno dleto in drugo. Na tem travniku so se po prejšnj;h vlomih tudi našle nekatere ukradene reči. Sploh je omenjena trgovina na kraju, ki je za vlome kaj pripraven. Vlomilec lahko pobegne z mesta na štiri strani; če pa ga kdo zasleduje, mu je v bližini odprtih še več poti, in ena izmed teh drži mimo lip in po travniku na polje. lj— Požar, Dne 19. t. m. popoldne je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Kralja v Iljaševcih. Gasilske čete iz vasi in okolice so v kratkem času omejile ogenj, ki so ga najbrž zanetili otroci. lj— Izvoz jabolk. ki je bil nekaj časa zelo živahen, se je nekoliko ustav:l, ker ne dobe nemški uvozniki potrebnih deviz. Zato je cena tudi padla ter se giblje od 75 par do 1 din za kg. Zdaj pa uganite! časih nastanejo v družinah zelo zapletena razmerja, zlasti, če imajo otroke iz raznih zakonov. Nekaj takega je bilo tudi v družini gospoda Kozamu M'k.i. Ko je bil gospod Kožar urnik že precej v letih, se je oženil z neko vdovo, ki je ioiela otroke iz prvega zakona. Tudi on je imel iz prvega zagona več otrok. Po desetih letih njunega zakona je bilo v hiši dvanajst otrok. Vsak izmed njih je imel devet svojih otrok. Koliko otrok se je rodilo v zadnjih desetih letih? Zapleteno, ali ne? Na prvi pogled že, toda no tako hudo, da brumni Metlarji tega oreha ne bi znali rsz-grizti. Stric Matic je prepričan, da ga bodo zmogli. Rešitve, ki naj bodo pisane na dopisnicah, sprejema do petka, med reševalce pa ibo razdelil nekaj lepih Knjižnih nagrad. Kdo je krivec Saj še niste pozabili zadnje uganke ki je bila posledica tega. da Je .'icprev den in lahkomiseln učenec zagnal proti učitelju pe-resnik. Najbrž ste tudi dognali, da ;e bil krivec atentata na učitelja — Milan. Stric Matic je ta teden lahko zadovoljen s svojo bero. Dobil :'e toliko odgovorov — žal tudi precej nepravin.;h med sjimi — da je utegnil žrebati za nagrade *ele zadnji tre nutek, prelen je šel list v t:sk. Toliko ča*a mu je vzelo pregledovanje rešitev. Sicer fo rekli v tiskarni, da bi bil lahko to opra vil v tistem času, ko je veslal po Ljubljanici, toda malo prostega ča-a mora pa vendar imeti i udi stri? Matic. Ali ne? Ljubica Oblakova iz Maribora. Lešrrckova ulica 3, dobi roman »Blagajna velikega voj- . vode«. I Ana PraSelJ te Doline fS. Dorìlgo della Valle) št. 13. Trieste, dobi »Roman treh src« Vinko Berce, Ljubljana, Fügnerjeva 10-11. dofWj »Jelarjeve čuvaje«. Minka Janežič, Salita di Greta 88. Trieste. dobi roman »Lucifer«. Miroslav Kamenik, šihenik, Sokolski put, Aleksander Perš, G. Petrovci. Prekmurje, D. Šugman. Sv. Marjeta niže Ptuja, Bogica Gajser, Krka pri Stični in Leon Adamič, Zagorje ob Savi pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. Pol stoletja že deluje CMD, l&trulnwi tot za £ot sMetlal RÀDIO Nedel ja 22. avgusta Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (citraški trio »Vesna«), vmes plošče. — 9: Cas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10: Prenos promenadnega koncerta iz Dobrne, dirigent g. Jos. Raha — 11.30: Otroška ura: Jurček in Jerica. — 12: Priljubljeni napevi (plošče). — 13: Cas, vreme, poročila, spored. — 13.15: Lahka glasba Radio orkestra. — 17: Kmet. ura: Koristi zložbe zemljišč (inž. Rado Lah). — 17.30: Plesna glasba: Radio jazz in sestre Stritarjeve. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac.'ura: Jurij Mihevc — slovenski komponist v Parizu (g. L. M. Èkerjanc). — 19.50: Nastop dveh naših izseljencev z besedo in glasbo. — 20.30: Pevski koncert ge. Marije Peršlove, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek, vmes koncert Radio orkestra.— 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba Radio orkestra. Ponedeljek, 23- avgusta Ljubljana 12: Uverture s plošč. — 12.45-Vreme, poročila — 13: Cas, spored oi> vestila. — 13.15: Havajske kitare s plošč. — 14: Vreme, borza- — 19 : Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O zgodovini slovenskega novinarstva (g. Ante Gaber). — IS.50: Zanimivosti, — 20: BruneaU: Mess.dor — simfonična imedigra (plašče). — 20.10: Obraz nastajajoče kulture (prof. Etbta Boje). — 20.30 ; Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta — 2115: G. MiJog Zihert igra saksofon (plošče). — 21.30: Koncert Ra^ dio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17 20: Pesmi. — 17.40 : PloSče. — Plošče. — 18.30: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Danäzettijeva opera >Don Pasquale« (plašče). — 22.15.- Lahka godba orkestra — Zagreb 20: Wagnerjeva opera »Tristan in Isolda« (plošče). — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.10: Iz dedovih časov. — 20.25: Slovaške narodne jpesmi. — 20-40: Koncert godbe na pihala. 21.05; Francoska glasba, — 22.20: Plošče. — Varšava 20: Plesna muzika. — 20 05 Prenos koncerta Mozartove glasbe iz Salzburgs — Dunaj 12; Lahka godba orkestra. — 14: Slavni umetailki igrajo (plošče). — 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov. — 17.30; Jira-kovi spevi »Večer in duša«- — 17.45: Klavirski koncert. — 19.25: Arije in pesmi. — 20: Klavir. — 20.20: Spevoigra. — 21.05: Orkestralna serenada Mozartovega, orkestra iz Salzburga. — 23.15; Plesna muzika s plošč. — Berlin 19.20: Schuber-tove komorne skladbe. — 20.10: Orkestralen koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19: Zabavna urica. — 21.10: Koncertna ura; Clara in Robert Schumann. — 22.30: Nočni koncert in ples iz Kölna. — Stuttgart 19: Vedra muzika. — 21.15: Rahmaninov : Klavirski koncert v E-molu. — 22.30; Kakor München. — 24: Tisoči pevcev pojo. Torek, 24. avgusta Ljubljana 12: Moški zbori po jo. (plošče). — 12.45; Vreme, poroči*3- — 13: Cas, spored .obvestila. — 13.15: Operetna glasba (Radio orkester). — 14-: Vreme, borza — 19. Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Lov na dvoru Duklje in Zete (dr. Milan Her-cog. — 19.50: Nekaj češke plesne glasbe (plošče). — 20.10: Zavarovanje za fta-rost, onemoglost in smrt (g. Rudolf Smer-su).' — 20.30: Klavirski koncert g. Hansa Priegüitza iz Berlina. — 21-30: šram-li igrajo (plošče). — 22: Cas, vreme, poročila, apored. — 22,15: Vesela glasba (Radio orkester). Beograd 17.20: Orkestralen tn pevski koncert — 20; Pester glasbeni program s plošč. — 22.15: Narodne pesimi. — 22.45; Plošče. — Zagreb 20: Pevski koncert- — 20.15: Zvočna igra. — 21.15: Pesmi in godba na pihala — 2215 : Nadaljevano« koncerta. — Praga 19.25: Slike o žetvi. _ 20-05: Orkestralen in pevski koncert — 21.15: Godalni kvartet. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19-15: Plošče — 20.05; Mešan glasbeni program. — 2105: Odlomki iz zvočnih fiknov. — 22: Klavirske skladbe- — 22.30: Poljske in italijanske pesmi. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 1310: Simf. koncert. — 1605- Lahka glasba. — 17-30: Skladbe za öelo. — 19.05: Prenos R. Straussove glasbene komedije »Kavalir z rožo«. — 22.55: Lahka in plesna muzika s plošč. — Berlin 19.15: Ura pestre glasbe- — 20.10? Vojaška godba igra letalske koračnice in slične komade — 21: Koncert berlinskih filharmonlkov. — 22.30; Lahka glasba iz Hamburga. — München 19: Pisani svet opere. — 2010: Obisk pri planšarjih. — 22 20: Lahka godba in ples. — Stuttgart 19: Ploööe. — 20.45: Veselo življenje ob tabornih ognjih. — 21-15; Ruthardt; Trio pastorale op. 34. — 22.40: Kakor Berlin« » 2i: Koncert komorne glaSbe, *JUTRO« št 1*9 t^öüdia. m. via Kralleitro mode Nekaj novih bluz Prihajamo s počitnic, bliža se konec poletja in prvo daljše deževje bo ohladilo czračje. še preden bo čas za jesensko garderobo, bo torej že prehladno za lah-poletne obleke. Tu si zaenkrat poniamo s pomladanskim kostumo, ki je doslej ves čas počival v omari. Toda netilko ga moramo izpremeniti, kajti zdi se nam, da veseli, pomladanski slog kar več ne spada v ta čas, ko pričenja že listje rumeneti. Saj svetlo siva ali svetlo r. ava barva kostuma samega nas ne bi še tolikanj motila, toda bluza! Ta svetla, lahka poletna bluza s kratkimi rokavčki, ki daje kostumu tisto lahkotno noto... Menjajmo torej bluzo in ves kostumu se bo zdel na mah drugačen, bolj resen, 3ülj »srl.'den«, kakor to zahteva poznejša le'"na doba. Kajti nove bluze se že ravnajo po stremljenjih jesenske mode, ki šele pride. Ta so dolgi, občutno zoženi rokavi, potem dvodelni kroji z visokimi životki in nabranimi nedrčki, posneti po slogu »dire-ctoire«, ki bo letos igral važno vlogo v novih modnih kolekcijah. Tu so priljubljeni dvobarvni efekti in zabavne dvo- Za Igro na prostem stranske bluze z drugačnim hrbtom, ki tvori v barvi močan kontrast s sprednjim delom. In predvsem tudi nove jesen- potrebuje mala deklica udoben predpasnik iz dobrega, pralnega blaga, ki ji obleko vso zakrije in obvaruje pred madeži. Tak predpasnik ima prav za prav obliko obleke brez rokavov, le da je širši in zadaj odprt. Na naši skici vidite predpasnik iz karirastega platna., z dvema vloženima gubama in dvema žepkoma, ki na takšnem oblačilu ne smejo manjkati. Drugi predpasnik pa je enobarven in opremljen z barvastim žepkom v obliki velikega srca. zavežemo pa ga na ramenih z dvema pentljama. NAJNOVEJŠE Al U U M E 1 ft A N 1 JN E S UANIJFAKTURA ske barve: perzijsko zelena, kitajsko modra, ribizljevo rdeča, bakrena, brončena i. t. d. Dočim so dnevne bluze dokaj preprosto izdelane, opažamo pri popoldanskih in večernih bluzah nekaj tistega razkošja, ki ga prerokujejo za elegantne zimske modele. čipke, vsakovrstna prozorna tvoriva in bleščene svile, pentlje, nabrani in pli-sirani deli, vse to ustvarja videz izredne elegance. Zanimiva novost so bluze iz tila, ki nekako nadomeščajo poletne bluze iz organdija. Takšne bluze največkrat izve-zemo z drobnimi biseri ali pa jih po vsej dolžini plisiramo. Športno bluzo izdelamo po možnosti iz pralnega tvoriva. V ta namen je tudi prikladna lahka volnena flanela ali kaj slič-nega v lepi, moderni barvi. Sedlo naše bluze prehaja spredaj v dve pokončni, koničasto zaključeni progi, tretja, enaka proga pa zapira vratni izrez pod malim, dečjim ovratnikom. Pod sedlom je bluza nabrana, prav kakor ob široki progi, ki tvori pas in ki jo zapenjata dva gumba (1. skica). Izrazito moderno obliko ima naslednji model. Tu je visoki životek, ki ima obliko steznika, zapet z gumbi in izdelan iz svetlega tvoriva. Ves zgornji del bluze in rokavi pa so iz temnega blaga v lepi kontrastni barvi. Pod ovratnikom zapnemo bluzo z zavozljano, svetlo pentljo (2. skica). Nekaj povsem novega je bluza z drugačnim hrbtnim delom. V ta namen izberemo dve lepi, kontrastni barvi, n. pr. rjavo in rumeno ali temno modro in rdečo ali temno, stekleničasto zeleno in svetlo, sivo zeleno barvo. Hrbtni del bluze in zadnji del rokavov je ukrojen iz temnega, sprednji del pa lz svetlega tvoriva. Na naši bluzi je jako zanimiva prepletena partija pod vratom, ki je na obeh konicah pripeta z gumbi. Tui život je po vsej dolžini zapet z gumbi. Mali žepek na levi strani je izpolnjen z robcem v temni barvi hrbtnega dela (3, skica). Lepa popoldanska bluza je vsa izdelana iz čipkarskega blaga v svetlo zeleni »brezovi« barvi, ki bo te jeseni jako moderna. Po vsej dolžini je položena v dokaj široke gumbe in po sredi zapeta z redko priši-timi, drobnimi gumbi. Opozoriti je treba na rokave, ki se po svoji ozki in skromni obliki razlikujejo od lanskih, močno nabranih in razširjenih rokavov (4. skica). Na poslednjem mestu najdemo bluzo iz tila, ki ima prav tako dolge, ozke rokave. Tu nismo uporabljali nobenih plisejev ali vezenih okraskov in učinkuje lahki, prozorni materija! zato še bolj mladostno in Torbica iz krokodilovega usnja Po tridesetlet trajajočem stiskanju in trdem delu si je gospod Thivier pridobil pravico, živeti od prihrankov v obliki sigurne rente. To se pravi, upokojili so ga. In zdaj je preživljal svoje dneve v soncu na prostem, na sprehodih po gozdičkih in gajih, ob deževnem vremenu pa je obiskoval muzeje in razstave. Tistega usodnega dne je prignal hladni daž skromnega zasebnika v pariški Louvre. Thivier je bil, kakor so večinoma Pari-žani, nekoliko premišljujoč človek. Da bi mogel nemoteno uživati neki kip, stoječ na samotnem podstavku, se je spustil v mehko žametno blazino. Toda to je trajalo en sam trenutek. Kajti že v naslednjem hipu je planil pokonci: zadel je namreč na trd predmet. B'la je torbica iz krokodilovega usnja... Vsebina ie b'la takoj pregledana. V torbici je bil damski robček iz čipk, ki ne bi zadostoval niti za mišji smrček, kaj šele za ženski nosek. Poleg robčka je bilo v torbici še črtalo za ustnice, doza za puder, ključ in denarnica s šestimi franki gotovine. Zraven je ležala še listnica. Thivier se je močno začudil, ko jo je odprl in zagledal v nji tri bankovce po tisoč frankov. Zaradi orientacije jim je bilo priloženih nekaj vizitk, ki so pripovedovale, da je vse to last »gospé Riflotove«. Poleg vizitk je ležala fotografija moškega V koga!fisca tetiseiUi y Gospod Thivier si ni mogel kaj, da ne bi najdbe izročil osebno lastnici... ★ Mlada sobarica z okroglimi očmi, rdečimi lici in potegnjenimi usti je odprla gostu, ki je zvonil pri vratih. »Ali bi mogel govoriti z go. Riflotovo?« je vprašal g. Thivier. Ne da bi počakal njenega odgovora, se je izmuznil mimo nje v predsobo. Gospa Riflotova je prišla. Bila je očarljivo žensko bitje s plavimi lasmi, majhna in čedna in nje obraz je pričal, da ga lastnica neguje z vsemi mogočimi kozmetičnimi sredstvi. »Kaj bi radi od mene?« je vprašala do-šleca. »Prinašam vaši duši mir...« je resno in svečano odvrnil g. Thivier. To frazo si je bil za nagovor pripravil že ko je stopal po stopnicah. Zdaj jo je izustil z nemalim ponosom. In takoj po izgovorjenih besedah je potegnil iz žepa torbico iz krokodilovega usnja ter jo par-krat zavihtel po zraku. Bilo mu je, da bi najrajši zavriskal, kakor fant na vaškem sejmu. »Kaj... Moja torbica?...« se je začudila ga. Riflotova. »Zelo me veseli, da vam jo morem vrniti!« se je odrezal Thivier. Ga. Riflotova pa je iztegnila svojo brado in je sikala skozi zobe, da so se ji čg- neäno. La na sprednji strani vratnega te* reza prišijamo zvon čast volan lz bleščeče svile. Z enakim satenom je prevlečen gosti niz gumbov, ki zapenja bluzo po vsej dolžini (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica Hemoroidi: Pod hemoroidi razumemo razširjene žile dovodnice, ki se pojavljajo -v danki, odnosno na prehodu danke v zunanjo kožo. Pojavljajo se večinoma vedno takrat, kadarkoli je otežkočen krvotok. To se zgodi n. pr. ako kaka bula v trebuhu pritiska na velike žile, zaradi česar je otežkočen odtok krvi proti srcu. Slično vlogo igra tudi matenrca za časa nosečnosti. Poleg tega pridejo še drugi vzroki v obzir. Velikost hemoroidov je različna. Večinoma so veliki kot le-šnik. Znaki hemoroidov so predvsem bolečina pri iztrebljenju, sr-bež, krvavitve. Bolnik, ki ima hemoroide, mora predvsem skrbet?- za redno prebavo. Jemati mora odvajalna sredstva, kajti trdo blato rani nežno sluznico črevesa in posledica je krvavitev in vnetje. V poslednjem slučaju se hemoroidi močno povečajo in postanejo boleči. Skrb za redno prebavo, eventualno «e od časa do časa hladni ob-kladki običajno zadostujejo, da izginejo vsi neprijetni znaki, ki spremljajo to bolezen. Ako pa postane stanje vkljub navedenim ukrepom slabše, zlasti v slučaju krvavitve in gnojenja je svetovati bolniku operacijo. Možno je hemoroide odstraniti tudi s pomočjo mjekcij. Na oba navedena načina je možno doseči lepe in trajne uspehe. V. G. P.: Svetujem vam, da greste k zdravniku, ki naj vam pregleda pljuča. Nočno potenje, da misliti, da li nimate načetih pljuč. Čudno se mi sicer zdi, ko pišete, da se počutite sicer popolnoma zdravega, vendar vam absolutno svetujem zdravniški pregled. Gliste: Možnost, da dob- človek gliste je zlasti v poletnem času, ko je na mizi skoro dnevno salata, odnosno druga povrtni-na, zelo velika. Kot gnojilo se uporablja gnojnica, ki vsebuje jajčeca črevesnih za-jedalcev. Na ta način je pot okuženja pojasnjena. Domača sredstva, ki jih omenjate, so dobra. Svetujem pa vseeno, da greste k zdravniku, ki bo predpisal odgovarjajoče zdravilo. Receptov namreč na tem mestu ne moremo priobčevati. Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda Vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srcL SAH šahovska olimpiada Stockholm, 16. avgusta Zadnji teden olimpiade je stal v znamenju splošne utrujenosti. Kvaliteta partij je v splošnem se bolj padla, hude napake so postale Š3 pogostejše. Vsekakor zgovoren dokaz, da bo treba prihodnjič izpremeniti sedanji forsirani olimpijski tempo igre. Utrujenost je bilo opaziti tudi na svetovnem prvaku dr. Euweju. Po nesrečnem porazu proti Lilienthalu je vidno popustil. Z Re-shavskim je samo s srečo rešil remis, proti Fincu Ganffinu pa je gladko izgubil. Pozneje je dr. Euwe previdno več počival. V matehu Holandska—Češkoslovaška nista nastopila ne dr. Euwe, ne Flohr. Dr. Eu-wejeva slabša forma proti koncu ja povzročila, da je Holandska nekoliko odpadla z visokega mesta, ki ga je zavzemala v prvi polovici. Tudi Američani niso igrali več tako dobro kakor nekako v sredini olimpiade. Matchi s Holandsko in Letsko so ostali samo neodločeni 2:2. Zlasti je popustil Reshavsky, ki je 6pravil nadaljnja dva poraza, proti Keresu in Castaldiju. K sreči so imeli Američani v dTugi polovici slabše nasprotnike, njihovi konkurenti pa boljše. Tako so šli Američani gladko kot prvi skozi cilj. Na drugo mesto so se polagoma pre-rili Madžari, med tem ko so Poljaki nekoliko popustili. Čehoslovakom se je še posrečilo prehiteti Holandsko in Estonsko. Za Estonsko je bil katastrofalen poraz proti Finski v 16. kolu (%:3^!). Keres je proti Ganffinu spregledal figuro in izgubil. Senzacija zadnjih 4 kol je bil finish Argenti-nije! Po 15. kolu so stali Argentinci nekako na 8. mestu. Potem pa so sledile tri za- »Molčite! In izginite mi izpred oči!...« f »Milostiva....« je povzel Thivier. »Izginite! Brez odlašanja!...« Bila je že na tem, da vrže najditelja skozi vrata, ko je stopil v salon visokorasel mož štiridesetih let. Bilo je videti, da ni ustvarjen za povprečne mere stanovanj, kajti s svojo glavo se je skoro zadeval ob vratne podboje. »Kaj pa se je zgodilo, Odeta?« je vprašal s sočutnim glasom. Gospod Thivier je prepustil besedo ženskemu bitju, Odeta pa ni zinila besedice. Zato se je obrnil Riflot na Thivierja z vprašanjem: »Kaj pa vihtite ročno torbico moje žene v zraku?« »Saj je ne vihtim po zraku«, je dejal Thivier. »Torbico sem samo našel in zdaj sem jo prinesel nazaj milostivi gospé...« Riflot je bil videti osupel: »Kaj si svojo torbico izgubila, draga Odeta?« je vprašal. »Nisem je izgubila, ne!« se je odrezalo žensko bitje. »Nu, kako pa je potem prišla v roke tega gospoda?« »Najbrže so mi jo ukradli«, je dejala naivno plavolaska dama. »Tako, tako« je dejal Riflot in je vrta! z očmi v Thivierja. »Zares ti je bila ukradena?« Zdajci je Thivierja zalila rdečica sramu nad vsem tem, kar so mu sporočala ušesa. poredne zmage s 4:0 nad Italijo, kiandom in Škotsko, končno Se 3:1 proti UtvL Skupno torej 15 točk iz 16 možnih, kar predstavlja doslej olimpijski rekord! Smolo so imeli domačini-Švedi. Pri matehu s slato Škotsko eo izgubili partijo na 3. deski s kontumacom, ker sa Stoltz enostavno sploh ni pojavil k igri. Tudi nadaljnjih partij Stoltz ni več igral, kar je bilo za švade pač prevelik handicap, ker jim ga slaba rezerva Jonsson ni mogel nadomestiti. Stoltzza svojo odsotnost menda ni navedel zadostnih razlogov in ga sedaj čaka diskvalifikacija. — Na 10. avgusta je padel ravno 60. rojstni dan vodje ameriškega moštva. F. J. Mar-ehalla. Pred začetkom 14. kola je bil deležen Marshall posebne počastitve. Našemu moštvu je uspelo popraviti položaj samo za eno mesto. Več radi slabe igra S. Vukoviča ni bilo mogoče. K sreči se je v drugi polovici popravil vsaj Bröder, tako da se nam ni primerila katastrofa. — V 13., 14. in 15. kolu S. Vukovič ni igral. Zato pa smo bili Kostič, dr. Trifunovič in jaz preutrujeni ter smo oddali več točk nego bi jih sicer. Torej ša tudi indirektna posledica S. Vukovičeve nesreče! V 13. kolu, dne 9. avgusta smo se srečali z Angleži. Na 4. deski je Bröder porazil slabega Wheatcroft3, ostale 3 partija so končale remis. Jaz sem imel proti Thomasu že popolnoma dobljeno pozicijo, ki pa sem jo pozneje pokvaril. Dr. Trifunovič proti Alexandru ni mogal izkoristiti svoje prednosti, Kostič je v končnici zgrešil pot k zmagi proti Golombeku. — Naslednje jutro smo nastopili proti Italijanom ter zmagali 8:1. Jaz sem im al zopet popolnoma dobljeno pozicijo s Castaldijem, radi hude napake pa sem se končno moral še boriti za remis. Dr. Trifunovič je po težki borbi porazil Riella, Kostič v dobri partiji Napolitana. Tipična za olimpiado je bila partija Staldi—Bröder. Bröder je igral otvo ritev slabo, pa je Staldi s silnim napadom do bil damo proti trdnjavi ter imel seveda popol noma dobljeno pozicijo. Sedaj pa je Staldi naenkrat spregledal enostaven šah-šeh, izgubil damo za skakaca ter imel tako kvaliteto manj. Končno se je moral Brödar še enkrat ravanžirati, da je dobljeno pozicijo pokvaril na remis! — Popoldan je bilo treba igrati že novo kolo, proti Islandski. Tu se je zgodila nesreča meni. Proti Gilferju, ki ni sicer dobil na olimpiadi nobene partije, bi bil dal lahko enostaven — mat v dveh potezah. V časovni stiski tega nišam videl, pa sem partijo še izgubil! Dr. Trifunovič in Kostič sta samo remizirala, z Gud-mundssonom oziroma Asglierssonom. K sreči je Bröder porazil Möllerja. V otvoritvi je Bröder sicer spregledal celega kmeta, potam pa se mu je nasprotnik ujel v nastavljeno past. Tako smo s slabo Islandsko končali samo 2:2. — Dne 11. avgusta je bil prost dan, radi otvoritve kongresa mednarodne šahovske federacije F. I. D. E. Dne 12. avgusta zjutraj smo igrali 16. kolo. Nastopili smo proti Škotski. Tu je igral tudi S. Vukovič. da proti najslabšemu nasprotniku na olimpiadi z belimi figurami dobi priliko, da napravi točko. Res je porazil Reida, jaz sam premagal Aitkina, dr. Trifunovič Page-a, Kostič Pirie-a. Tako smo prvič in zadnjič v Stockholmu dosegli najvišji razultat 4:0. Popoldne je bilo zopet novo kolo. Igrali smo z Litvo. Dr. Trifunovič je javil, da je preutrujen in bolan, pa je moral mesto njega igrati S. Vukovič, ki je po zelo 6labi igri podlegal Vaitonisu. Ostale igre so končale remis: Mikenas— pire, Vistaneckie—Kostič in Luc-kis—Bröder. Skupni rezultat je bil torej 2%:% za Litvo, kar je bilo tem važnejše, ker nas ja samo tako Litva še prehitela. — Važno je bilo srečanje s Švedi v predzadnjem kolu. Imeli smo namreč enako število točk. Tri partije mateha so končale hitro remis: Pire—Stadlberg, Lundin—dr. Trifunovič in Jonsson—Bröder. Kostič je imel proti Da-nielssonu že dobljeno damsko končnico, ki pa jo je potem le še pokvaril na remis. Tako je bil končni rezultat 2:2, kar ja bilo za nas tudi ugodno, saj smo vedeli, da bomo v zadnjem kolu lahko vsaj Švede prehiteli. Med tem ko je tu čakalo Švede srečanje z močnimi Madžari, smo mi igrali s slabimi Norvežani. Res so Švedi kljub vsemu naporu igrali samo medločeno z Madžari, med tem ko smo mi porazili Norvežane s 3%:%. Jaz sem porazil Storm—Hersetha. dr. Trifunovič Kavlie—Jörgensana, Kostič Gulbrandse-na, Bröder je remiziral s Salbu-om). Tako nam ja pri vsej nesreči ostalo vsaj zadoščenje, da smo prehiteli dosedanje prvake Evrope, Švede, ki jim je bila pač usoda še manj naklonjena nego nam. Naš slabši rezultat gre pač skoro izključno na direktni in indirektni račun S. Vukoviča. Če bi bil na njegovem mestu kdo napravil vsaj 50% točk, bi se bili že plasirali na 7. mesto, ne glede na dejstvo, da imamo dr. Trifunovič, jaz in zlasti Kostič radi prepogoste igre še slabše individualne razultate nego bi jih imeli sicer. Kostič na pr. je moral igrati vse partije, od tega 12 krat s črnimi in samo 6 krat z belimi. Njegov rezultat (11^ točk) moramo torej tudi temu primerno višja ceniti. Jaz sem mogel počivati samo enkrat, igral 1 partijo več s črnimi ter sem radi preutrujenosti napravil samo nekaj nad 50%, 9 točk iz 17. Najbolje se je »Takšnih obdolžitev pa že ne morem mirno sprejeti. Našel sem torbico v Louvreu na žametasti zofi. Tudi ne kaže, da bi jo bil tat ostavil tam. kajti njena vsebina je popolnoma nedotaknjena...« Riflot je izpustil skozi zobe sikajoč glas: »Kdaj pa si bila v Louvreu, Odeta?« »To je bilo še 1. 1921., ko so me obiskale moje tete iz Londona«, je odvrnila Odeta z mirnim glasom kakor bi ji ne bilo nič do stvari, ki se je razkrivala tukaj. »Saj vendar danes še nisi bila zdoma?« Skomignila je s svojimi nežnimi rameni: »Saj veš, da me muči glavobol... Postala sem najbrže žrtev prevejanega sleparja...« Thivierja je spreletelo po vsem životu. Ce je bil prej zelen, je zdaj postal ves rdeč. »Kaj jaz da sem?... Jaz, jaz?... Večni mogel izdaviti. Riflot mu je s svojim vedenjem onemogočil vsako nadaljnjo izjavo. »Hvala lepa! Uredil bom to stvar sam z Odeto. Prosim vas, postavite ročno torbico tja na mizico in izginite iz stanovanja!* Tega pa Thivier vendarle ni mogel mirno prenesti. Dejal je: »Oprostite, vi nimate vame nobenega zaupanja, kako torej zahtevate od mene, naj ga imam jaz do vas? Kdo mi sploh more dokazati, da je to torbica vaše soproge? Saj milostiva trdi, da je ni izgubila! Dovolil si jo ji bom vrniti samo v primeru, da mi navede vse predmete, ki se nahajajo v nji.-,« Izmed naših mojstrov plasiral dr. Trifunovič, ki je dosegel 11 točk iz 16. Rei je im al dvakrat več bele nego črna ter je počival m. dr. proti Ameriki. Napram slabšim nasprotnikom je pokazal zelo veliko sigurnost Bröder je imel 3 krat več bele nego črne. zato je treba smatrati njegov razultat (7J> iz 13) kot nekoliko preslab za 5. mesta — Če bi bili imeli v moštvu mesto S». Vukoviča in morda Bröderja — seveda na odgovarjajoči višji deski — velemojstra dr. Vidmarja, ali — v kolikor bi bil zadržan dr. AMaloša in Königa, bi bili tokrat brez težave konkurirali za 2.—5. mesto na olimpiadi. Tako smo storili približno, kar es je pač storiti dalo. Kot kapetan moštva sem Imel nerešljivo nalogo, kaj napraviti s S. Vuko-vičem. Brez posebnega navodila si pač nisem upal poseči po najradikalnejšem sredstvu, da ga po prvih proizkusih sploh ne bi pustil več igrati. Končno stanje na olimpiadi je bilo I. U. S.. A. 54% iz 72. II, Madžarska 48%, IIL Poljska 47 (vač mateh-zmag neeo Argenti-nija), IV. Argentinija 47. V. ČSR 45, VI. Holandska 44, VII. Litva 41%, VIII. Estonska 41%. IX. Jugoslavija 40, X. švedska 38%. Slede Letonska 37, Finska. Anglija 34. Italija 26%, Danska 25%, Island 23, Belgija 22%, Norveška 19%, Škotska 14. Zedinjene države so zmagale tokrat s premočjo, ki je za njihove konkurente naravnost porazna. Njihova četrta zaporadna olimpijska zmaga pač pomeni, da sedaj v šahu z absolutno premočjo zavzemajo prvo mesto na svetu. (Izvzemši seveda sovjetsko Rusijo, ki se mednarodnih šahovskih tekem ne udeležuje). Razultat Zed. držav v Stockholmu gre predvwm na račun Finea Kashadana in Horowitza, ki so na svojih deskah (2. oz. 8. oz. 5.) dosegli daleč najboljše individualne rezultate. Slabše sta igrala Reshevsky in Marshall. Madžari po potrdili svoj lanski uspeh iz Münohena. Njihovo mesto je treba tem višje ceniti, ker so ga pravzaprav priborili samo prvi trije igralci: Lilianthal, Szabo in A. Steiner, kl ima najboljši individualni uspeh olimpiade sploh (14% točk iz 18). Havasi je napravil samo okoli 50% točk, dr. Vajda je igral celo samo 4 partije in iz njih napravil 1 samo točko! Pri Poljakih sta odpovedala dr. Tartakower in Najdrof. Dr. Tartakower je napravil pod 50%, dobil je samo 1 partijo. Odlično sta igrala P. Frydman in Regedzin-ski. Največje iznenadenje je zasluženi uspeh Argentinijé. Tu je nastopila s približno izenačenim moštvom. Posebno pozornost je vzbujal mladi, zelo nadarjeni mulat Gui-mard. Rezultat Čehov gre na račun Flohra, ki ima na prvi deski najboljši uspeh (12% iz 16). dalje Foltvsa in Zinnerja. Odpovedala sta Palikan in Zita. Holandsko bomo morali odslej že prištevati med najmočnejše šahovske dežele. Litvanci so imeli v Stockholmu precej sreče, med tem ko so se Estonci nad pričakovan i am visoko plasirali. Estoncem so delali točke Keres, Schmidt in Rand. Švedom je nekoliko v tolažbo, da je Danielsson na 4. deski dosegel najboljši individualni rezultat. Slabo je igrala letos Letonska, tudi Patrov ni pokazal posebne forme. Napredek eo pokazali Finri in Italijani. Pri slednjih je očividno novi 20 letni prvak Castaldi res talent. Olimpiado so Švedi vzorno in neprekosljlvo organizirali. Zasluga za organizacijo gre predvsem predsedniku Šved. šah. zveze g. Ludviku Collijnu, ki ga je F. I. D. E. imenovala tudi za svojega častnega člana. Na turnirju za damsko svetovno prvenstvo, ki je bil igran po nekem izločilnem sistemu, je zmagala zopet gdč. Namčikova. Ni se brigala za sistem, ki bi ji bil lahko nevaren, ter enostavno dobila vse partije. Drugo mesto je zasedla Italiianka Benini, tretje 17 latna Letonka Lauberte, četrto šele Nemka Grafova, peto Američanka Bain, Šesto >Palestinka< Karff. Na kongresu F. I. D. E. ki se je vrSil od 11. do 15. avgusta v Stoclcholmu. je bilo sprejeto nekaj važnih sklepov. Prihodnja olimpiada je bila prapuščena Rumunom za prihodnje leto, vendar je po izkušnjah a rumunskim moštvom v Stockholmu več kol dvomljivo, če se bo res vršila Pač pa je si gurna olimpiada za marec ali april L 193Ö v Buenos Airesu. Argentinci bodo nosili celo stroške prevoza moštav po morju! Zelo kočljivo je bilo vprašanje ureditve tekmovanja za individualno svetovno prvenstvo. F. I. D. E. je nameravala določiti oficielne-ga kandidata, s katerim naj bi se v določenem roku boril svatovni prvak. Na podlagi predpisanih pogojev je bil potem za takega kandidata na kongresu z 8:5 glasovi proglašen Flohr. Večje države, med drugimi U S. A. Anglija, Holandska, so bile za Ca-pablanco. Grozil se že konflikt, pa je dr. Euwe rešil situacijo s kompromisnim predlogom. Obvezal se je, da do 1. 1940. igra s Flohrom. še preje pa privatno s Capablan-co. Če s Capablanoo izgubi, naj bi bil Ca-paHanco, Flohrov nasprotnik če dr. Euwa izgubi z dr. Aljehinom pa dr. Aljehin. Za enkrat še ni jasno, če bosta na to solucijo pristala Capablanoa in dr. Aljehin, v kolikor slednji zmaga v bližnjem revnaž-nem matehu z dr. Euwejem. ' Vasja Pire. šila je čelo in rekla: »Kaj je že bilo v torbici? Ah, da, spominjam se! Robček, damska urica, črtalo, puder, ključ, denarnica s tremi bankovci po tisoč frankov. To je vse.« »To nI vse, oprostite!« jo je prestregel Thivier. »V torbici je tudi fotografija.« »Da... tudi fotografija...« je pritrdila Odeta. Nato pa je pomislila in pristavila: »Kakšna pa je bila že tista fotografija?« Riflot je segel po torbici, zvll bankovce, stresel lz nje vizitke in buljil v sliko mladega moža v kopalni obleki: »Kdo pa je to? Kdo je to?« Odeta Je hlinila nedolžnost in nevednost: »Kako naj Jaz to vem? Bedasta Sala Ja očividno brez konca in kraja... Ah, če ostane ta gospod še trenutek v našem stanova nju, dobim živčni napad ln bo vsega konec...« »NI se vam treba mučiti!« je dejal jezno Thivier in stopil proti vratom. Riflot je planil za njim in ga je dohitel na pragu ter mu je šepnil v uho: »Prekleto... Gospod, razdrli ste najsrečnejši zakon v Parizu... Zakaj ste to storili?« Thivier si ni mogel kaj, da ne bi odgovoril: »Ko pa sem našel torbico...« »eC ste jo že našli, bi jo bili obdržali, vi idijot!« In Riflflt iS 9 Thivier jam »taaptnH *JUTKO« BL TW IO I teSétlà. fi VÖL T93? h Oboroževanje za množestveno morltev - Nevojaške metode Kemična uoina se približuje Victoria regina cvete Zadnji program japonskega vojnega in mornariškega ministrstva je uradno naznanil, da Do vodstvo japonske vojske v bodoče osredotočilo vse svoje napore v »plinsko vojno« in druge »kemične vojne pripomočke«. Ta izjava je bila podana v zvezi z ameriškimi pripravami na Tihem oceanu. A tudi posebni pomen, ki ga pripisujejo kemični vojni vodilni sovjetski vojaški krogi, sili Japonsko k zaščitnim ukrepom. In Rusija se je vrgla z vso silo v priprave za vojno z najmodernejšimi pripomočki spet zavoljo stalnega japonskega izzivanja, ki se mu je v zadnjih letih pridružilo tudi nemško izzivanje. Tako pleše vsa stvar v večnem krogu in človeštvo ne najde rešitve iz njega. Pred nekoliko meseci je organ sovjetske težke industrije uradno sporočil, da so sovjetski kemiki z vsemi silami na delu, da bi v najhitrejšem tempu in največjem obsegu izgradili kemično industrijo, »kajti od nje je v bodoče pričakovati levjega deleža pri obrambi domovine«, dostavlja ta uradna vest. Po novi ustavi ima ljudski poverjenik za deželno obrambo neposreden vpliv na kemično industrijo in ta industriia »se zaveda svoje moči, da bi mogla odbiti vse fašistične poskuse, ki bi šli za tem, da bi se razvoj boljševizma motil« Uradna sporočila pravijo nadalje, da se najboljši konstrukterji in najspretnejši tehnologi bavijo s sestavljanjem najbolj učinkovitih strojev za kemično vojno. Stremljenju teh inženirjev se bo nedvomno posrečilo ustvariti v najkrajšem času rdeči armadi kemično orožje in opremo, ki bo prekašala vse podobne poskuse drugih držav. Ogromna elektrarna z zmogljivostjo 800.000 kw, ki jo gradijo ta čas v Stalinovu v doneškem premogovnem revirju, je namenjena v prvi vrsti za pomoč kemični Industriji, na letališču šelkovu imajo že več let velikanski, dobro opremljen kemični laboratorij. Vsak novi vojni pripomoček izziva v prvi vrsti seveda ukrepe za pasivno obrambo pred njim. V kemični vojni ne gre samo za zaščito vojakov na fronti, v bodoči vojni bo vsak posameznik pod njeno nevarnostjo. Zračna obramba že deluje v to smer in računa trezno z uničevanjem vsega zaledja s plinskimi bombami. Najbolj učinkovita obramba pa je tudi v kemični vojni napad. Sovražni kemični vojni se bo mogoče najbolje upreti s tem, da se sovražno ozemlje samo preplavi s strupenimi plini. To je mogoče doseči le z dobro razvito kemično industrijo. S stališča kulture in civilizacije je vojevanje s kemikalijami ne samo proti nasprotnikovim " vojaškim silam, temveč tudi proti njegovim ženam, starcem in otrokom v zaledju nekaj nezaslišanega. Toda doslej so propadli še vsi poskusi, da bi se ta kulturna sramota 20. stoletja kakor koli omejila. niti ni videti, da bi jo bilo mogoče kdaj omejiti. široka javnost si k sreči še ne predstavlja v pravi obliki vseh grozot in mnogovrstnih pripomočkov kemične vojne, še manj si predstavlja nemara možnosti bak- teriologične vojne, ki je s kemično ▼ tesnih zvezah. Prvi začetki obeh teh vojn n. pr. zastrupljanje vodnjakov, segajo že daleč ▼ sivi stari vek. Svetovna vojna Je bila na najboljši poti, da se spremeni v nekaj podobnega. V vrsti sabotažnih dejanj, ki naj bi škodovala nasprotnikovemu odporu, je imelo uničevanje letine, živine itd. s kemikalijami že veliko ulogo. Nemd so delali tudi že poskuze z razširjevanjem vsakovrstnih kužnih bacilov v nasprotnikovem ozemlju. Samo nedostajanje strumne organizacije in izkušenj je preprečilo, da ni svetovna vojna s temi pripomočki postala še strahotnejša, nego je bila. V bodoči vojni bo v tem pogledu drugače, kajti v okviru dobro premišljene organizacija se neštevilni strokovnjaki vsepovsod poklicno bavijo s proučevanjem vprašanja, kako bi bilo mogoče bodočim nasprotnikom škodovati s kemičnimi pripomočki in bakterijami. Od časa do časa se pojavljajo v tem pogledu fantastične vesti, ki pa v bistvu morda niso tako fantastični, kakor je videti. Tako se bodo naši bralci v zvezi z zajčjo kugo, ki se je širila na Češkoslovaškem in ie zahtevala žrtve tudi med liudmi. spomnili na opozorilo nekega francoskega strokovnjaka. da so Nemci že med svetovno vojno delali poskuse, kako bi to lahko zelo nevarno bolezen razširili po sovražnem ozemliu. Ton opozorila je bil takšen, da ne izključuje podobnih poskusov niti sedaj v mirnem času in v zvezi s kugo, ki se je razpasla po češkoslovaškem ... Nevarne bolezni srednjih let Uspehi zdravilne vede v Zedinjenih državah Ameriški listi ugotavljajo, da reši zdravniška veda vsako leto okrog 800.000 človeških življenj, ki bi bila še ob začetku tega stoletja zapisana smrti. Do tega zaključka je prišel glavni zdravnik zvezne zdravstvene službe, dr. Thomas Parran. Mož ugotavlja pred vsem, da je umrljivost od 1. 1900., ko je znašala še 17.6 na tisoč prebivalcev, padla na 10.9 v predlanskem letu. Kakor se kaže tudi v drugih deželah, je cela vrsta bolezni, ki so nekoč na veliko ugonabljale človeštvo, izgubila mnogo učinkovitosti. Davica, koliki, črevesna vnetja, legar, škrlatinka m jetika, ki so leta 1900. zahtevale še nad 400 smrtnih žrtev na vsakih 100.000 prebivalcev, zahtevajo danes manj nego 300 žrtev na isto število ljudi. Poseben uspeh je imela borba proti otroškim boleznim, črne koze, ki spadajo tudi sem, so 1. 1900. izkazovale umrljivost 1.9. na 100.000 ljudi, danes pa manj nego 0.1. Za pljučnico in influenco se je umrljivost znišala v istem razdobju od 203.4 na 104 za vsa- kih 100.000 prebivalcev. Samo za pet skupin bolezni se je umrljivost znižala za 410.000 oseb. Nasprotno pa ugotavlja dr. Parran, da umrljivost za bolezni srednjih in starih let čedalje bolj narašča. Tako so rakasta obolenja imela 1. 1900. umrljivost 63., 1. 1935. pa 107.9, srčne bolezni 1. 1900.: 132.1, 1935. 213.1. To je pojav, ki ga v ostalem opazujejo tudi v drugih deželah. Kot Američan mora dr. Parran prišteti še eno »bolezen odraslih«, namreč avtomobilske nezgode, ki so 1. 1900. zahtevale o smrtnih žrtev na 100.000 prebivalcev, 1935. pa 28.2. Iz svojih številk izvaja vodja zvezne zdravstvene službe, da se mora zdravniška veda danes, v nasprotju s položajem ob prelomu stoletja, obrniti pred vsem proti boleznim zrelih let, ne toliko proti otroškim boleznim. V toliko so se problemi zdravstvenega skrbstva v tretjini stoletja spremenili. Cesta na ugasli ognjenik Koder se je nekoč valila žareča lava, se zdaj pasejo tolste krave Iz Aurillaca v francoskem Cantalu so te dni otvorili novo cesto do Prelaza Pay-rala, 200 m pod vrhom Puya Maryja, ugaslega ognjenika, ki se dviga v višino 1780 m. Ta avtomobilska cesta je dolga 35 km in vodi do enega najlepših razgledišč francoskega centralnega masiva. Čeprav se po svoji višini ne more meriti s kakšnimi alpskimi ali pirenejskimi cestami, ima turist na njej vtis, da je v visokem gorovju. Rodovitne doline Cantala, kjer se pasejo tolste krave, so bile nekoč pokrite z žarečo lavo. Ognjenik, ki se je dvigal v višino do 4.000 m, je tu razstresal svoj pepel in lavo Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svofcem zavarovalnino ZA POLETNO VROČINO bouret, domače platno, volnen „fresco" in tropical, lister itd. Vam nudi DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, Aleksandrova c. št. 7 V zalogi vsakovrstne obleke ali se izdelajo na željo tudi po meri. naokrog. Od tega davno ugaslega ognjenika so se ohranile posamezne »razvaline« med njimi 1888 m visoki Plomb du Cantal. Svojemu vulkanskemu izvoru se mora centralni masiv zahvaliti za preobilico zdravilnih vrelcev, ki jih ni toliko skoraj niti v Pirenejih. Vsepovsod so tod zdraviliški kraji, ki jih poseča mnogo ljudi. 126 milijonov za mazaštvo Časopis newyorške zdravniške družbe je objavil statistiko, iz katere je razvidno, da je mazaštvo v tej deželi, ki je tako ponosna na svoj napredek in popularizacijo znanosti, zavzelo naravnost ameriški obseg V Zedinjenih državah je danes okrog 7600 »osteopatov«. 2500 »naturopatov«, 16 tisoč »hiropraktikov« in približno 10 tisoč oseb. ki pravijo, da znajo ljudi ozdravlja-ti s pomočjo sugestije Vsi ti »doktorji« imajo številno in verno klientelo, in ta kli-entela jih dobro plačuje, kajti mazači ima jo v tej deželi letno 126 milijonov dolarjev dohodka. Število mazačev in obenem tudi vsota njihovih prejemkov narašča od leta do leta. Zalivski tok je toplejši Švedski meteorolog Sandström je ugotovil, da je Zalivski tok nenavadno »topel«. Poletne mesece zadnjih desetih let je Sandström uporabil za opazovanje sprememb tega toka. Pravkar se je vrnil s potovanja vzdolž norveške obale in napoveduje na podlagi svojih opazovanj vrsto milih zim. V pogovoru s časnikarji je izjavil, da je na nekem mestu ugotovil, da znaša temperatura vodovja Zalivskega toka 12.5 stopinje Celzija, dočim je znašala temperatura oceanske vode izven toka samo 5 stopinj. Voda Zalivskega toka je letos znatno toplejša nego lansko leto in to napoveduje zimo, ki bo najmanj tako topla kakor lanska. Postani in ostani član Vodnikove drnibe! Dve sto tisoč frankov v cunjah Onemogla beračica z zakladom na ulici V Parizu so našli pred kratkim na cesti popolnoma onemoglo beračico, neko Julienne Dupréjevo. Ženska je bila zavita v cunje, ki j:'h je držala vrvica skupaj. Ko so jo prepeljali v bolnišnico, so zdravniki pred vsem ugotovili, da je treba starko okopati. Slekli so jo in pri tem je osebje v svoje presenečenje ugotovilo, da so bile njene cunje napolnjene z bankovci najrazličnejših dežel, z zlatnik?, in srebrniki. Ves ta zaklad je bil vreden kakšnih 200.000 frankov. Ljudje, ki beračico poznajo, so sicer vedeli, da je bila nekoč lastnica restorana in so jo smatrali tudi za malo zmešano, nihče pa ni slutil, da skriva pri sebi takšen zAiad. N4hče tudi ne ve pojasniti, kako je prišla do njega. Ona sama odklanja vsako pojasnilo. Ko zapusti bolnišnico, pa bo doživela dve neprijetni presenečenji, dve tožbi, ki sta jo proti nje vložila dobrodelni urad za starce brez sredstev in nje hišni gospodar. Kitajska pehota na pohodu proti Velikemu zidu X^jafiÈst maršala CangkaJBw »e doslej ferrata» flrti v feorjbj proti rotijbim Japoncem Plavalna tekma italijanskih ministrov V Sirakuzi na Siciliji so imeli te dni nenavadno plavalno tekmo. Več ministrov iz Mussolinijevega spremstva je za šalo priredilo to tekmo in duce sam je dal znak za start. Zmagal je Starace, drugi je bil minister za javna dela Cobolli Gigli, tretji finančni minister Thaon de Revel, lei je šele pri zadnjih metrih prekosil državnega pod-tajnika v notranjem ministrstvu, Guidija. Pet?' in zadnji je bil minister za ljudsko prosveto Alfieri. Po tekmi je tudi Mussolini skočil v vodo in je plaval pol ure daleč na odprto morje. Listi poudarjajo, da politika fašističnih ministrov ne ovira, da bi ne bili dobri športniki. zdaj v botaničnem vrtu v Budimpešti. Pogled na razvite cvetove je pravi užitek Dopisnica izdala vlomilca Tatovi niso utegnili pokaditi niti ene izmed nakradenih cigaret Pred dunajskim porotnim sodiščem se je zagovarjala te dni tolpa šestih vlomilcev, ki je policiji v rekordno kratkem času po vlomu v neko trafiko prišla v roke. Da se je tako zgodilo, gre zasluga v prvi vr-vrsti sicer naključju, ki je najboljši detektiv na svetu. Glavar tolpe je bil sluga v neki trgovini Heinrich Deutsch. Ta je imel poseben ključ, s katerim si je v tihih nočnih urah često preganjal čas s tem, da je skušal ž njim odpirati roloje. Tako je nekoč ugotovil, da odpira njegov ključ rolo neke trgovine s čevlji. Mož pa ni imel za čevlje nobenega zanimanja ... Pač pa ga je zanimala trafika, ki je bila poleg te trgovine. Tako se je s svojimi pajdaši domenil, da bodo ponoči odprli trgovino s čevlji in skozi njo vdrli v tobakarno. Tako so v neki noči letošnjega maja tudi storili. Deutsch je odprl trgovino, nekateri njegovi pajdaši so napravili luknjo v steno, ki jo je ločila od tobakame, vdrli v to in nagrabili, kar so mogli, kadilnega blaga, med tem ko je Deutsch s svojo prijateljico stal zunaj na straži. Nakradeno blago so izročili nekemu Burgerju, da ga spravi na varno s kolesom. Tega Burgerja je opazil kratek čas pozneje neki stražnik na cesti in ga pozval, naj se ustavi, ker se mu je videl sumljiv. Bürger pa se ni ustavil, temveč je pognal kolo, kar se je dalo, in izginil. Stražnik, ki ga je zasledoval, pa je videl, da je možu padlo s kolesa nekaj na tla. Bil je usnjen suknjič in v njem je našel dopisnico, naslovljeno na Deutscha. Seveda je pohitel takoj na ta naslov in pred hišnimi durmi je našel ogromen nahrbtnik s tisoči smotk, cigaret in zavojčkov tobaka, ki jih je bil Bürger v naglici tja postavil. Trenutek pozneje je stražnik obiskal Deutscha, ki je bil tako presenečen, da je vso stvar priznal. Idealna t» w niša Brez oken, ker bo vsa iz stekla Na newyorški svetovni razstavi, ki so jo začeli, kakor smo poročali, že pripravljati, bodo med drugim pokazali tudi vzorec »bodoče hiše«. Ta hiša bo vsa iz stekla in ne bo imela zavoljo tega nobenih oken. Pisani zastori bodo zadrževali preobilno svetlobo od zunaj in se bodo dali po potrebi 7 enim potegom odmakniti. Vsa vrata se bodo odpirala in zapirala z elektriko, tako da ne bo 1 treba niti ključev. Postelje bodo pnevmatične, blazine in ! žimnice bodo namreč iz gume in sé bodo dale zvečer napolniti z zrakom. Ker hiša ne bo imela oken, bo skrbela za dovajanje svežega zraka v notranjost posebna ventilacijska naprava na strehi Ta naprava bo zrak obenem čistila, sušila ali ovla-žila, ozonirala, ogrela ali ohladila ter ga pošiljala enakomerno skozi vse prostore. Gospodinjskih odpadkov ne bo treba vet posebe odstranjevati. V posebnem prostoru se bodo ti odpadki sežigali in spreminjali v plin ter v tej obliki spravljali na prosto. Pogled na mednarodno koncesijo v šanghaju Kitajski Sampani (čolni) na reki Hoang-Po. Na bregu nebotičniki mednarodne koncesije v Šanghaju 3tu$>eztw$ mito, zeo domače, oiovenofio miio\ Pogreb 10 let po smrt Maršal Čangsolin v mukdenskem svetišču t Nekronani kralj Mandžurije, maršal Čangsolin, je izgubil, kakor znano, svoje življe-ije 24. junaja 1938. (pri bombnem aterotatu, ki so ga izvršili proti njegovemu vlaku. Vsa ta leta je ležalo njegovo truplo na mrtvaškem odru v nekem mukdenskem svetišču in so ga šele pred kratkim z velikimi vojaškimi častmi in ob veliki udeležbi ljudi pokopali v Cinčovm v družinsko grobnico rodbine Čang. Njegovemu sinu, maršalu čang-eueliangu, pa je bilo iz političnih razlogov zabranjeno, da bi ee udeležil tega pogreba. Maršal Čangsolin je imel za sabo ?.elo pestro življenje, ki je bilo polno divjih pustolovščin. 1875. se je rodil v neki južnomand-žurski vasi. Njegov oče je bil revež, njegova mati pa mlada, lepa žena, ki se je poročila po smrti svojega moža v drugič. Cangisolin je imel zelo tnlo mladost. Bil je najprvo nosač in krošnjur, pozneje hle-var in poljski delavec. Odločilna je bila zanj kitajsko-jaiponska vojna. Postal je vojak, a ko eo Kitajci vojno izgubili, spet ni vedel kaj početi. Združil se je končno s 43 svojimi prijatelji in je poetai razbojniški poglavar. Šolaj je Sla njegova pot. navzgor. Zaljubil se je v lepo hčer nekega ibogataša. Ker ee je ta upiral, je dekle enostavno ugrabil in jo odvedel kot svojo ženo domov. Iz tega zakona izvira čengsueliang. Čangsolin je dobi] kmalu hude nasprotnike v Rusih, ker je napadel pogostoma vzhod-nokiitajčko železnico. Moral je kapitulirati, a keT je bil dober diplomat, je zna] stvar urediti tako. da je postal celo poveljnik garnizije v Mukdenu. V tem času si je prillobil veliko imetje. Med rusko-japonsko vojno je podpiral Riu-6e in jim dobavljal prel vsemi živila. To je njegovo bogastvo še povečalo. Zmagali so pa Japonci in potem je bila zanj seveda slaba. Vendar pa se je znal z njimi na zadnje pogoditi, tako da so mu začeli zaupati. Japoncem se je moral končno zahvaliti za mogočni položaj, ki ga je zavzemal do konca svojega življenja v Mandžuriji» ANEKDOTA Ko se Je lady Oxfordova, ena najlepših angleških žensk, nekega dne peljala po londonski ulici, je opazila, da pri kolesih nekaj ni v redu in je dala voz ustaviti« Nagnila se je iz njega, da bi pogledala, kaj je. Ta trenutek je skočil k vozu neki mladi moški, poljubil je lepo ženo in pobegnil z vzklikom: »Poljubil sem najlepšo angleško žensko!« Lady Oxfordova je naročila, naj ga poiščejo, pa Je bilo vse zaman. To jo je zelo vznevoljilo. »Nu, kaj ste na fantalina res tako Jezni?« je vprašal policijski šef, ki ga je ta stvar dozdevno že dolgočasila. »Jezna? Nikakor ne«, odvrnila lady Oxfordova. »Hotela sem se mu samo zahvaliti za njegov kompliment.« VSAK DAN ENA jVeš, obljubiti sem moral svoji izvoljen-ki, da bom no6il njena pisma vedno pri Bitsu.. .€ (»Eveiybodya weakly«) »JUTRO« U. 195 13 zKe'della. 22. VITI. 1937, CENE MALIM OGLASOM Po 60 por sa besedo. Din &.— davka sa vsak oglas In enkratno pri» stojbtno Dtn 3.— za «fn> ah dajanje naslovov plačajo oni, ki IUe|s ■lužb. NaJmanJU znesek ca enkratno objavo oglasa Din IT—L Dopisi In ienitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo. Din davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din _sa Slfro ali dajanj« naslovov. NajmanjSi snesek za enkratno objavo oglasa Din «Un Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l*— sa besedo, Din S.— davka ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— sa Utro ali dajanj« naslovov. NajmanJM nuaeh aa enkratoo objas* orla« Dia manipulacijaka Ponudbam na šifro na prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Q||| odgovor, priložite Js* ▼ znamkah Vam pristojbina aa male oglase je pla&tl pri predaji mroffia, Qgro*pa J® vpoeiati t pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana f ----- ' se »računa k zgoraj navedenim pristojbinam pristojbina Din 5.—. Vm naročila in vprašanja, tičoča se malih oglaiov, je naslavljati na: Oglasni oddelek «Jutra«, Ljubljana« t;-.'»ml» 1 Din. lave* g Dm, aifra ali lajanje aaaiova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. v Gostilna Lji'^'jana« Šibenik (na obali). Edina slovenska g. stilna v Sibeniku. Dobra r ; ->t en si a tu traja, prvovrstna vina, sobe za tujce. Cel Pension Din 37 dnevno. Priporom »e Franja in Andrej Zuljan. 20477 1» V Splitu nudim letoviščarjem lepe sobe z oskrbo in takso za osebo 45 Din, 2 minuti od kopališča. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra» pod »Split«. 20845-33 usa Bc>eda 1 Dm. davek 3 Dm, u Šifro ali dajanje naslova I Din. Najmanjši znesek 17 Din. NVh'".je in n;.jeene>je se b.-.ue dane® zabavali v Gostilni pri »Panju« V»50va tt!. 10. Pridite, ne bo vam žal. Vas vabi in se "rirwroc-a gostilničar Tone Hna. 20SfG-lS Vzgojiteljico za Ljubljano iščem ta takoj k 3 dečkom od 8 do 11 let. — Znanje slovenščine, francoščine, nemščine in klavirja, zdravo m ne jod 30 let staro Ponudbe z referencam.-; na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica«. 20504 1 Gospodično z veliko maturo, staro 30 do 26 let, simpatično sprej memo t službo za ves dan. Imeti mora smisel za iurna-listiko, pravdobro obUdati slovenščino in vsaj pasivno nemščino fran-iščin* in an gleščino. Vestne in micija tivne naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica 87S7«. 30739 1 Šteparico sprejme takoj. MuleJ Lovro, Frančiškanska, 8. 209001 Modistko samostojno, sprejme tar ko j salon »Lady«, Tyr-ševa 51. 20825-1 Hišnika za tiskarno v Ljubljani sprejmemo. — Zakonski par brez otrok vajen snaženja ln kurjave ima prednost. Upokojenci nI so izvzeti. Ponudbe pod -Hišnik« na ogl. oddel. Jutra. 20998-1 Več trgovskih pomočnikov modne in galanterijske stroke sprejme trgovska hiša. Reflektira se samo na izvežbane moči. Tozadevne ponudbe pod »Strokovno izobrazbo 9fl6« na ogl. odd. Jutra. 20618-1 Tipkarica začetnica, zmožna poleg slovenščine tudi nemščl ne, hitra ln spretna, dobi službo takoj. Ponudbe pod »Tipkarica« na ogl. odd. Jutra. 21000 1 Izvežbano blagajničarko z znanjem knjigovodstva sprejme veletrgovina izven Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo seda njega službovanja pod — »Blagajničarka«. 20619-1 r>anes imamo drugih dobrot tu. šička na ražnju. vsi k »Kramarju« Dolenjsko cesto. 20894-18 1 Dm la vek 3 Dm, i - ;ro ali dajanje naslova Din. Nijman'äi znesek 17 Din. 5kupno gospodinjstvo boijäo upokojenko aH :;okojencem želi vdova poklicem v Celju ter šoloobveznim otrokom i. pod »Skupno« na asni oddelek Jutra. 20643-14 Beseda 1 Din. tevek S Dtn :a Šifro ali lajanje aaslov» } Dia. Najmanjši 17 Din. Dekle — cžtio šivanja in po avljanja sob. sprej-m čez dan. Naslov v h poslovalnicah Ju-20914-1 K otrokoma »m pridno ln povsem "leiiljivo varuhinjo ali carico, ki je prijate-a otrok. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26006 1 Samostojno kuharico išče večje podjetje v Ljub Ijani. Ponudbe z zahtevo plače na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiva«. 20Ö34-1 Postrežnico sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20788 1 Višjo natakarico sprejmem, solidno, čisto, mlado in drugo natakarico za dober obrat. Samo solidne in pridne naj takoj pošljejo ponudbe na Hotel Lika. Gosplč, Stjepan Grozaj. Sprejmem tudi pridno dekle za kuhinjo. 20863 1 Soboslikarja z orodjem sprejmem takoj Fonudbe na oglas, odd. Jutra pod »Soboell kar«. P10001-1 Kuharico samostojno za vsa domala dela sprejmem s septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^•Kuharica«. 21002-1 Krojaški pomočnik vajen konfekcije in boljšega dela dobi takoj mesto. Po možnosti v delu—stalna služba. Ponudbe na Ivan Gostenčnik Dravograd. 20985-1 Skladiščnika - delavca za tiskarno sprejmemo, ^ogoj delavoljnost. po znanje papirja ln fizična krepkost. Ponudbe pod »Skladiščni delavec« na ogl. odd. Jutra. 20999 1 Izurjene pletilje sprejme trgovina Mila, Mestni trg 17. 20940-1 Frizerko izurjeno v trajni in vodni ondulaciji. sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20943-1 Gospodično od 2 — 7 popoldne, ki obvlada nemščino in slovenščino, iščem takoj k sedemletnemu fantku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ta koj rabimo. 200111-1 2 hlapca za kmečka dela sprejme takoj Tome, Dravlje 15. 2W47J1 Torbarski pomočnik samostojen ia izdelovanje prvovrstnih damekih torbic in denarnic se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen pomočnik 31017-il Gospodično in gospo za samostojno vodstvo prodajalne v Zagrebu išče tukajšnja industrija. Ponudbe z navedbo višine raz{K>k«ž Ijivega kapitala na ogl. od delek Jutra pod »Dobra plača in soudeležba«. ÄÖ57-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. Prednost ima hitra in dobra moč. Weiss Franjo, Maribor, Koroška 52. 20986-1 Trgovski pomočnik vojaščine prost, lzučen v trgovini z mešajiim bla gom. dobi mesto. V. M. Rozman. Slovenj gradeč. 20654 1 Delikatesno prodajalko ljad 24 let, prvovrstno ščem. Nastop 1. septembra. Ponudbe na podr. lutra Maribor pod Dcli-katesa«. 2Q992-1 Gospodično k otrokom, Izkušeno, za vedajočo se dolžnosti — samo z večletnimi spričevali najboljših hiš, zdrava, ne preko 35 let, ljubiteljica otrok, per-fektna v hrvaškem in nemškem jeziku. Iščem za Zagreb k dvema de klicama 4 in 7 let. Ponudbe z življenjepisom, prepisi spričeval in sliko na Mon Plaisir. Bled 20750-1 Kuharico- gospodinjo ki mora bit/ popolnoma zdrava, prikiipl]ive aina-njosti in je že služila pri finih meščanst.li družinah, išče samski gospod za 1. ali 15. seo pmber. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ordinacija«. 20757-1 Zdravnika išče farmaceutska tvornica, v svrho propagande. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >St. 990«. 20813-1 Čistilca pribora krepkega fanta išče Hotel Strukel. "31012-1 G. m Rothman: VRT1SMRČEK in Nove pustolovščine Absolviran trgovski akademik po možnosti z odsluženim vojaškim rokom, ki obvlada nemščino, slo veinščino in srbohrvašči no, ki se čuti zmožnega za dobrega prodajalca ln ki bi tudi poto val, dobi službo. Pon. pod »Sigurna eksisten c a« na podruž. Jutra v Mariboru. 2CS56-1 Krojačice samostojne, prvovrstne sprejme modni atelje. — Celestina, Marijin trg 3. 20887 1 88 V naslednjem trenutku me zgrabi močna roka za rep, druga mi pa začne v tPmi nalagati take, da jih do smrti ne pozabim! Tudi Šilenoska dobi svoj del. »Sodrga tatinska! Pokažem vama, kaj se pravi vlamljali pri ubogih miših!« In spet jame padati po naju. 89 Vem, da ste že uganili, kaj je? Za vlomilca naju imajo! A tedaj se Silonoski-na mati spomni in prižge luč. Nu, to je strmenje, posebno še, ko povem, kaj vse naju je doletelo! Toda ura je pozna — čas je, da se poslovim in stečem domov. Mojsterco dobro verzirano v pletilstvu. na flah maši-nah. iščem. Služba stalna. Plača po dogovoru. Ponudbe z referencami na Franc Tajner, Črnomelj. 20645 1 Restavracijska kuharica ali kuhar dobi mesto s 1. oktobrom. Ponudbe z na v?dbo plače pod »Letni angažma« na podr. Ju tra v Mariboru. 20658-1 Sprejmem gospodično-začetnico, ki je zmožna slov. stenografije in strojepisja. Nastop 1. septembra. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna začetnica«. 20546 1 Prodajalko vestno in pošteno, s kav cljo ali garancijo Išče trgovina z meš. blagom. PonuSb? na < sns. cdd. Jutra pod .Sam-ftojra prodajalka«. 20554-1 Začetnico trgovsko naobražena in prs prosta, ki je zmožna vsaj nekoliko nemščine in strojepisja, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif-fro A. S. L. 20852-1 Mizarskega pomočnika in vajenca sprejme takoj Gustav Pire, mizar Krško. Hrana in stanovanje v hi si. 20735-1 Hitno trebam mnogo osoblja perfektne kuharice, sobarice in vzgojiteljice. Za odgovor poslati Din S.— v znamkah na Institucijo udo-vica i samostanih gospo-dža« Zagreb Ilica 29/1. levo, tel. 75-71. 2OT5M Vrtnarskega pomočnika mladega, iščemo. Frednost ima marljiv, posten in kateri vozi kolo. Ponudbe pollati na Braču Katzler. — Karlovac Vrtnarija. 20765-1 Samostojno kuharico srednje starosti, pošteno, marljivo ln štedljivo katera je dobra gospo dinja. sprejme takoj v stalno službo restavraci Ja »LAVICA«, v Samo-boru, blizu Zagreba. 205671 Pridno dekle zanesljivo in pošteno, ki se razume na gostilniške posle, sprejme takoj Josip Omahen. Dolenjska cesta. 20786 1 Iscem dekle staro okoli 25 let, ki bi stregla v gostilni in bi opravljala tudi druga hišna dela. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Dekle«. 20791-1 Postrežnica dobi delo za nekaj ur dnevno. Predstavite se popoldne od 3. do 6.. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20792 1 Pletiljo Izvežbano za samostojno delo sprejmem izven mesta. hrana ln stanovanje v naturi, plača po dogovoru. Pon. a ogl. odd. Jutra pod »Pletilja« 20605 1 Samostojno natakarico pošteno, pridno, z znanjem šivanja in likanja sprejme takoj ali s 1. septembrom gostilna pri Tomažu. Pojasnila daje restavracija »Stara pošta«. Kamnik. 20633-1 Kuharica srednje starosti, vajena kuhe v gostiln! na deželi. dobi službo. Pis-mene ponudbo na Toni Bule. mlj., Mokronog. 20611-1 Iz Francije se vrnivšo zdravo dekle sprejmem k 3!etnemu dečku Pomid-be na ogl. odd. Jutra pod »Resna«. 20524-1 Fužinskega kovača dobrega delavca za izdelovanje sekir ln lopat takoj sprejmem v stalno službo. Znati pa mora delati pod peres nlm in vodnim kladivom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, pod »Fužine«. 20664-1 Frizerka samostojna moč v traj. ni, železni ln vodni ondulaciji ter maniküre, dobi stalno mesto. pon. s plačilnimi pogoji. Nastop takoj ali po dogovoru. Klràly, irUer. Mur ska Sobota. 20676-1 Trgovski sotrudnik pošten ln soliden, do 28 let star. ki bo v okolici tudi potoval, dob! službo pri F. Drofenik. Poljčane. 206731 Prirezovalko in čevljarskega pomoč nika sprejmem na stal no delo. takoj ali po dogovoru. Joško Tratnik. Velike Lašče. 20672-1 Brivskega pomočnika dobrega ln hitrega delavca sprejme: J. Ko-fler. Železniki. 20671 1 Frizerko ki ima nekaj kapitala. fi samoslchr. nrevzem \ipeljariega salona sprej-mem. Naslov v vseh po-slovalnlcah Jutra. 20663-1 Kontoristinjo spre'mem. Pismene ponudbe z znamko za odgovor pošljite na oglas, odd. Jutra pod »Konto ristlnja«. 20817 1 Inkasanta upokojenca iščemo. Zgla-slte se med1 16. m 17. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 20592-1 i Pri samskem gospodu 401etnem. višje naobra-ženim posestniku. — dobi službo s 1. septem brom krepko, zdravo dekle. čedne zunanjosti ne nad 28 let staro, službo gospodinje. Znati pa mora kuhati ln opravljati vsa hišna dela. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra, v Mariboru pod: »Dobrosrčen«. 30533-1 Samostojen kravar in kravarica zmožno mlekarstva in kmečke kuhe. dobila slu žbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kravar« 20794 1 Poslovodjo z mojstrskim izpitom ali delovodsko šolo rabim takoj. Znanje šivalni stroji, kolesa, motorji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanik . 20848-1 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Tyrševa 37 Dobro frizerko iščem za takoj. Jakob Hočevar, IgriSka ul. 10. 2AS78-1 Služkinjo išfem. Pred str. viti se: Volčič, Dvoiakova 13. 31008-1 Kontoristko z znanjem slownske ter po možnosti tudi nemške stenografije in srbohrvaščine, z lepo pisavo, event. tudi začetnico — sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen nastop ?.82<-. 20931-1 Prodajalko z večletno prakso ter res dobro verzirano v damski in moški modni stroki s popolnim znanjem nemščine, sprejmem s 1. oktobrom. Samo perfektne moči naj pošljejo ponudbe pod šifro »Stalno mesto 282« na ogl. odd. Jutra. 20932-1 Frizerka starejša moč, verzirana ▼ vseh v stroko »padajočih delih, dobi mesto. Kronle. Celje. 30083-1 Pomočnika začetnika sli deloma že izučenega vajenca v Lju bljani bivajočega sprejmem v specerljcko trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20868 1 Postrežnico pridno ln pošteno. Iščem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20872-1 Frizerko Iščem, katera Je vešča v vodni, železni In trajni ondulaciji. plača fiksna, nastoo 1. septembra. Sa Ion GJurasek. Ptuj. 20598 1 Tekstilca pomočnika obratovod.ie. s prakso sDreJm»iCjilit.l.i. X U nudbe pod »Zastopnik« na podr. Jutra v Mariboru. 20723-5 Zastopnike za radio po vsej Sloveniji, agline ln zanesljive z referencami Išče znana radio-trgovlna. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober, stalen zaslužek«. 20885-5 Poverjenike sp-ejmem. — Ponudbe, znamka za odgovor, na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Poverjenik«. 20616-5 Krojaškega vajenca sprejme Anton Podgoršek. Gameljne p. St. Vi. du. Hrana ln stanovanje v hiši. 20525 44 Vajenko za trgovino po možnosti x znanjem nemščine iščemi. Osebne ponudbe pri El»k-troton, Pasaža, nebotičnik. 20VÄ-44 Učenko sprejme modistinja. Am. Tršan, Sv. Petra c. 7. 20969-44 Učenko dobrih staršev sprejme trgovina z meš. blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 800« 20929 44 Za prodajo radioaparatov sprejmemo zastopnike. Ban lai, Miklošičeva cesta 20 21024 5 Vajene i (he) B eceda 1 Din. tevek 8 Dio. za šifre al! dajanje naslova S Din, Najmanjši meaek 17 Din. Frizersko učenko spretno, marljivo z vsaj 3 razredi meščanske šole. — Oskrba v hiši. Ponudbe s sliko cele postave poslati na Branko Hrabrič, frzer-ski salon Karlovac. Riječ-ka ulica 1. 2AÌ3TM4 Vajenko sprejme trgovina meša nega blaga v Ljubljani, stanovanje ln hrana v hiši. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena vajenka 222«. 20767-44 Frizersko vajenko katera Ima veselje do obrta sprejme »Salon« Polde Habicht. Miklošičeva 4, Ljubljana. 20737-44 Učenca za trgovino s sred. šolsko izobrazbo sprejmem za Maribor. Ponudbe pod šifro »Marljiv« na igl. urd. Jutra. 20785 44 Frizersko vajenko sprejme frizerski salon. — »Katars Prešernova 9. 30844-44 Deklica revnih staršev, dobra računarica bi se rada izučila trgovine kateremkoli stroke. Cenj. ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«. 20670-44 Absolventka gimnazijske male mature bi se Izučila v trgovini ali frizerskem salonu, ki bi Imela vso oskrbo v hiši. Ponudbe na: frizerski selon Stojs, Sevnica 2061044 Deček zdrav ln priročen, star 15 let. z dovršeno osem-razredno narodno šolo Išče za čimprejšnji nastop natakarsk"ga ali ka varniškeg vajenca. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do dela«, mlajša moč, asilen ln 20550 44 Učenca spretnega ln marljivega z vsaj 3 razredi mešč. šole. sprejme manufak-turna trgovina — Ivan Cvlkl, Ptuj. «613-41 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro al) dajanje aaaiova 5 Din. Najmanjši tu«a«k 17 Din. Prikrojevalni tečaj za damska oblačila se bo vršil od 30 VIII do 18. IX. 1937. Cena tečaja din 250.—. Priglasitve sprejemam dnevno. Teodor Kune. lastnik šole. Ljubljana. Aleksandrova c. 5-n nad. 20889-4 UJJJL Bevete 1 Diz.. tevek S Dtn, ta šifro ali lajanje aaaiova 5 Din. Najmanjši «necek 17 Din. Otroški vozički letošnji modeli na par texLtirauih krogljiónih ležiščih. S. Rebolj & drug Gosposvetska c. št. 13. 145-6 Brusilnih kamnov za brušenje teraca, kakor tudi smirkovlh plošč ima veliko zalogo tvrdka Feliks Toman ml., Ljubljana. Coetova ul. št. 7. 20113-8 Lep kovček rjav, močno izdelaj), pripraven tudi za večjo harmoniko, poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30ÈS2-6 Prodam čebelnjak s tremi polnimi Znidar. šičeviml panji, prostora je za 6. Rudolf Pre-steri, Golnik št. 26. 20488-fl Srebrna ura »Omega« fina, točna, dobro ohranjena. poceni naprodaj. Naslov: Metelkova 19. 20820-6 Špecerijske stelaže ln pult, dobro ohranjene, prodam, zaradi pomanjkanja preetora, po nizki ceni. Boža Snoj, Jezica 56. 20735 6 Trgovsko naobražen z dolgoletno prakso, pro si kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Hvaležen«. 20734-2 Seilers stoječe ležaje 6 komadov, 70 mm pra. mera. še popolnoma nove, nerabljene, prodam. Tomšič Ivan, mlin Kočevje. 20665 6 Otroški voziček globok, moderen, za dvojčke, preurejen obenem kot športni voziček. lep in dobro ohranjen, poceni prodam.. — Poizve se v Ljubljani, Celovška cesta št. 14. 20687-1 Konjiček 110 cm visok (ponlj) j vozičkom tn opremo, ns prodaj. Gostilna Hab-Jan, Sp. &l£ka. Ljub. «OMM 48232323915348534823484853235348 »JUIKU« St. IM it'«tt—te a 14 -»r> 'NjcdelJa. 22. Vm. 1937^ Družabnico s 100 — 120.000 din, Išče trgovec srtdnjih let. — Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod 42« Pridelki donoiU 1 L>U», Uvel i Ua Morje I o šifro aü lajanje omJov» 20710-6 1 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lep nagrobni , Kislo zelje spomenik novo prvovrstno v sodčkih ugodno naprod»; Poizve in dobavlja po naročilu Gu ogleda se pri cerkovniku stav Erklavec, Ljubljana, pr. Sv. Krififnu v Ljub Kodeljevo, Povšetova ul. Ijani. 21018-6 | 10- telefon 25-91. 20973-53 Dva čolna dvosed ežna, vjeta na Med Ljubljanici 16. t. m. — cvetlični ali bojev, kupuje Poizve se: Trnovski prt šarabon, Ljubljana, stan 12. I 20628 33 20941-6 Koroške brusnice Trgovske stelaže (Preiseibeer) dnevno »veže. ln pult poceni prodam, ("«pošilja od 6 kg naprej Vprašati Miklošičeva c. 16-m., desno. 20906-6 Otroški voziček (globok) prodam. Cena Din 300.— Frece, Groharjeva cesta 21. Ljubljana— Mirje. 20974-6 Recepte prodam za dobro idoč artikel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapital brezpomemben«. 20960-6 Zechnar Henrik, Koroško. Li beliče 11)513-33 Orehova jedrca dobite najceneje pni firmi Geršak, Comp. Prečna ul. 20683-33 Cvetličnega medu kupimo večjo količine po najvišji dnevni ceni. Kmetijska družba, Ljubljana Novi trg 3. 20879-33 Košnjo otave odda pri dolenjskem ko lodvoru Ing. Tavčar, Do Polnojarmenik > čeljqustno odprtino 650 | pujska cesta 26. mm in 2 podajna vozička, ločilne pasovne ìage (Kreis spaltsäge) 350 mm in 6 pripadajočih pasovnih listov 8 m celotne dolžine | v dobrem stanju naprodaj. Novak, Maribor Krekova 14. 20993-6 I 20822-33 Gostilničarji! moderna asfaltirana keg IJlšča dvignejo dohodek Pristna vina »Vinarske zadruge v Me tliki« se točijo po nizki ceni v sloveči gostil, ni pri Blagaju, Sv. Ja koba trg 8, Ljubljana. 20Ò77T3 Vino vaše gettane rDokaž" mol lzborno' rizling in črnl- Ja dosedaj dobavljena 1 na na T^1 Sorl- 300 hl kegljišča! čeferin. Ljub- proda Franc Seldl, Novo ljana. TyrSeva 15-1 mesto. 21003-61 20924-33 Pletilni stroj štev. 8-60, malo rabljen, ugodno naprodaj. Nasi, v "vseh posloval. Jutra. 20798-29 Strižni stroj (Hohlbaumkonusscher-masehine), 3 ročne tkal ske statve in 400 debelo-mernili strojev (Karten-schlagmaschlnen) pro dam. Ponudbe Texa, Za grab, Palmotičeva 55. 20705-29 Šivalni stroj prodam, cena 450 din. Novi trg 4, pritličje. 20896-29 Motorno kolo Indian Scaut 600 ccm izvrstno ohranjen, ugodno prodam radi odpotovanja. Sebenik Rado, Ljubljana 7. Knezova ul. 28. 20994-10 »Sachs« motorji 98 ccm, skoro nov, zelo l«pe izdelave, naprodaj. Naslov v vseli posloval nicah Jutra. 21005 10 Motorno kolo znamke Duglas, 350 ccm prodam za 1.300 din. — Naslov v vs?h poslovalnicah Jutra. 20919 10 Prodam električno sesalko, znam ke »Garvens« kompletno z vsemi pripadajočimi deli. malo rabljeno, de luje brezhibno, po zelo garaža Stupica. ugodni ceni. — Avgust škova ul. Stok, klepar ln vodovodni instalater. Celje, Aš-1 kerčeva 8. 20979 29 I UOMO» i Dia, a»*ak « UUk. ta »Itn, «tt dajanj« uimti 9 Dia. Najmanj«! ueaek 1? Dia. Hranil- vloge vseh denarni* uvodov terjatve in vremostne papirje v n o v i i m najkulantnej- pj najvišji coni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana. Bethovnova al. 14. Telefon 3&-10. 89-16 Harley Davidson 350 ccm. v izbornem sta nju. kompleten, model 29. prodam za din 6000 Slom 20903-10 Kolesa 2 stroja za krpanje vreč ter 1 kotel za vkuhavanje perila ali prešičeve hrane (150 litr.) prodam. Poizve se pri A. Grebene, Pražakova ul. 2. »Nakup in prodaja vreč«. Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro dajanje naslova 15 Din. Najmanjši znesek 17 Din. KOLESA MOTORJ Mizarski stroj kombiniran frezerjan brez jermena kupim. Jenič, Ljubljana. Poljanska cesta 69. 20965-29 5fio7i •>o dobrai cene ugodne, lz ZU971-Z9 | blra vellka> S. Rebolj & drug Gosposvetska c. št. 13 145-11 Avto, moto tieaeda 1 Din, d« vek 8 Din, za šifro ali dajanje oaslov» 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. Motor Zelo poceni prodajamo kolesa tudi na obroke. Banjai, Miklošičeva cesta 20. 21023 11 Kolesa malo rabljena, stara ln nova, dobrih znamk, po ceni naprodaj pri »Pro- Beseda 1 Din davek 3 Dia, I Beé5.d.a 1 ,Dl°< Jav«s 8 Din za šifro ali dajanje naslova !a Sr * Beseda 1 Din. davek 8 Din. Rogatec. 20602-10 S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Gorivo drva! bukove in vse druge večje in manjše vagonske po Motorno kolo Ariel, športno, 500 ccm, I drva, prodam. Dermota, Litija količine, 20489 10 I šiljke, kupujem. Ponüd be s cenami takoj dostaviti na ogl. odd. Jutra pod štev. »44-14«, 20939-1J Motorno kolo BS A 350 ccm OHV v dobrem stanju prodam za I din 5.000. Hribar Jakob, ključavničar ln vodovod | ni instalater, Jesenice. 20774-10 I Kupim Motorno kolo Beseda 1 Din davek 8 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. 400 150 675 375 120 50 300 55 120 80 190 250 80 2GU3T 27 Moderno Id kvalitetno POHIŠTVO Vse zajamCe®.- — te od 1700 Din Sperane, spalnice <775 Din kuhinjske oprave 375 Din kubinj. kredence 400 Din omare 1C0 Din poboje — itd. Oglejte s! ve-iiko libero pohištva prt »Oprava« zaloga počiš t v» Ljubljana. Oelovška c. 50. 20683-12 Samsko pohištvo moderno in 2 lepi kredenci prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20793-12 Moderno novo opremo spalnico, kuhinje, prodam zaradi odpotovanja Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20819 12 Sperane spalnice ▼ orehovi imitaciji prodam po konkurenčni ceni. Mizarstvo »Liften« Oelovška e. 209. 21011-12 Staro pohištvo dobro ohranjeno, ter ma-drace podam za 9fX) D;n. Tudi lepa salonska kredenca naprodaj. Ocrled dopoldne Čopova resta i/IIT, levo /Delavka zbornica). 31014-12 Med mestom in deželo posreduje »Jntrov« mali oglasnik Glasbila, Seseda 1 Din iavek S Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Kratek črn klavir znamke »Steyner Wien« rabljen, radi pomanjkanja prostora ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20417 26 popolnoma novo, komp letno znamke »Lot-z« Z ttj° I 200 trnjevih sadik doorooh.anjeno mašino . , .. , . J . do 500 ccm. Motocikel (^editschi.a, Christusdorn) zamenjam tudi za vmo za živo im-^ Ponudbe na ali mlevske izdelke. Po- K1- odd" Jutra P°d *Jr: nudbe na ogl. odd. Ju-1 ^fl" 216-7 tra pod »Oba zadovolj- ni 1£37«. 2W58 :o Stingi klavir dobro ohranjen, zelo ugodno naprodaj. Xas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 30850-33 Črn pianino tvrdke »Förster«, nerabljen s krasnim glasom, naprodaj. Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21. 20718-26 250 Din nagrade dam onemu, ki dobi kupca za moj grai.-iofon O?-ta v Rof.no rioliMc 9 20935-26 Stroji Beseda i Din. davek 3 Din ut šifro ah dajanje naslova 5 Din Najmanjši zneaek 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv 7. okroglim čol-ničkom nemški fabrikat, kateri tudi stika, poceni naprodaj. 20637-29 Motor na upojni plin C Sauggasmotor) 40 do 60 HP, v dobrem stanju kupimo. — Pismene ponud.be pnd >47127« na Publicitas, Zagreb. 20553-39 Mizarski stroj »Universal« kupim. Mizarstvo Saje, Vel. Loka. Dolenjsko. 20754^9 Motor na vpojni plin 15 do 30 HP v dobrem sta nju. kupim za pogon. Po nudbe na polr. Jutri Ma ribor pod »Rent.bil«. 20766-29 Pffaf Singer skoraj novi šivalni stro ji, poceni naprodaj, pri »Promet«, nasproti Kri-žanske cerkve. 20927-29 Stare metale in odpadke bakra, medenine, svinca ku ptije »Unitas«, Ljubljana, Cel-ovsKa cesta 90/a Telefon 22-19. 20826 7 Lipovo cvetje arnikovo cvetje ter vse Motorno kolo I vrste Pravilnih rastlin, lvioiorno Koio stalno kupuJem po ^j. 200 ccm, poceni prodam višjih cenah. Ponudbe ogled ^po^lö^url. Naslov | na ogl odd Jutra pod »LipOTQ cvetje«. 20701-7 Motorno kolo s prikolico, brezhibno, poceni naprodaj za gotovino. Indendantsko slagallšte, Moste, mojster čujnlk. 20831-10 v vseh poslovalnicah Jutra. 20890-10 Kdo bi prodal hranilno knjižico Ljudske posojiln ce ljubljanske do 23.000 Din na vknjižbo za polno vrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Vrednost nad 160.00U Din« 20563-iti Ureditev dolgov potom .sodnih ln ;2ven sodnih poravnav Nasveti v konkurznlh c& de vab ln veeh drugih tr goveko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, «estava ln aprobaonja bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hranilnih »log in plasiranje istih. Vai posi- kmečke taSčlte edina Koncesionirana ko-merclonama pisarna LOJZt ZAJ C Ljubljana, Gledališka i. Telefon 38 18 32-16 Praštedione knjižice, kontokorente I aH dobroplse ln d«lnlce | kupim proti takoJSnjl gotovini. Najvišje cene. | Rudolf Zore LJubljana, Gledalska, | ulica 12. Telef. 38-10. 20906-161 Kolesa In Šivalne stroje prvovrstnih znamk prodaja zelo poceni trgovl na Triglav, Resljeva 16. Stara koleea in stroje vzamem v račun. 20938-29 Trgovino v podnajem ugodno od dam. kompletno založeno trgovino takoj zaradi bolezni. Gotovine potrebno din 50.000. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ugodnost«. 20706-19 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova nI. 40. i Lokal vnovčuje hranilne ta trafik, .t^m sii ™ knjižice VSeh bank ®eB1 trafiko v najem. Po- in hranilnic. Kupuje 3V/t, °nfjen^-/*'" vrednostne papirje, 3054-19 valute in zlatnike po -- najvišji dnevni ceni Branjarijo in 237 "I mlekarno dobro vpeljano, na zelo prometnem kraju, tskpj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20920 19 Družabnika ne glede na njegov poklic z do 20.000 din, — iščem za otvoritev večjega mesarskega obrata. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Dobiček deliva«. 20752 16 Kd-o bi dal b'anilno knjižico za 10.000 Din od Mestne h.anilnice proti dobrim jb.estim in jajn-3tvu na prvem mestu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Sigurno zajamčeno lO.OOOc. 20760-06 Beseda | Din. davek 8 Dia t* fifro «JI dajanje naslon " Dia. Najmanj« ueaek 17 Dia. Vodno žago Beseda 1 Dia, davek 9 Din t mlinom ali gostilno, vm- za šifro ali dajanje nadeva mem v naj«n. Ponudbe na | S Din. NajmanjSl cneaek ogi. »Gotovina«. odd. Jutra pod Slfro 20479-17 17 Dia. Kupci, pozor! V nedeljo 22. t m. ob 10. uri dcpoldne se prodajo na licu mesta iz prost-e roke večje in manjše zemljiške Brivci, pozor! dobroldoča brivnlca za dame ln gospode se ta- _ ____________ koj odda v najem, proti I parcele (travniki), kateri se malenkostni gotovini. — nahajajo v bližini glavne Naslov v vseh posloval, ceste". Kraj j'e idealen, le-Jutra. ga lepa. Prodajalo se bo 20603-171 poceni. Zbirališče Tržaška cesta pri dolgem mostu. Gostilno in « mesarijo I Ca 5.000 kv. m ali samo gostilno vza- »pmHi8?a mem v najem na pro- . t . . metnem kraju, eventu- ff?da™ .tekoi v Spodn* elno tudi kupim. Ponud t ". Po'IT«B? P" ^skec be na podružnico Jutra Mlfki\ b™6Iln,1-^ 10 v C^ju ^^ pr^ r,^ Ljubljana VII -met«. "I Me šli ne al: laja d je naslova 3 Djl NajmanjSl cneaek 17 Din. Na Jesenicah na glavni cesti oddam lo-1 kal primeren za vsako obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotov uspeh« tisoč. Ponudbe na oglas, 20716-19 I odd. Jutra pod »HISa za gotovino«. 20917 20 Kupim hišo v Ljubljani do din 100 Trgovino mešanega blaga Parcele vpeljano, na najprometnej- ugodno prodam v počet ši točki periferije Ljubica- ku stažlc ,zve n ne ugodn prodam. 1'onud 1 be na ogl. odi. Jutra pod »Ni boljšega«. 20M6-19 Leban Valentin, Stožlce St. 93. 20928-20 Mesarji in trgovci pozor! Mesarija s stanovanjem in vsemi postranskimi prosto ri ev. tudi za trgovino se odda. Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Prometna točka«. 20807-19 Enonadstropno vilo 2 trosobn: stanovanji, ku pim proti gotovini ali hra nilnim knjižicam. Prevzamem hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana bližnji okoliš«. 3077S-2C Automatski bufet v centru mesta, takoj ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugodnost St. 150« na ogl. odd. Jutra. 20858 19 Stanovanjsko hišo novo, visokopritlično (na pol vilo) precej zemljišča, brajde par minut od postaje Slivnica pri Mariboru crocjam. Cena Din 55.000. Maver štev. 100. 20989-20 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pr' denarnih zavodih. Na-lOf.be kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — In formacije. — Ureditve. revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarska posle izvede »Svetovalec« koncesijonlrana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rim ska cesta) štev. 7. 2079516 Ljudske posojilnice Celje ln Hranilnice poso jilnice Ljubno knjigo kupimo. Pon. na podr. Jutra v Celju pod »Denar«. 20652-16 Rentabilna trgovina dobro vpeljana, lšče družabnika s primernim kapitalom za povečanje obrata. Ponudb« na podružnico Jutra v Celju pod »Sigurna naložba«. 20982-16 Kompanjona s 60.000 eprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vpeljana trgovinac. 80007-16 Hišo z vrtom 2 madrina I Prodam- Gostilničarji. r magacma trgovci, mesarji ali dru- prostoma, takoj oddam. obrtnikom nudim Cankarjevo nabrežje 25. ugo, Zagreb. 30763 90 Bifejsko delikatesno prodajalno ln moderno mlekarno Zdravljak v velikem kra. Ju na Jadranu, celo leto dobro ldoča — potreben Je mal kapital — prodajam zaradi bolezni lastnika. Ponudbe poS-ljlte na ogl odd. Jutra pod »Radi bolezni«. 20609-19 Kleparsko delavnico oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavnica«. 10001-10 Parcela s treh strani ograjena, elektrik«, vodovod, naprtdaj v Prešernovi ulici, Zelena jama. Pojasnila pri Vorina, Hrvatski trg 1, Ljubljana. 90853-9) Krasno posestvo z novo hiSo pet minut od Črnomlja dam v najem, ali prodam. MalneriS, Crnomlj? 20753-20 Lepa vila novozfdana na Bregu pri Ptuju t sadonosn'kom in vrtom ugodno naprodaj. — Vpraša se Sp. BTeg 27a. 20775-20 Vilo ali hlSo z vrtom, dvo-stanovanjsko. le v bližji periferiji Ljubljane, ku pim. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Drade 80771 žjl as. I Tristanovanjsko hišo Rožni dolini. Cesta XIX, St. 3, prodam. Cena po dogovoru. 20854-20 Velika trgovska hiša v najbolj prometnem centru mesta Maribora z lepimi lokali ln več komfortnih stanovanj, letni donos nad stotisoč Din takoj naprodaj. — Resni kupci naj vlože ponudbe na podruž. Jutra pod »Trgovska hiša« 20426 20 Malo posestvo v Savinjski dolini, ugod no naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2059^20 Hišo s trgovino mešanega blaga ln trafiko, na zelo prometni cesti prodam. Pripravna tudi za vsako drugo obrt. Cena ln plačilni pogoji zelo ugodni. Interesenti povpraéajte pod Šifro »Res ugodno« na ogl. odd. Jutra. 2OT14-20 Hišo a lepim sadnim vrtom ln nekoliko zemlje prodam v Mengšu 145. 20552-20 Vzamem v zakup ali pod drugimi ugodnimi pogoji 10 do 20 oralov zemlje za maker in skup. gospodarskim ln stavbenim poslopjem Ponudbe pošljite na naslov: Mira Gruičič, Vel. Gorica. 20575-20 Žaga na vodni pogon, a 3 listi ln 2 clrkularjema ter mlir) na 2 teča*a m 2 Joha zemljišča. 5 km od postaje pri banovlnski ■jesti nn proda J za cm: 120.000 Din. Nasi, v vseh posl-j^a.nirah Jutra. 20591-20 Kupim hišo na mesečne obroke ali Jo vzameir. v najem. pon. na ogl. odd. Jutra ped »Siguren plačnik« 20642-20 V Celju Je naprodaj enodružinska hiša z elektriko, vodovodom in vrtom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20650-20 V Celju prodam 2 hiši, eno novo z mesečnim donosom din 800.—. Cena din 110 tisoč. Drugo z mesečnim donosom din 1.100. Pojasnila daje Prevolnik, Cesta na grad št. 11, — Celje. 20980-20 Hotelirji! Gostilničarji! Pozor! V slikovitih gornjih Halozah ugodno proda ali zamenja za hišo (vilo) z vrtom v večjem mestu Slovenije vinograd z vsem letoènjlm vinskim in sadn'm nridel-kom ter z vsem zraven spadajočim inventarjem Posestvo sestoji iz 3 ha vinograda nasajenim z žlahtno trto, kakor rizling. burgundec, trami-nec, moziavec ln druge žlahtne vrste; 3 ha sadovnjaka. 4 ha hrastovega in bukovega gozda primernega za sečnjo. 2 ha pašnika in pol ha. njiv. Razen tega krasi posestvo lepa gosposka hiša z dvema viničarija-ma. ki Je vse v najboljšem stanju. Ponudbe na | ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »R. V .44«. 20540 20 Hiša z gostilno ter lokalom za mesarijo, pripraven za vsako obrt na prometni točki ob državni cesti, 10 minut od kolodvora v Celju naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20588-20 Nekaj lepih stavbnih parcel v Koìezi'j; najTodaj. Potzre se v ogl. odd. Jutra. 21019-20 Ugodni nakupi ŠESTSTANOVANJSKA hiša. novokidana. vrt donos 16.000 letno. Ce na 110.000.—, hipoteke 40.000.—. Moste. ENODRUŽINSKA vila. petsobna, konfortna sadni vrt. cena 400.000 hipoteke 245.C00.—, Poljane. TRISTANOVANJSKA hiša, novozldana. vrt Cena 140.000.—, Rožna dolina. PARCELA 495 kv. m po din 45.— kv. m, nad Stadionom. PARCELA 600 kv. m po din 90 kv. m. Poljane. DVE VILI novozidani. konfortni pri tobačni tovarni. Cena 380.000 ter razne druge objekte proda poslovalnica ADA MIò. Ljubljana. Gosposvetska 8 11. 20S92 20 Hišo z vrtom oddam takoj v najem, event. tudi prodam. — Savlje 58. Ježlca pri Lju bljani. 20833 20 Lepo posestvo 10 minut od Šoštanja, arondirano. dve hiši, go spodarsko poslopje, vse v dobrem stanju, sado-nosnik. gozd. njive. — Več izveste : hotel Kra-lja Petra trg 12. Šoštanj Enonadstropno hišo v LJubljani z raznimi gospodarskimi poslopji, zelo rentabilno ln pri Hišo prodam ali zamenjam za parcelo. Potreben kapital 48.000 din. ostalo hipoteka. Naslov: Zvezna ulica 11, Zelena jama. 2070020 Trgovska hiša v Celju s hipoteko na<-prodaj, zaradi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20727 20 Prodam hišo v Rogatcu štev. 31. Naslov: Roj ko. Ljudska Samopomoč v Mariboru. 20720-20 Stavba na deželi s trgovskim lokalom, 10 stanovanj, poleg lesne industrije, oddam v najem ali prodam zaradi starosti, pod ugodnimi pogoji. Andrej Huszka, Zabuka pri Celju. 20686 20 pravno za vsako podjetje. nadalje udobno večjo novo vilo s prednjim vrtom, odnosno poleg vile ležeče zemljišče s hišo ln tej pripadajočim gospodarskim poslopjem na prometni cesti, pro dam lz proste roke. — Ponudbe pod »Redka prilika« na ogl. odd. Ju tra. 20689 20 V Ptuju Je zaradi smrtnega slučaja ugodno na prodaj ali pa se odda v najem velika hiša, obstoječa iz dobro ldoče gostilne s tujskimi sobami, številnimi trgovskim! lokali, stanovanji za stranke, obsežnim gosnodarskim poslopjem, vrtom ln s stavblSčl. Na prometnem kraju sredi mesta. Primerno tudi za večja industrijska podjetja. Naslov: Riegelbauer. Ptuj. 20597-20 Malo posestvo obstoječe iz 3 oralov sadovnjaka. vinograda, po lja. renovirane hiše in gospodarskega poslopja primerno za vpokojenca. prodam ali dam najem Naslov L. S. Kauče 5, pošta Velenje. 20657 20 Malo posestvo hiša z verando. 3 sobe, lep kraj. blizu Celja na prodaj. Peter Mavri, trgovina Vojnik Okolica 70 pri Celju. 20653 20 Stavbne parcele ugodno naprodaj, ob ce stl iz Zg. šlške v Do!-nice. Pojasnila daje advokat dr. Vrtačnik. LJ., Trdinova 7. 10905 20 MB Beseda 1 Din, davek 8 Dta. i\ šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tn*Sa-Xa«, Tvr^evi c<"st: 12. 2«>48-21 Dvosob. stanovanje •clnSno, zelo leno, vrt. oddam v Zs. SiSki štev. 254, p.-Ie-g nm-e šole. Vprašati ■.etotam pri g. Lukan. 0OOI6-S1 Enosob. stanovanje iščem u 1 %K 16. september v Šiški :n» Dravljah, stranka brez otrok. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 2)1015-91a Trisobno ali dvosob. stanovanje večje moderno z večjim ka binetom blizu centra išče za 1. oktober uradnik brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra do 27. avgusta pod »Stanovanje«. 20988-21a Enosob. stanovanje za oktober iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik pol leta naprej«. 20901-21a Dijaške sobe Beseda 1 Um. lavek Ü Um za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din. 2 dijaka srednješolca, sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbo in 6trogo nadzorstvo v neposredni bližini Realke in Srednje tehnične šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20661-28 Več nižješolcev sprejmem na zelo dobro domačo prehrano ln pri učenju ln vzgoji skrbno nadzorstvo. Zlberto-va 30 I. 236-22 Enosob. stanovanje oddam takoj ali pozneje v 1," 5:ški 'il. Pod hribom. 200 46-91 Sobo in kuhinjo nddam s 1. septembrom. Vel. Čolnarska ul. 15. 20972-21 Dvosob. stanovanje - balkonom, solnčno, par-ketirano oddam 2 osebama Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka« 20964-21 Stanovanja BoboO» 1 Dan, aavfjü a Ulli. U 4iino «J.Ì dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 2 ali i sob z vsemi pritiklinami v centru mesta iiie stalna stranka in točen plačnik za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M«. * 20467-21a 3—4 sobno stanovanje l&*»rr. Dr. Krišper Tone, Društvena 20. 4 20859-21a Trisob. stanovanje B kopalnico, plinom ln vsemi pritiklinami, če Je možno v vili, z uporabo vrta iščem s 1 na vembrom. Ponudbe pod »Avgust« na ogl. odd. Jutra do 24. avgusta. 20703-21 Komfortno stanovanje »saj štirih sob, tudi bližnja periferija, Iščem za oktober aH kasneje. Ponudbe pod »Točen plačnik 9787« na ogl. odd. Jutra. 1920&-21a Uradniška družina etalna. tričlanska, odrasla in mirna išče dvosobno stanovanje za 1. november. Dopiše pod »Do 700« na ogl. odd Jutra. 20698-21a V Savinjski dolini Iščem s 1. X. dvo- ali trisobno, moderno stanovanje. če mogoče s kopalnico v vili ali novi hiši. Pogoj elektrika ln voda. Ponudbe z navedbo cene na podruž nlco Jutra v Celju pod »Upokojenec«. 20183 21a Dva dijaka nižješolca iz bolj?" rodb.ne» sprejmem na dobro hrano ter zračno in solnčno stanovanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19042-22 Stanovanje ln hrano nudim dijaku lz boljše rodbine. Ljubljana. Medvedova 27. — pritličje. 20780-22 Dva dijaka v dobro oskrbo sprejmem v bližini bežigrajske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 20783-22 Dva dijaka i« boljie družine sprejmem v v«o oskrbo v zračno sobo. Akademik za pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20ÖCS22 Dijaka ali dijakinjo vzamem v oskrbo ali v zameno za sina, ki študira v Ljubljani. Lasič, učitelj — Kranj. 20900-23 Dijake sprejme učiteljska rodbina v Mariboru. Vrt. kopalnica, strogo nadzorstvo. Ponudbe na podružnico Ju tra v Mariboru pod šifro »Učitelj«. 20984-22 Dijakinjo sprejmem v prijazno sobo kot sostanovalko. — Hrana zdrava, cena zmerua. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ogled od 1 do 4. pop. 21000-32 2 dijaka s trgovske akademije ali srednje šole, 10 minut oddaljeno, sprejmem v veliko zračno sobo s souporabo kopalnice ln z vso dobro oskrbo ali brez. Levčeva ul. 11 — (Cesta v Rož. dolino čez železniški prelaz). 20690 22 Srednješolca sprejme učit. družina v vso oskrbo. Strogi c«n ter. klavir, kopalnica. Naslov v ogl. odd. Ju tra. 20737-22 Mlajšo dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje v centru me sta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20782 22 Dijaka bolj?e rodbine sprejmem v odlično oskrbo v bližini trg akademije ozir. realke. — Strogo nadzorstvo; nomoS pri učenju, nemška konver-zaoija klavdr. Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30831-22 V Mariboru dijaško stanovanje soba, kopel J. klavir, na željo nemška konverza clja. blizu realne gimnazije. V poštev pride samo resna in dobro vzgojena dijakinja. Na slov v vseh posi. Jutra. 20585 22 Dijakinjo ali dijaka, nižješolca. — sprejmem na stanova nje in hrano za 400 din Franja Miklavec. Ljub Ijana, Zalokarjeva 9. 20830-22 Sobo lepo opremljeno, oddam boljši stalni osebi takoj ali s 1. sept. pri sv. Kri-ètofu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20244-23 Majhno sobico s posebnim vhodom oddam gospodu. Zabjak 10. 20894-23 Opremljeno sobo lepo in velik s posebnim vhodom oddam solida osebi. Ogled vsako popoldne. Naslov v vstl. poslovalnicah Jutra. 30876^33 Lepo opremljeno sobo z 1—2 posteljam , poseben vhod oddar solidnemu, boljšemu gospodu za takoj. Kersnikova ö;lT, vrata 7. 30883-3ö Solnčno sobo opremljeno, s posebnim vhodom, takoj ali s 1. septembrom oddam. — Marmontova ulica 18. 20647-23 Dijakinjo višješolko z boljše dru žine, sprejmem v zelo lepo stanovanje in fino oskrbo poleg nebotičnl ka. Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20805-22 Dva dijaka sprejmem na vso oskrbo. Več se poizve: šmar tinska cesta št. 18. par na pekarna. 20811 22 Dijaka sprejmem p«) ugodni ceni v lepo čisto sobo in prvovrstno oskrbo. Miklošičeva 15, IV. ne d s t. 20760-22 1—2 dijaka nižješolca sprejmem v lepo stanovanje in zadostno hrano. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20796 22 1—2 dijakinji sprejme v oskrbo boljša obitelj. Hrana dobra, zmerna cena. bližina 11-ceja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20867-22 2 dijaka vzamem najraje na vso oskrbo. Hrana domača in izdatna. Cena zmerna. Ponudbe na oglas, odd. Jutra. 20873-22 Dijaka nižješolca sprejme v dobro oskrbo učiteljska družina v Ma riboru. Pomoč pri učenja. Naslov v podr. Jutra v Mariboru. 20659 22 Dijakinje sprejmem na hrano ln stanovanje z vso oskr bo. pod strogim nadzorstvom. Kopalnica ln klavir na razpolago. Cene zme.ne. Gradec Pa lais Elisabehtstrasse 18, III. nadstr. Ravnateljica Fani Pirstner. 20541-22 2 dijaka sprej m-9 v vso oskrbo Zupan, Beograjska 6. III gimn. 20837-22 Nižješolca sprejme v prav dtfbro oskrbo in vestno nadzor stvo, profesor. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 20821 22 Stanovanje obstoječe lz večje sobe ln kuhinje, ali dveh manjših sob ln kuhinje v bližini centra. Išč m za takoj. Ponudbe na o?I. odd. Jutra pod »To čen plačnik«. 20978-21a Stanovanje za poslovne prostore v lepi zzradbt prve?a e"en drueeira nadstropja, pri tllčja ali dvoriščne zgrad be. veliko 3 — 6sobno lšč<=m za takoj ali po zneje. Prednost Aleksan drova cesta ln bližnja okolica. Ponudbe takoj na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«, t- 20033-21a Dijakinjo nižjih razredov sprej. mem v vso oskrbo. Vpra šatl Reber 11. 20825-22 1—2 dijakinji spre i mem poleg gimnazije na Poljanah. Vestno nadzorstvo, — dobra hrana. Ponudb- na ogl. odd. Jutra pod »Din 430«. 20733-22 Za dijaka šestošolca lééem stanovanje pri boljši rodbini, nairaje z lastno sobo v centru aH pa blizu III- realne gimnazije. Ponud. na osi. odd. Jutra od »Strogo nadzorstvo«. 20669-22a Dijakinji sprejmem. Velika sončna soba. dobra oskrba, kopalnica, ob tromostju Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20897-22 2 dijaka (inji) sprejme uradniška družina v vso oskrbo, vestno nadzorstvo ln pomoč pri učenju. Na željo nemška konverzacija. — Hrana dobra, domača, kopalnica in vrt na raz. polago, 15 min. od cen tra. Karadžlčeva 10. — Kolezija. 20886-22 Dijaka sprejmem v lepo. sončno sobo s kopalnico, z zajtrkom, event. hrano, nemška kor.verzaclja. — VI.a oddaljena 15 minut od III. drž. gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20915-22 1—2 dijaka (inji) sprejmem v dobro po polno oskrbo v lepem novejšem stanovanju. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20930-22 /J,TfWiY'|. iHV-k |> I' »j» K'fro %U lajanje o»M«t» 5 Did (fajmanjš1 in»wfc 17 Din Sobo s štedilnikom, pritlično oddam s 1. septembrom ozir. oktobra v Zvonar-skl 11-1. 20779 23 Prazno sobo lepo, sončno, s posebnim vhcdom in uporabo kopalnice, oddam takoj, cena umerjena. Naslov v vseh poslovalncah Jutra. 20781-23 Dijaka ki bi posečal humanistično gimnazijo od I. razreda do IV. raz. spreimemo z vso oskrbo. Pomoč tudi pri učenju. Naslov v vseh posi. Jutra. 20922-22 2 dijakinji (ka) sprejmem v zelo dobro o skrbo po solidni ceni. Ve lika zračna soba s kopal nico. Nemška konverzacnja. Bleiweisov* c, l./IL levo. Gospodično sprejmem na stanovanje in hrano v bližini Zvezde. Poizve s; pri Rozmanu, Dvorni trg 3. 20745 23 Sobico po možnosti s plinom iščem za takoj. Naflov v vseh poslovalnicah Jutra. 337-4)! -28» Opremljeno sobo za 2 oseb: s posebnim vhodom oddam za 1. september. Vprašati Resljeva cesta 30/11. 3f 030-23 Sobo v centru sončno, veliko ln lepo, oddam boljši gospodični Naslov v vseh posloval. Jutra. 20625 23 Lepo sobo s posebnim vhodom, v prvem nadstr. takoj od dam boljšemu gospodu, v N. Gregorčičeva 7a I., vrata 4. 20835 23 Lepo sobo opremljeno, s souporabo kopalnee, v najožjem centru oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20681 23 Opremljeno sobo lepo, krasno, v centru mesta oddam eni ali dvema osebama z vso oskrbo s souporabo ko palnlce. Naslov v vseh ooslovalnlcah Jutra. 20829 23 Sobo elegantno s kopalnico ln hrano oddam. Center. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 20834 23 Sobo opremljeno, s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 20812 23 Lepo sobo novo opremljeno s poseb nm vhodom, oddam bolj šl event. čez dan odsotni osebi tik pivovarne Union. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20810-23 Podstrešno sobico s štedilnikom, oddam 1. septembra — zaposleni mlajši ženski osebi. Vogelna, 9, I. nadstr. Trnovo. 20768 23 Opremljeno sobo oddam takoj. Dvorakova 3-III. 20895-23 Opremljeno sobo takoj oddam, pri tramvaju, I. nadstr. sončno. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 20899 23 Prazno sobo lepo, veliko, sradi mesta, sončna stran, od dam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Ju 20912 23 Podstrešno sobo s štedilnikom, sredi me sta, oddam boljši osebi. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 20866 23 Nižješolki sprejme boljša družina v popolno oskrbo sredi mesta. Novoopremljena soba, souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20738-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 20707-23 Lepo sobo s souporabo kopalnice oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 310ÖT-23 Prazno sobo oddam za 1. »eptember. Moste, Prešernova 26. 20968-2» Opremljeno sobo lepo, z balkonom oddam pri Tivoli. Naslov v vseh posi. Jutra. 20962-23 Sobo s štedilnikom, "vodovodom ln elektriko, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20923 23 Uli Be»eU* t Ulli, davek 3 Llib u Šifro ali lajanje naslova S Din. Najmaajii tneeek 17 Din. Sobo strogo sepanrano, event. z vhodom iz stopnic z uporabo klavirja, iščem v centru. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Boljši, stalen«. 20G29-23a Gospodična v 6talni službi išče ne-epremljeno »obo, toda z vs„ oskrbo pri boljši družini za takoj. Najraje za Bežigradom ali v Trnovem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«. 20572-23a Sobo strogo separlrano s hrano Iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separlrano«. 20746-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta, Iščem. — Prednost v novih zgrad bah. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj ali kasneje«. 20862-23a Gospodična išče sobo z uporabo kla virja event tuij kopalnice. Ponudbe na ogi odd. Ju tra pod »Konservatorij«. 2167 4 Razno Beaeda 1 Dio. cUve* 8 Din. ta šifro Ul lajanj» omIot» B Din. Najmanjil ineeek 17 Din. Lepoto hočete doseči zato potrebujete knjigo »Tajne kozmetike« od iozmetlčarke Slave GrU Zagreb. Lopašičeva 11. parter. Naročite st tudi tonček nočne krem«, ka tera Vam ohrani ilee v mladostni svežostl. Knjl ga stane 40 din. lonček nočne kreme 20 din. 260 37 Novosti perila, obleke, pumparice 1. t. d. nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 24. äRSZPtAČEN POUK V ISRAN3U I Svet 4108 Odgovorite takoj na poet no ležeče. Imam važno stvar za vas. 20869-24 Želim se seznaniti z gospodom drž. uslužbencem. Ponudbe pod »Slovenka« na ogl. odd. tra. 20912-23 Naključje me morda seznani s simpatičnim Inteligentnim gospodom. 32 do 38 let starim, plemenite duše ln v dobrem položaju gospodična lz boljše, premožne družine, resne narave, dobrosrčna, si želi ustvariti prijeten dom, ki temelji na med sebojnem razumevanju. Dopise pod strogo dis-krecijo na oglas. odd. Jutra pod šifro »Zadovoljstvo«. 20532 24 7AHTEVA3TE BREZPLAČEN CENIK Reimold^ I TVORNICE 61MBJI MARlBORitU« SoAčno sobo lepo opremljeno, z vso oskrbo išče v centru mesta fina gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno pia čam«. 20595-23a Prazno sobo sobo s kabinetom, odnosno večjo sobo s ku hinjo. Išče drž. uradni ca. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pot »Solidna ln točna plačnica.« 20684-23a Prazno sobo veliko, s štedilnikom 1-ščem. Ponudbe pod šifro »Dve mirni osebi« na ogl. odd. Jutra. 20562-23a Opremljeno sobo lepo. veliko z zajtrkom ln uporabo kopalnice, išče mirna stalna gospodična v centru. Ponudbe pod »čista« na ogl. odd. Jutra. 20704-23a Cunje Krojaške odrezke. stan papT tekstilne odpadke ovčjo volno govejo d a ko (aravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER. Maribor. Dravska ul 15 Stanovanje s hrano Iščem za svojo hčerko v bližini uršulink, kjer bi obiskovala I. mešč.. zelo bi rad k nemški družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20711 22a Lepo sobo čisto, s posebnim vhodom. s souporabo kopalnice. Išče gospodična. — Ponudbe z navedbo cene pod »888« na oglas, odd. Jutra. 20708 23a Opremljeno sobo solnčno, ne previsoko po stopnicah, Išče solidna gospodična pri mirni stranki s 1. septembrom po zmerni ceni. Stalna in točna plačnica. Do pise na ogl. odd. Jutra pod »Mirna sobica«. 20641-23a Sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom, išče mirna vdova in točna plačnica. Ponudbe na ogl. odd. .Tutra pod *100 Din«. 2C033-2S» Sobo s klavirjem oddam, even sprejmem sostanovalca k mirnemu gospodu. — Tabor 5-1., desno. 20976-23 Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom s stopnišča oddam s 1. sept. boljšemu stalnemu gospodu'ln točnemu plačniku. Ogled od 11. do 13. ure. Ker snlkova ul. 3-II. levo. 20797-23 Prazno sobo Mdam poleg Stadiona. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 20856 23 K svoji hčerki odli?niakir»ì> II. gim. vzamem deklico iz boljše hiše na vso oskrbo. Solnčna soba, kopalnica, lep vrt, nemška ln francoska konver zaclja. — škrabčeva 5. 20806-23 i Sobo lepo. opemljeno, s poseb nim vhodom, tik sodišča oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20942-23 Sobo z balkonom veliko in s uporabo ko-•"■ln.ee. opremljeno aH prazno, oddam v Kotnikov! 15. Poizve se Re-zler hram, Slomškova 9. 20934 23 Sobo lepo. opremljeno, zračno - pc.-ebnim vhodom, oddam. Tržaška c. 6. Ljub ljana. 20936 23 Sobo prazno ali opremljeno oddim v najem. Vprašati: Miklošičeva cesta 16 III., des.no. 20905-23 Sobo z eno aH dvema poste Mama oddam s 1. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20904 23 Sončno sobo opremljeno, s poseb. vhodom oddam za september za 1 ali 7 osebi v Siškl. Drenikova ul. 31. poleg sokolskega doma. 20963-?} Opremljeno sobo suho in »olnfno. ne previsoko po st< pnicah išče solidna gospodična pri mirni stranki po zmerni ceni z« takoj ali s 1. septembrom. Stalna in točna plačnica. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Wrna so Vca«. iW-iSa Livarna železa in tvornica strojev IŠČE za svoj konstrukcijski urad diplomiranega strojnega inženjerja Pismene ponudbe pod 47147 poslati na Publlcitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 30 letni z lastnim domom in eksistenco želi znanja z gospodinjo iz dežele. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Ločenec«. 20991-24 Vsaka Oes. d» 1 LTn; davek 3 Din ta lajanje naslova o Din; najmanjši znesek 20 Din. Šolski upravitelj v bližini Maribora, se želi zaradi ženltve se znanltl z učiteljico ail premožnejšo gospodično, staro 22 — 28 let. Iz ključno resne ponudbe s polnim naslovom ln sliko, ki se pod neugodnimi pogoji častno vrne na ogl. odd. Jutra pod »Mirna bodočnost«. 20758-25 Mlad trgovec želi poročiti gospodično srednjih let, zaradi povečanja trgovine, potreb no nekoliko gotovine. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja ženitev«. 20744-25 Samska trgovka na dež"l!. srednjih let, bi poročila solidnega gospoda, od 40 do 4ò let, z primernim premož-njem brez otrok, ki imi veselje d-o trgovine. P>.nudbe na ogl. odd. Jutra poa »Trgovina 46«. 2U7ÌO-2Ò Ločenka s kapitalom, srednjih let. želi znanja s gospodom od 40 — 50 let s stalno službo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Novo življenje« 20865-25 Gospodična trgovsko naobra&na z 60.000 din se želi poročiti z nad 30 let starim državnim uradnikom ali trgovcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »21v ljenJe ni praznik«. 20801-23 Gospodična temperamentna, ugodne zunanjosti ter Inteligen, tna. želi znanja v evrho ženltve s primernim gospodom od 29 do 45 let z dobro eksistenco. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča velikodušnosti«. Strogo diskretnost. 2057323 Gostilničar samec, želi znanja z gospodično, ki Ima nekaj premoženja ln ki lahko dobi obrt za trgovino. Dopise s sliko poslati na podružnico Jutra v Celju pod »Prijaznost«. 20981 25 Informacije Besed» I Din lavefc S Dm ta šifro «h lajanje naslovi 5 Din ffajmanjgi toesek 17 Din Davčne pritožbe zoper prldobnino, zgra darino, prošnje za obročno odplačevanje: Da v čna poslovalnica. LJubljana, Kolodvorska 41. 20815-31 Dražbe Beseda 1 Din davek 3 Um za šifro s!1 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tntsea 17 Din. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v LJubljani, Cesta 29. oktobra 24-1. proda dne 15 septembra 1937 na javni dražbi cca 1850 plm bukovega tehničnega lesa iz svojih gozdov pri Straži pri Novem mestu. Razglas, pogpjl, tlsko. vlne ln pojasnila se do bljo pri gornji državni upravi v Ljubljani ln šumskl upravi v Straži. 20790-32 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. ZBHTEYH3T BRE5PLACN1 PuDUCNh GLASBILA NA|VE£)E.DQMACE • 5TR0£NE>IVJft FSCHNEIDER KR. DVORSKI DOBA/1 T EL'}..;,? ZAGREB • ' NIKOLICÉVA ' 10' MOŠKI ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite OK AS A 50 tablet Din 110 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 Dobiva se v vsaki lekarni. LEKARNA [Mr. Rozman I Beograd, Terazije 5 JJL V*ak» o*5*»r - * Do: lav>-k a Ort ta lajanje naslova 5 Db: oajman]&t topseh 30 Do 3.500 Din posojil* išč.1 d"ma za takoj. Odgovoriti do 25. avgusta neanonimno na značko »3.500 Din« na og. odd. Jutra. 20847-214 Lepa prilika! Sprejmem 2 sopotmka-ce za izlet Lika Bosna vse do iužne Dalmacije. 7. a nadaljni dogovor ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jadran«. £0814-24 Premožna vdova bi poročila železničarja, orožnika ali drugega čednega upokojenca ali kaj sličnega. Dopise prosim na ogl. oad. Jutra pod »Vdova 43«. 20612 25 Vdovec nekaj čez 50 let, dobrosrčen z večjo reStavracL jo na prometnem krajii v Sloveniji. 400.000 din gotovine, želi zopet spo znati ljubeznivo gospodično ali vdovo z nekaj kapitala, ki bi bila dobra žena. ki bi jo aopet ljubil ln in bil zvest. Resne ponudbe z naved bo starosti poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sreča mila«. (Tajnost predpogoj). 20832 25 □□□□muTXODCiCO □ „JUTRU" Poročil bi se z gospodično, ki poseduje fotografsko obrt od nosno Ima možnost Isto si priboriti, denar postranskega pomena. Po nudbe pod šifro »301et-nlk« na ogl. odd. Jutra. 20644-25 321etni fant srednje postave, mirnega ln trdnega značaja z 20.61KJ Din prihrankov ln stalno službo v Franciji želim za^ radi ženltve spoznati simpatično, zdravo in po djetno do 28 let staro Ju?oslovenko, z nekaj gotovine, ki si želi ustva riti novi svet v Franciji Dopise s sliko pošljite na naslov: M. Francois Top, 26 Rue Carnot, Villerupt (M. et. Mos), France. 20070-25 Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči ena» kega učinka, kakor ■ časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hi&o in govori dnevno desettisočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša Investicija, Id prinese korist trgovcu tn kupcu. SVEZOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolins^e vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois. BOURJOIS ★ Soir de Paris * Iz Julijske krajine Nove Sole v Julijski krajini Po odredbi prosvetnega ministra bo v prihodnjem šolskem letu po vsej državi o^e™ 2-000 nov:h ljudskih šol. in okrog 100 nadaljevalnih, nižjih in višjih srednjih Sol. Tudi v Julijski krajini bo na novo otvorjeno ali preurejeno večje število šol. V Tolminu se dosedanja gimnazija spet preuredi v učiteljice. Tudi na Reki bodo ustanovili učiteljišče. Gradiška dobi nižjo gimnazijo, Trst posebno nadaljevalno šolo za mornarje. Tudi v Solkanu pri Gorici bodo ustanovili nadaljevalno šolo, v Trbižu nižjo realno gimnazijo, v Poreču pa popolno kmetijsko srednjo šolo. Poleg teh bo po vsej deželi na novo otvorjenih 30 enorazredn:h osnovnih Sol. Toča na Vipavskem. Na Vipavskem ki po Krasu okrog Komna je divjala sredi preteklega tedna huda nevihta. Toča je na poljih in po vinogradih povzročila izredno veliko Škodo. V okolici Pliskovice, Preser j in sosednjih krajev je polovica vinogradov popolnoma uničena. Koruzna polja so bila še huje prizadeta. Pa tudi druge posevke je toča mestoma popolnoma uničila. Žrtev abesinskega solnca. Goričan Jurij Komelj, star 24 let, je bil v poslednjih mesecih zaposlen v Abes:niji kot stavbni delavec. Pričetkom avgusta pa ga je pr delu zadela solnčarica. Nemudoma so ga poslali v Italijo. Med potjo — že na Rdečem morju — pa je podlegel bolenzi. Te dni so ga prepeljali domov in pokopali na goriškem pokopališču. V črničah na Vipavskem je bil imenovan za novega podeštata fašist Primo Girola-mini. Nenadna smrt. V Sturjah na Vipavskem je nenadoma umrl gostilničar France Sapla v starosti 57 let. Vzroka njegove smrti doslej niso mogli pojasniti. V Ročinju je zadela enaka usoda 251etnega Angela Lev-puščka, vendar je bil pri njem vzrok njegove nenadne smrti kmalu ugotovljen. V Ročinju so aret'rali 361etnega priseljenca Cezarja Pollo iz Belluna. Polla se je brez vsakega dovoljenja vselil v neko barako, ki je last posestnika Florijana Rota s KaLa pri Kanalu. Rot ga je ponovno pozval, naj zapusti kočo, ko pa je bil zaradi tega pred dnevi poslednjič pri njem, ga je Polla napadel z nožem in ga resno poškodoval. Nasilneža so odvedli v goriške zapore. Gauche — fotelje— in vse drugo priznano solidno delo dobavi SEVER — Marijin trg Z. mm 1 E N 1 K 1 N V X O R mam 1 x A 1 X 0 N -1 -! »JUTRO« St 195 16 -Ne3eIJ*. 52. Vm. 1937- PRODA SE DOBRO OHRANJENA LESENA MUNGA (Holzkastenmangel), Podrobne informacije se dobe v tovarni INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV d. d., Jarše, p. Domžale. I Uscente P zastopnike, potnike, mestne in sreske jj v Dravski banovini za monopolizlran ( brezkonkurenčen, množinski predmet. B Stroga delitev po okrajih. Samo vpe-j ljani in resni, eventualno podjetja z g velikim krogom odjemalcev, ki so v m stanju prevzeti zalogo za Din 5000 in g več v gotovini, naj pošljejo svoje poli nudbe na ogl. odd. lista pod »Milo-1 novost«. rnnnrnfmrniBHmnnrnmnnjimHnimmfiun ZAHTfWJTE. BRE5PIAČNI CENIK- , I Kupimo l| SO do 60 litrske dobro g 1 ohranjene hrastove sode m g pd vina ali žganja, ■ ■ 1 »VINOCET« — LJUBLJANA—VIC S munte Špecerijska veletrgovina v Ljubljani sprejme za rajon Štajerska ln Prekmurje MLAJŠEGA TRGOVSKEGA POTNIKA proti fiksni plači. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba«. RAVNATELJA sprejme hotel v Sloveniji. Reflektlra se na prvovrstno moč z večletno prakso. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Sifro »Ravnatelj hotela«. Kupujemo zdravilna zelišča! mi NAJPOPOLNEJŠE * .VGENERÀLND ZA5TDP5TV0: m f. Schneider Vt' ZAGREB .NIKOLIÉEVÀ'lO '/v- !IIIIIII!!III!!IIIIIIIIIIII!IIIIIII!IIII Cvetje, gomolje, jagode, korenike, liste, lubje, lupine, mah, cele rastline itd.! — Samo najboljših kakovosti zadnje žetve! Dobro posušena! —• Prvovrstna, sveža in aromatična! — Ponudite, navedite količino in ceno ter pošljite večje vzorce tvrdki; Pharmacevtika iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii! DRUŽBA Z O. Z, 432/37, DeL dom< ] Razpis. Uprava Delavskega doma * LJubljani razpisuj« ilobavo hladilne naprave za svojo kuhinjo* Dobaviti je: kompletno hladilno napravo z instalacijo za hlajenje prostora v pred« pisanih dimenzijah. Splošni in posebni pogoji se dobijo v upravni pisarni Delavskega doma v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. 42, v uradnih urah. Pravilno kolkovane ponudbe Je vložiti do 3. IX. 1937 opoldne pri upravi Delavskega doma. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1937. JESENSKI LIPSKI SEJE1H 1937 OD 29. AVGUSTA' 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo» Zvanični biro lajpciSkog sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/L DO 2, SEPTEMBRA, in Častni zastopniki; i Ing. G. TÖNNIES — LJubljana, Tyrševa 33. — Tel. 27-62 ia Jos. Bezjak — Maribor, Gosposka uL 25. — TeL 20-97. Vas stane posamezna Številka »Jutra«, če si Ust naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Ljubljana, Krekov trg 10 Poštni predal 199 le le fon 3052 in 3752 Centralni trg češkoslovaške industrije — Praški eksportni sejem od 3. — 12. septembra 1937. — takoj Za Leipzigom. B0"/o popust na češkoslovaških železnicah. — 25% —50% na Inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma: ALOMA COMPANY d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2/L CEHOSLOVAŠKI KONZULAT,- PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom. ' ■— aH direktno pri direkciji praškega velesejma Praga VII, velesejmska palača. PRODAJALKA zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra računarica se sprejme v večji manufakturni in modni trgovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« y Celju pod: »Prvovrstna moč«. jngenieur-v Schule (HIL) ms J. ( De,glschland ), STROJEGRADBA (ZNANOST O POGONU, ELEKTROTEHNIKA) AVTOMOBILSKA IN AVIJATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO. Opozorilo! Podpisana tvrdka »TRGOPROMET« družba z o. z. Ljubljana, Slomškova ul. 11 opozarja vse gg. trgovce in ostale odjemalce, da gg. WALTER ENGELE in TREBAR IVAN nimata s »TRGOPROMET« družbo z o. z. ničesar skupnega več in da nimata pravice za »Trgopromet« jemati predujme, kasirati račune ali na kakršenkoli način zastopati firmo. TRGOPROMET družba z o. z. Ljubljana. OUudld vosičSl mlno^üBi mod«*» motor)!. MolHJl pogr«4jm * Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! riDBIBDNA« F. BATJKL, LJUBLJANA, RarlovSka cesta Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 28. Stavbeni materijal izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri IMI f & ** S 21 Ljubljana, &T2L €t Ip WS & A & & Tyrševa 36 a BREZ VODOVODA! VESELJE IN VEDROST ZDRAVJE IN SVEŽOST so prednosti higienske kopeli» »FEROLLVI« ___ ___ Proizvodi V MESTIH IN f^SJr ^^ »FEROLIM« VASEH, KJER ^^ ^^ Vinkovci. NI VODOVODA služi izvrstno »FEROLIM«, patentirana avtomatska peö za kopalnice, ki daje hitro (v 25 minutah) in poceni (za 50 para) toplo kopel. Minimalna nabavna cena, nikakih instalacijskih stroškov. Prospekte pošilja na željo brezplačno »FEROLIM«, Vinkovci. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino ali naravnost pri tvornici »FEROLIM« Vinkovci. SS »PRESTOLONASLEDNIK FETAR« JADRANSKA PLOVIDBA D. D« — SUSAK Doerai t>ntup«opUwaa »1 užbi s SuUica t Daltn«cr>o m obratno. Odhod ■ Bufiaka ob 14. tM±. Dnevna ve£fcra,tD» »reza ■ kopallèàl !n letovličl Jugoeloven&ke obale. Prijet n» turist ovska potovanja s 8uSaka v Dalmacijo ln na Gr&ko do mgirib Davšataih >e»iv Ekapresne fcurtssovske proge lz Benetk v Dalmacijo. PrwvrsTrU parr.-brodl — lzborna kuhinja Prospekt* ln navodila daje Direkcija na SuSa&o. tbo njen« tamicO» ta v ln družbe »Wägern Llts/Cook«. «is™«*» m « UH Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. IVANTJ, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl. neg. a br. 27870 = M O DAMÄ5F DDDRAVI PDHUA1EKCEME 3ÀTI IH HCAH LÄSirCE TA^OJ USTAVI IZ PADAM E LA! LASJE PORASTEIO TUDI HA PLEŠASTO!" MESTU.-" . Mr. ~ STAKLFMCÀ PO POVZETJU:^ Dl» 40^POSTrtlHA D W 7.-MODFDMA l/0flt1ETIKA-SPLI T S. br. 17274/37 VSE LETO Imate lahko SLADKI MOŠT ako ga konservirate z NEPAKOMBINOM A7H, NIPAKOMBIN A/n. je enostavno, zanesljivo in neškodljivo sredstvo. Navodila daje Vam „Radiosan" — Zagreb, Dukljanova ulica br. 1 Uporaba dovoljena po ministrstvu narodnega zdravja ln socialne politike. Sprejme se hotelski portir prvi pogoj: strokovnjak, znanje tujih jezikov, garancija za plačane račune. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na Hotel »AMBASADOR« Split Sprejme se hotelski pikolo Ponudbe s sliko in prepisom spričeval dovršene šole poslati na gornji naslov. ZAHVALA Ob prerani izgubi naSega nečaka in bratranca BORISA AGRE2A UČITELJA IZ ŽABNICE smo prejeli toliko izrazov sočutja in se tem potom prav vsem Iskrena zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni banov, zdravniku g. dr. M. Škofu, ki je do zadnjega lajšal trpljenje pokojniku, kaplanu g. J. Gregorju za podelitev verskih tolažil, čč. duhovščini, br. dr. F. Benedičiču, ki se je v imenu Sokolstva poslovil od pokojnika, vsem Sokolskim društvom za spremstvo, njegovemu šol. upravitelju g. Vidicu iz žabnice za ganljivo slovo, ostalim govornikom, njegovim osebnim prijateljem iz šolskih let, vsem stanovskim tovarišem ter številnemu prebivalstvu, zastopnikom društev in šolski mladini iz žabnice in škofje Loke, ki so tako daleč prišli spremljat pokojnika na njegovi zadnji poti. Prav tako iskrena hvala vsem številnim darovalcem vencev šopkov ter onim, ki so tudi v tisku ovekovečili njegov spomin. RAJHENBURG, 20. avgusta 1937, ŽALUJOČE SORODSTVO. 3 dni prištedite na delu, če uporabljate „DURLIN" lak ker krije z enkratno prevleko in suši popolnoma v eni noči. Dobite ga v 50 barvah le pri tvrdki Barve —laki Rudolf Hafner, Ljubljana, Miklošičeva c. 36 in Celovška c. 61__Tel. 35-65 Prostovoljna dražba posestva. V kratkem se bo na prostovoljni JAVNI DRAŽBI prodajalo lepo urejeno posestvo pri Sv. Barbari v Halozah pri Ptuju s celim inventarjem, pohištvom, vinskim in poljskim pridelkom in 8 glav goveje živine. — Posestvo leži ob cesti, dnevno dvakratna poštno-avto zveza. Interesenti se vabijo k ogledu posestva. Informacije daje g. Baebler in agentura Pichler, oba v Ptuju. IIIIUIIIIIIIIIIIUII g ščetn zastopstva = - ■ i s Prvovrstno vpeljan zastopnik-potnik s sedežem v Beogradu, m S prevzame zastopstva za rajone Beograd, Srbijo, Makedonijo, s § črnogoro in Hercegovino v branži tekstilni, bombažasti in I f volneni, svileni, pleteni in štrikani kakor tudi za celotno I B galanterijsko in kratko blago. Imam prvovrstne reference. 1 1 Cenjene ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod šifro: 1 g »Prvoklasno uveden zastupnik-putnik«. p I S MìfnnmiinnmimnHmnTiimnminmnminmimriimnmfnmn!imtinT?imnmmmriii ZAHVALA ZA IZRAZE ISKRENEGA SOČUTJA POVODOM SMRTI NAŠEGA PREMILEGA IN NEPOZABNEGA SINA ODNOSNO BRATA TEODORA SE NAJTOPLEJE ZAHVALJUJEMO. MAJŠPERK, ZEMUN, DNE 21. 8. 1937. FRANJO IN MARIJA NOVAK MICI KUBRICHT Urejuje Pavoria Ravljen* « Xsdaia & konzorcij *Jjjtea* Adolf Ribnika^ Za Narodno tiskamo d.