PoStnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped in abbon. post. * II Gruppo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
{
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 17
Gorica - 25. maja 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Za Slovensko narodno
listo z lipovo vejico
Kakor smo že zadnjič poročali, bo v Trstu nastopilo pri volitvah kar 12 strank. V tržaški in devinsko.nabre* zinski občini je predložena Sloveni ska narodna Usta z lipovo vejico, v drugih občinah pa so, kakor smo zvedel), predložili Slovenci neodvisne slovenske liste (Dolina, Repentabor).
Ko pišemo o volitvah, moramo zra* žiti neko posebno zadovoljstvo: vsa* kega zavednega Slovenca veseli, da -se tudi nekatere neslovenske stranke obračajo na volivce preko radija v slovenščini. S tem so, hočeš nočeš, priznale, da v Trstu jn na vsem tr* žaškem ozemlju živimo Slovenci, ki imamo na vseh mestih enakopravno pravico do svojega materinega jezi* ka. To načelo smo Slovenci vedno poudarjali in upamo, da ga bodo neslovenske stranke priznavale in upo* rahljale tudi takrat, ko bo šlo za kaj drugega kakor za lov na volivce.
Obračamo se na slovenske volivke in volivce v Trstu in ostalih občinah na Tržaškem v imenu Krščansko soi cialne zveze, ki se je za te volitve združila s Slovensko demokratsko zvenp. Čisto naravno je, da sta se za volitve obe zvezi bratsko združili in predložili skupno slovensko narodno listo, katere znak je lipova vejica s helebardo. Ni treba poudarjati, kako naravno in potrebno je, da pri občin* skjh volitvah skupno kot en mož na* stopimo vsi pošteni demokratični Slovenci, v katerih je še kaj narod* nega ponosa, narodne zavesti in zdravega krščanskega mišljenja. T as ko bi bile morale storiti tudi ostale politične skupine, v katerih so Slo* venci. Ker pa se to žal ni zgodilo, Pozjvamo vse njihove poštene somi* štjenike, da gredo mimo nekdanjih voditeljev, ki so se pregrešili proti svoji sveti narodni dolžnosti in tudi oni pri volitvah oddajo svoj glas edini res slovenski, to je Slovenski narodni listi!
Ko se je razvnela narodno*osvobo* dilna vojna, smo z nepopisnim nav* dušenjem šli v boj za narodne in člo; veške svetinje. Naša kri je tekla v Potokih. Ko pa se je bojna vihra po: legla in smo se začeli 'ozirati okoli sebe, kje so sadovi te borbe, smo z žalostjo spoznali, da so bile naše žrtve zaman. Zaigrali so jih ljudje, ki jim je bilo več za stranko in ko* ntunizem kakor pa za narod. Ali bo* no tem ljudem še zaupali in jih za nagrado še volili? Odgovor na to vPrašanje je nepotreben. Poleg tega Pa lista s peterokrako zvezdo sploh n' prava slovenska listo, ker polovica njenih kandidatov ni slovenske na* rodnosti. Enako je s komjnformi* stično listo komunistične stranke. 7° je lista Togliattijevih komunistov >n vsak slovenski glas, oddan za to listo, bo za Slovence zgubljen. Tako uidimo, da je od vseh list, ki se po* legujejo za slovenske glasove, čisto slovenska samo ena, to je Slovenska "orodna lita.
B‘li so časi, ko se je Slovenec na \ei zemlji bal govoriti v materinem teziku. To so bili časi procesov, ri* c‘nusovega olja in internacij, toda ti
asi so minili, ni jih več. Nato so Prišli časj, ko se je moral pošten Slo* Venec bati svojega rodnega brata, če
ni hotel z njim tuliti v njegov ne* pošten rog. Tudi ti časi so mimo in tudi rdeči teror je strt. Zgodilo se je, kar se v življenju prej ali slej vedno zgodi: laž in hudobija propa* deta, resnica in poštenost pa zma* gata. Zdaj smo se spet v demokra* tičnem vzdušju oddahnili, spet lahko svobodno dihamo, mislimo jn govori* mo. Naši nasprotniki so se sprli ter si drug drugemu očitajo napake ter grehe, ki so jih skupno delali ter jih
še delajo. Ljudstvo jih razočarano zapušča in prihaja do spoznanja, da so ga učili prav le njegovi očetje, ki so ga vzgajali v veri, jeziku jn pošte* n ju slovenskih pradedov. Le v tej ve* ri in v tem duhu smo se ohranili kot narod in se bomo ohranili, brez. njih propademo. Če pa se kdo še danes boji nasilnežev, naj se zaveda, da so volitve popolnoma tajne in da nihče ne bo mogel vedeti, koga bo kdo volil. Zato naj nihče ne posluša kri* vih prerokov, temveč samo sebe in svojo vest. Kdor bo poslušal svojo vest, ne bo v zadregi, koga naj voli. Samo eno pot ima, samo Slovensko narodno listo v tržaški in devinsko * nabrežinski občini ter nefratelančne slovenske liste v ostalih občinah!
Razgled po svetu
H konferenci zunanjih
ministrov v Parizu
Ko to pišemo, nas le še nekaj dni loči od začetka konference zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu. Vse prizadete države se za to konferenco temeljito pripravljajo'. Nemci zahodnih področij ob podpori zahodnih zaveznikov hitijo z ustanavljanjem zahodnonemške države. Na sovjetskem zasedbenem področju so sovjetske oblasti razpisale volitve, ki naj bi jim dale v roke močan adut za pariška pogajanja. Nemško ljudstvo jim je te račune prekrižalo. Kljub vsemu pritisku se je okoli 40% vseh volivcev izreklo proti Sovjetom. Ameriški, francoski in angleški diplomati že nekaj časa zasedajo v Parizu in se pripravljajo za skupen nastop na konferenci zunanjih ministrov. Pobudo za pariško konferenco so dali Sovjeti. Vzrokov, ki so jih dovedli do tega koraka, ne bomo ponavljali, ker smo jih v našem listu že večkrat omenili. Številni časnikarji in politični preroki si tarejo glave, ali bo ta konferenca rodila kaj uspehov. Zahod si brez dvoma želi. da bi bilo nemško vprašanje končno urejeno. Sovjetom se ne mudi toliko. Pri presojanju sovjetske politike moramo imeti pred očmi vedno le eno: sovjetski diplomati so zelo brihtni, imajo pa eno veliko napako. V smislu marksističnih dogem, ki so si jih vtepli v glavo, so do dna prepričani, da bo zahodni, ali kakor oni pravijo »kapitalistični« svet doživel gospodarski polom in se bo sam uničil. Ko se bo to zgodilo, ga bodo komunistične vojske z lahkoto zasedle. Zato je glavno načelo sovjetske zunanje politike čakati, da pride do tega zloma in se pripravljati. Kadar je nasprotnik močan, ali kakor komunisti pravijo, ko se zahodni svet »začasno konsolidira«, mu tu in tam popuščajo, ko ima gospodarske težave, pa so nepopustljivi. Čas, v katerega je padla pariška konferenca, za zahodne sile ni tako ugoden, kot nekateri mislijo, ker se je prav zdaj začela pojavljati manjša gospodarska kriza, ki je reden pojav po vsaki vojni. Tovarnarji
so se namreč vrgli v proizvodnjo za imovitejše sloje, ki imajo denar, pa so se vrezali, ker za njihovo blago ni pravih kupcev. Tako se je začelo to blago kupi-čiti, cene na veliko so padle, manjši prodajalci pa nočejo znižati cen blaga, ki so ga kupili po starih cenah. Kupci to vedo in ne kupujejo, ker vedo, da bodo cene morale pasti. To je povzročilo zastoj v trgovini in gospodarstvu, ne pomeni pa še resnejše nevarnosti za kako večjo krizo. Ker Sovjeti to dobro vidijo, se v Parizu ne bodo hoteli prenagliti, ampak bodo pogajanja na vse načine zavlačevali v upanju, da bo prišlo do večjega gospodarskega poloma na Zahodu, ki ga tako sveto pričakujejo. V tej luči moramo torej gledati na konferenco zunanjih ministrov v Parizu. Sovjeti bodo popustili le toliko, kolikor to odgovarja njihovim trenutnim političnim računom, sicer pa bodo čakali, da se gospodarski položaj razvije in razjasni. Če bo Zahod — zlasti Amerika — krizo premagal, bodo pripravljeni na večje kompromise, sicer pa se bo tudi iz pariškega grmenja rodila le miška.
Vprašanje italijanskih kolonij
odgodeno
Ves svet je bil prepričan, da bo glavna skupščina Združenih narodov odobrila sklep svojega političnega odbora o ureditvi bivših italijanskih kolonij. Toda naenkrat se je zasukalo in glavna skupščina je 18. maja odklonila Bevin - Sforzov načrt o italijanskih kolonijah. Za sedaj ostane torej vse pri starem in vprašanje bo prišlo na dnevni red šele na jesenskem zasedanju Združenih narodov.
PSI izključena iz socialistične
internacionale
Mednarodna zveza socialističnih strank ie izključila italijansko socialistčno stranko, ker se ni hotela odpovedati sodelovanju s komunisti in je izvolila Nennija za glavnega tajnika. Združeni narodi in Španija
Glavna skupščina Združenih narodov je zavrnila predlog za obnovitev rednih diplomatskih
stikov med Španijo in članicami OZN. Večina svetovnega časopisja ta sklep obsoja, ker imajo iste države redne stike s komunističnimi državami, iki so še bolj totalitarne.
Čehoslovaška
Praški nadškof je v pastirskem pismu obsodil komuniste, da zatirajo versko svobodo in kršijo ustavo. Nadškof je izdal to pismo, ko so se izjalovila pogajanja med Cerkvijo in državo. Nadškof pravi v pastirskem pismu, da komunisti vohunijo, kaj se pogovarjajo škofje na svojih konferencah, da so zadušili sko-ro vse verske liste in zaprli verske šole. Pastirsko pismo se zaključuje ž besedami: smo za svobodno Cerkev v svobodni državi.
Nemčija
Pred odhodom na konferenco zunanjih ministrov v Parizu ie ameriški zunanji minister Ache-son izjavil, da Amerika ni pripravljena na nikako barantanje, ki. bi uničilo uspehe, katere so doslej dosegle zahodne velesile v Nemčiji. Združene države so pripravljene na vsak pošten sporazum o nemškem vprašanju, ne
morejo pa sprejeti nikake sovjetske ponudbe, ki bi imela za posledico uničenje uspehov, ki so bili že doseženi v Evropi. Zahodne velesile torej nikakor ne bodo več popuščale, kot so delale prva leta po vojni.
Koncentracijska taborišča —
politična potreba
Kakor poroča »West Deutsche Runtschau«, je Oskar Mul-ler, predsednik komunistične stranke v Hessenu, izjavil sledeče: »Jasno je vsakemu komunistu, da se sovjetska Rusija, najmočnejši ščit delavskega razreda, mora obnoviti čimprej, in če je potrebno s pomočjo nemških vojnih ujetnikov. Zaradi tega ni treba razpravljati o koncentracijskih taboriščih v vzhodnem področju Nemčije, Vse sovražnike sovjetske Rusije in delavskega razreda je treba poslati v koncentracijska taborišča.«
Florath, član socialistične e-notne stranke (komunistične) v Nemčiji, je na nekem mitingu izjavil, da so sovjetska koncentracijska taborišča na sovjetskem področju Nemčije »politično potrebna«.
Iz življenja Cerkve
Sveto leto 1950
Letos na sveti večer bodo v Rimu slovesno otvorili sveto leto. V četrtek, na vnebohod 26. t. m. bo prebrano v cerkvi sv. Petra v Rimu papeževo pismo, ki uradno naznanja sveto leto.
V	teku so velike priprave za svetoletne slovesnosti in za sprejem romarskih množic v svetem mestu.
Jugoslovan prvi škof v mestu
Puntarenas
Puntarenas je najjužnejše mesto v .državi Chile v Južni Ameriki. Tam je iz preteklih desetletji veliko dalmatinskih izseljencev. Sv. oče Pij XII. je letos v tem mestu ustanovil novo škofijo. Za prvega škofa ie bil te dni imenovan jugoslovanski rojak, salezijanec Vladimir Bo-rič. Novi škof msgr. Vladimir Borič je bil rojen kot sin jugoslovanskih priseljencev v Puntarenas dne 23. 4. 1905. Še mlad je stopil v salezijansko družbo. Po dovršenih srednjih šolah v rojstnem mestu je dovršil svoje bogoslovske študije v Turinu in je bil posvečen za duhovnika dne 18. januarja 1930. .Ima tudi dve sestri, ki sta istotako salezijanski redovnici.
Dvajsetletnica škofovskega
posvečenja dr. Rožmana
Letos bo minulo 20 let, odkar je prejel posvečenje škof Rožman. Za svoje geslo si j^ izbral besede: »Breme križa mi bodi tudi plačilo«'. Škof Rožman, ki ga z mirno vestjo lahko štejemo med velikane našega naroda, je v geslu, ki si ga je izbral, preroško napovedal svojo u-sodo.
Glavar grške cerkve umrl
20. maja je umrl, 60 let star, Demetrij Damaskinos, pravoslavni nadškof v Atenah in poglavar grške pravoslavne cerkve. Pokojni nadškof je bil v zadnji vojni zelo znana osebnost in je dosegel najvišje časti
v	svojem narodu. Bil ni samo cerkveni poglavar, nekaj časa je bil tudi politični voditelj grške države; ko je šel kralj v izgnanstvo, je postal leta 1944 regent, leta 1945 pa ministrski predsednik.
Učiteljica Kosenkina
je stopila v kat. cerkev
Postala je znana po svetu, ko so jo hoteli ruski agenti s silo odvesti v sovjetsko Rusijo, a se je rešila s tem, da je skočila iz tretjega nadstropja ruskega konzulata v New Yorku. Sedaj pa je prestopila v kat. cerkev vzhodnega obreda.
Ameriški katoličani
za mladino
Francis Spellman, kardinal v New Yorku, je blagoslovil v mestu za dečke stavbe v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Mesto je ustanovil leta 1917 pokojni msgr. Edvard J. Flanagan kot zaklonišče za dečke brez strehe. Blagoslovu je prisostvovalo 15.000 oseb. Načrt mesta vsebuje 25 zgradb, vsaka za 20 dečkov. Arhitektura je v slogu angleške pokrajine. Hiše so zgrajene iz opeke raznih barv. Niti dve nista enaki. Flanagan je hotel priskrbeti dečkom prvovrstna stanovanja in prvovrstno pohištvo. Bil je prepričan, da bosta lepo stefnovanje in lepa oprema blagodejno vplivala na mlade duše.
NEB. Y OSMINI VNEBOHODA
ODNOS MED FANTOM IN DEKLETOM
Iz svetega evangelija po Janezu
Jezus je rekel svojim učencem: Kadar pride Toiažnik, ki ga vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi
vi	boste pričevali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu. In to vam bodo storili, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. A to sem vam rekd, da se boste, ko pride ura za to, spomnili, da sem vam jaz povedal.
Tudi današnji odstavek božje blagovesti je vzet iz govora, ki ga je imel Jezus do učencev pri zadnji večerji. H koncu 15. poglavja pripravlja apostole na sovraštvo, kateremu bodo izpostavljeni zaradi njegovega imena: »Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas« (Jan. 15,20). On je svoje oznanjevanje podprl z velikimi čudeži, zato je nevera sveta grešna: »Ko bi jaz ne bil storil med njimi idel, kakršnih ni storil nihče-drugi, bi ne imeli greha. Tako pa so jih videli in vendar sovražijo mene in mojega Očeta« (Jan 15,24). Spolnjuje se pač psalmistova beseda: »Sovražili so me brez vzroka«. Nato sledi besedilo današnjega odstavka.
Zveličar je pričeval zase s čudeži, katere je delal v svojem zemeljskem življenju. Po njegovem vnebohodu bo zanj pričeval sv. Duh Toiažnik. Krščansko verovanje je v pretežni meri delo božje v nas, delo svetega Duha, ki z dejansko milostjo nagiblje naš razum k veri in našo voljo k dobrim delom. To notranje pri-
V	decembru preteklega leta so se pojavljali v Slovenskem poročevalcu za naše pojme čudni oglasi, približ« no sledeče vsebine. »Razpisuje se mesto župnika in tajnika starokato« liško cerkvene občine v Ljubljani. Kandidati, ki imajo veselje do du« hovniškega poklica, naj se čimprej javijo.« Oglas je bil večkrat debelo natisnjen na zadnji strani Poroče« valca, da je moral vsakemu takoj pasti v oči.
Končno se jim jc menda posrečilo dobiti zaželenega župnika. Po novem letu je bilo zopet v Poročevalcu de« belo natisnjeno obvestilo, da se bo vršila slovesna služba božja staroka« toliške cerkvene občine v nekdanji katoliški cerkvi na Napoleonovem trgu v Ljubljani. Službo bo opravil starokatoliški škof Radovan Jošt. Spremljal jo bo orkester.
Organizacija starokatoliške cerkve
Organizacija starokatoliške cerkve v Sloveniji je približno taka:	Ima
svojega škofa Radovana Jošta, ki je bil posvečen 1. 1947 v Zagrebu. Ob« stojajo dve cerkveni občini, in sicer v Ljubljani in Mariboru. Nove cer« kveno občine bodo verjetno nastale v večjih krajih Slovenije, kakor v Celju, Kranju in morda na Jesenicah.
V	Ljubljjini so jim dale oblasti pr« votno na razpolago bivšo protestant« sko cerkev na Gosposvetski cesti. Pozneje pa so rekvirirali katoliško
čevanje sv. Duha je nadnaravna podlaga, na kateri se gradi stavba duhovnega življenja. Pridružiti pa se mora seveda z naše strani dejanje proste volje, s katero božje nadihe sprejmemo ter pristanemo na apostolsko oznanjevanje (nauk sv. Cerkve).
Po vnanje pričujejo za Jezusov nauk apostoli in njihovi nasledniki, učeča Cerkev (papež in škofje), njim podrejeno vsi duhovniki, zlasti misijonarji, v širšem smislu pa vsi zavedni kristjani, ki po svojih močeh sodelujejo pri širjenju božjega kraljestva na zemlji: »Tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni«. Zlasti člani Katoliške akcije in drugih zavedno krščanskih organizacij so poklicani, da dajejo z besedo in zgledom pričevanje za Jezusa.
Najbolj zgovorno in učinkovito so pričali za Jezusa mučenci, ki so dali življenje za vero. Mi jim pravimo »mučenci«, ker so trpeli raznovrstne »muke« in smrt. Grška beseda »martyres« pa pomeni prav za prav »priče«. Kdor da življenje za sveto vero, je res najodličnejša priča zanjo. Na to krvavo pričevanje pripravlja Jezus apostole, ko jim napoveduje preganjanje in sovraštvo sprijenega sveta.
V	naših časih je res prišlo tako daleč, da so goreči in odločni kristjani preganjani, mučeni in morjeni v stotinah in tisočih. Moderni preganjalci menijo, da služijo dobri stvari, ko pokon-čujejo najboljše Jezusove učence; v svojem fanatizmu trdijo, da je vera »opij (strup) za ljudstvo« in ovira človeške sreče na zemlji. Toda v zmoti so, ko mislijo, da služijo dobri stvari. Ta zmota jih bo pogubila, krščanstvo pa bo slavilo novo zmago.
cerkev, ki je last nemškega viteškega reda ali križarjev v Ljubljani. V Ljubljani jc poznana ta cerkev pod imenom »Križanke«. Oblast, »ki se v cerkvene zadeve ne vmešava«, je dala torej katoliško cerkev krivo« vercem na razpolago. — Obe cerkve« ni občini v Ljubljani jn v Mariboru imata svojega župnika jn tajnika.
Nameni starokatoliške cerkve
Starokatoliška cerkev obstoja od
1.	1870 dalje, ko je hjla na vatikan« skem cerkvenem zboru proglašena verska resnica o papeževi nczmotlji« vosti v verskih zadevah. Nekateri duhovniki z nekaj verniki niso hote« li te resnice priznati jn so ustano« vili svojo cerkev pod imenom »sta« rokatoliška«.
Slovenska starokatoliška cerkev iz« daja svoj list »Starokatolik«, . ki iiz= haja dvomesečno. Iz tega lista je razvidno, kakšno cilje jma staroka« toliška cerkev pri nas v Sloveniji.
Prvič poudarja, da ni proti kato« liski cerkvi, ampak samo proti pa« piževi nezmotljivosti
Poveličuje djakovskega škofa Štros« marjerja, ki se jc nekaj časa oho« tavljal, da bi podpisal resnico o papeževi nezmotljivosti, a jo je končno le podpisal.
Blatijo škofa Rožmana kot izda« jalea slovenskega naroda. Sebe pa poveličuejejo, da so vedno stali v borbi na strani ljudstva.
Izjavljajo, da bodo podpirali ljud« sko oblast pri njeni naporih za ob«
novo domovine in za zgradnjo socia« lizma.
Očividno je, da starokatoliška cerkev uživa vso podporo oblasti. Ker katoliška cerkev vkljub prega« njanju in velikemu trpljenju ne ma« ra nič slišati, da bi se odcepila od Rima, se bodo komunisti, kakor ka« žc videz, poslužili starokatoliške cerkve. Starokatoliško cerkev bodo vsestransko podprli in jo polagoma proglasili za slovensko narodno cer« kev. S tem bodo dosegli dvoje. Lju« dem bodo lahko metali pesek v oči: nismo proti veri, ampak samo proti katoliški cerkvi, ki nas spravlja pod vpliv Vatikana. Starokatoliška cer« kev pa bo tudi voljno orodje v ko« munističnih rokah, kar katoliška cer« kev ne more jn noče postati.
Posebnih uspehov si komunisti tu« di od te nove sleparije ne morejo obetati. Časi, ko so lahko ljudi po« ljubno vlekli za nos, so minili!
Soudeležba delavcev pri lastnini
industrijskih podjetij
Lastnino in vodstvo industrijskih obratov imajo, oziroma so do nedavnega imeli v rokah podjetniki, ali kakor jih naziva-mo, »kapitalisti«. Zadnje čase se je v tem razmerju marsikaj spremenilo. Na površje prihajajo vedno bolj ne lastniki podjetij, ki imajo le malo besede pri njih, ampak tako imenovana tehnična elita, to je inženirji in ravnatelji obratov, torej ne lastniki, ampak nameščenci. Velepodjetja so večinoma last delniških družb. Lastniki delnic danes navadno le malo vedo, kako ta podjetja obratujejo. Oni se zanimajo le za tečaj delnic, ki jih imajo v rokah. Vso besedo pri podjetjih imajo ljudje, ki jih dejansko vodijo, to je ravnatelji, inženirji in drugi, ki stopajo na mesto prejšnjega lastnika-kapitalista. S tem, da so podjetja last številnih delničarjev, se kapital sicer bolj enakomerno porazdeli na večje število ljudi in se ne kupiči v rokah redkih posameznikov, kar je zmotno napovedoval Marks, toda po drugi strani socialno
Koledar za prihodnji teden
29. maja. NEDELJA. Šesta po ve« liki noči. — Magdalena Paciška. Bila jo iz plemiške rodbine »de; Pazzi« v Florenci. Odlikovala se je v de« viški čistosti in strogi spokorno« sti. Umrla je kot nuna karmeličanka 1. 1607., stura šele 41 let.
30. PONEDELJEK. Ivana Orlean« ska, devica, zgled junaške ljubezni do domovine in zvestobe do Boga.
31. TOREK. Angela Meriči, devi« ca, ustanoviteljica uršulinškega reda.
— Ta dan se tudi slavi spomin Ma« terc božje, srednice vseh milosti. Zaključek šmarnic.
/. junija. SREDA. Fortunat, sp.
— Mesec junij je posvečen presv. Srcu Jezusovemu. Zadoščiijmo temu božjemu Srcu za lastne in tuje gre« hc z molitvijo in zatajevanjem.
2. ČETRTEK. Marcelin, muč. Era« zem, škof, muč.
3. PETEK. Klotilda, kraljica. Pav« la, devica. — Pobožnost prvega petka!
4. SOBOTA. Frančišek Caraccjolo, sp. Po pomoti je dobil v roke pi« smo, v katerem je bil nekj drugi Caracciolo povabljen, naj hi sode« loval pri ustanovitvi novega reda; stvar mu je ugajala in je pristopil ter pomagal ustanoviti in razširiti minoritski red na podlagi franči« škanskih pravil. — Prva sobota!
Dušna različnost med odraslim moškim in žensko
6. Napačno je naziranje, da je žensko telo šibkejše kakor moško. Res da za težaška dela ni; pri delu, turistiki in športu se pa tudi njena moč dobro pokaže. Proti bolezni so ženske bolj odporne od moških, njih umrljivost je manjša, njih povprečna življenjska doba nekoliko daljša. Zenska prenese več trpljenja. Materinstvo ji ga obilo naklada, saj ženska začne že po nekaj mesecih neskaljene sreče takoj trpeti na telesu, večkrat tudi na duši. Morda ji je zato določeno večje ali vsaj zgodnejše trpljenje, da more trpečemu človeštvu potem dajati več razumevanja, sočutja in požrtvovalnega usmiljenja.
Pri materinstvu, svoji poglavitni nalogi, je ženska udeležena
vprašanje s tem še ni zadovoljivo rešeno, ker se je treba pri pravilni rešitvi ozirati tudi na delavstvo.
Imamo več načinov, kako bi se dalo rešiti to vprašanje. Eno tako sredstvo je soudeležba delavcev pri lastnini industrijskih podjetij. To pomeni, da delavec ni le plačana moč, ampak tudi solastnik podjetja. Delavec postane solastnik podjetja na ta način, da dobi tudi on izvestno število delnic. Delavci dobijo delnice ali posamično, ali pa se združijo v zadruge in podobne skupine, ki so skupne lastnice teh delnic. Kako pa delavci delnice dobijo? Na več načinov: proti odkupnini ali tudi brezplačno. Ponekod imajo tudi tak sistem, da delavci dobijo delnice na račun dobička, ki ga je izkazalo podjetje. Včasih pa delavci ne dobijo delnic, pač pa se vsa-
Spričo silne propagande, ki jo uganjajo komunisti v Italiji s pobiranjem podpisov za mir zoper Atlantski pakt, je čutilo vodstvo ital. KA za potrebno, da je vsem v vednost in svojim članom v spodbudo objavilo posebno izjavo glede miru. V tej izjavi pravijo med drugim:
»Mir ne more biti mir, če ni mir vseh in za vse. Nihče pa ne more uspešno delati za mir, če ga ne prosi prej Delivca vsakega miru — Boga. Prav tako se bo zaman trudil za mir vsakdo, ki se ne bo pridružil v svojem prizadevanju vidnemu namestniku Kristusa, Kneza miru. Kdor hoče mir, ga mora hoteti po vsem svetu, ne samo v nekaterih krajih, med vsemi ljudmi in ne sme zato sejati razrednega sovraštva. (Komunisti podpisujejo izjave za mir v Italiji, na Kitajskem; in v Grčiji pa se borijo v že brezkončni državljanski vojni; na eni strani iščejo podpise za mir, na drugi pa napadajo svoje politične nasprotnike tudi do smrti). »Mir je nedeljiv«, pravi dalje spomenica. »Kdor hoče zares delati zanj, ga mora širiti tudi med posamezniki in v družinah. Kdor pa človeku jemlje vero
v	Boga in ruši družine, kdor hujska ljudi drugega proti drugemu v razrednem boju, ne more po pravici trditi, da dela za mir«. Zato- poziva na koncu
s telesnostjo in z duševnostjo. Zato je njena duša bolj spojena s telesom kakor pa moška. Telesne spremembe ji prej in močneje vplivajo na dušo. Vedrost in potrtost, pogum, malodušje itd. ji večkrat bolj koreninijo ,v telesnosti kakor pa v umskem spoznavanju in miselni vzročnosti. Velja pa zanjo tudi obratno: duša se ji na telesnosti bolj razodeva kakor pri moškem.
Prednosti moškega so torej obenem njegove slabosti; prednosti ženske so hkrati njene šibkosti. Tako sta že vnaprej navezana drug na drugega. Ljubeče sožitje v družini ju vedno bolj spaja. Najlepše ju pa druži versko mišljenje in življenje. Bog je najlepša vez njunih
ko leto porazdeli dobiček deloma med lastnike, deloma pa med delavce. Po drugem sistemu so spet delavci popolnoma sami izključni lastniki kakega podjetja.
Kjer so delavci solastniki podjetja, imajo seveda tudi svoje zastopnike pri vodstvu podjetja in pri njem soodločajo.
Načinov za ureditev tega v-prašanja je torej več. V glavnem gre zato, da delavec ni samo predmet, katerega podjetje izkorišča, ampak da je kot solastnik povezan z usodo podjetja in pri njem soodloča. Če podjetje uspeva, ima tudi on večjo korist, če zabrede v težave, pa je tudi pripravljen na večje žrtve. Glavno pa je, da taka ureditev ustreza zahtevam socialne pravičnosti in da kapitalisti ne izkoriščajo delavčevh žuljev.
okrožnica, naj se kristjani dušijo besed sv. očeta, ki je v poslanici za božič pozval vse ljudi, naj si prizadevajo, da bi se širila ih zmagala krščanska želja po miru.
Ni bilo še slišati, da bi hodili po naših vaseh pobirat slične podpise, po Furlaniji pa so bili. Najbrž da se kominformisti ne upajo hoditi, titovci pa ne marajo, ker je vsa komedija s pobiranjem podpisov kominfortni-stično maslo. Zato upajmo, da bodo imeli naši ljudje mir vsaj enkrat. Če bi pa le prišli eni ali drugi komunisti s takimi zahtevami, jim povejte, da ste bili za mir tudi takrat, ko so oni »brusili kose«, in da ste zato za mir še bolj sedaj. Zato naj le sami podpisujejo in se svojih podpisov vsaj enkrat tudi držijo.
IZPITI
Izpiti na slov. srednjih šolah v Gorici bodo v drugi polovici junija, razen mature na gimnaziji in na učiteljišču, ki bo v pr-
vi	polovici julija. Dan pričetka izpitov bo pravočasno javljen. Prošnjo za pripustitev k izpitom je treba vložiti najkasneje do 4. junija po navodilih, ki so nabita na razglasni deski vsake šole.
Ma poti v narodno cerkev
duš.
(Konec)
iSccialno tlel
( Dalje)
Katoliška akcija in mir
i-cto I. - štev. 17
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
K VOLITVAM NA TRŽAŠKEM
Glasuj za Slovensko narodno listo!
Volivni boj v Trstu se iz dne-Va v dan stopnjuje. Na naših zidovih je le še malo prostora Za lepake. Bogatejše stranke so so si že nabavile dolge lestve, da lepijo lepake po zidovih v yišjih nadstropjih. Za reklamo Vdajajo težke milijone. Tiskarje so polne dela in jim je kar zal, da bo kmalu konec tako lepega zaslužka. Papirnatemu boju z -letaki so se pridružili shodi ■n radijski govori. Na tržaški radijski postaji II. so pričeli vo-jivno borbo demokristjani. Njihov govornik g. De Rinaldini je iuiel lep govor, ki pa nas Slovencev vendar ni mogel navdušiti. Imenoval nas je državljane druge narodnosti in ko je govori o avtonomiji narodnih manjšin, Gorice sploh ni omenil. Za Uas pa je ravno to najvažnejše. 2ato bomo katoliški Slovenci Slasovali za Slovensko narodno listo, v kateri so naši katoliški Zastopniki. Nekateri hočejo plašiti naše ljudi, češ da je demo-
kristjanska lista edina krščanska lista, toda to ni res. Slovenska narodna lista nam nudi popolno jamstvo za naša verska načela in naše narodne pravice. Demokristjani so se v Italiji marsikje pri občinskih volitvah tudi združili z drugimi protikomunističnimi strankami, kadar je šlo zato, da preprečijo zmago komunistov. Naša lista se poteguje za slovenske glasove in zanjo mora glasovati vsak Slovenec, ki so mu mar naša narodna, verska, demokratična in protidemokratična načela. Zato lahko mirno vsi glasujemo za našo narodno listo z lipovo vejico. Pa ne samo to. Vsak zaveden Slovenec in katoličan bo šel od hiše do hiše k svojim znancem in prijateljem ter jih pridobil za našo listo. Vsi moramo na delo, kajti vsak naš glas je važen. To smo morali povedati, da si bodo vsi pošteni Slovenci na jasnem, za kaj pri teh volitvah gre in
za koga naj v zmedi različnih strank glasujejo.
Za Slovensko narodno listo je govoril na postaji II dr. Josip Agneletto, prihodnjič pa bomo slišali zastopnika Krščansko socialne zveze. Naš glavni kandidat na Slovenski narodni listi je ugledni inž. Ivan Sosič iz Opčin. Celotni seznam naše liste smo objavili v zadnji številki »Katoliškega glasa«..»Katoliški glas« ni političen list, vendar pa mora poroča.ti o volitvah in ljudem povedati resnico, kajti zdaj imamo Slovenci priliko pokazati vsemu svetu, da nismo takšni »slavocomunisti« in razbojniki, kot bi nas radi prikazovali naši narodni nasprotniki.
Na shodu za našo listo v Bazovici se je pokazalo, da Vida-lijevi in Babičevi komunisti še terorizirajo naše ljudi. Kljub temu pa naše ljudstvo dobro ve, da bodo volitve tajne in nihče ne bo vedel, koga bo kdo volil. Tam bodo naši ljudje zgovorno pokazali, da so siti komunizma in bodo glasovali za poštene slovenske- narodne in krščanske može.	,
Kulturni obzornik
IZREDEN USPEH „ SLEHERNIKA«
i
ZENE IN DEKLETA!
Moderna doba je dala tudi vam volivno pravico. Z njo je zdaj združena tudi nravna dolžnost iti na volišče ter oddati svoj glas za tako stranko, ki daje največ jamstva, da se bodo spoštovale in branile pravice slovenskega naroda in pravice katoliške vere.
Tista, ki bi na dan volitev ostala doma, bi izdala vero in narod.
Ne boj se nikogar! Volitve so popolnoma tajne. Samo Bog te vidi. Če bi te hotel kdo strahovati, naznani ga takj oblastvu. Policija ima dolžnost varovati volivno svobodo vseh.
Shranite dobro volivne dokumente! Pazite, da vam jih kdo ne izmakne! Če bi Vam jih kdo skril ali uničil, obrnite se takoj na policijo.
Spoštujte svobodo drugih, čuvajte svojo lastno!
Vsaka poštena Slovenka bo volila lipovo vejico, slovensko narodno listo!
V	nedeljo zjutraj so se nekoliko razgrnili temni oblaki nad Trstom in ljudje so si obetali lepo vreme. Igralci, ki so pripravljali Slehernika, so se odpravili že zjutraj proti Re, pentabru. In pred poldnem so se začeli že zbirati ljudje. Kmalu pa je pričeto pršiti. Glavna vaja je bila potem kar nekoliko v dežju.
Točno ob štirih popoldne, ko bi imela začeti predstava, pa je začelo močneje deževati. Ljudi pa to ni motilo. Prihajalo jih je zmeraj več. Nekateri so bili v cerkvi, drugi pod kostanji, tretji pod dežniki — vsi pa so vztrajno čakali. Dež je bil zmeraj gostejši. Prišel je naliv. V tem času so bile v cerkvi litanije. Ko pa je nekoliko ponehalo, in ker so gledalci vztrajali kljub slabemu vremenu, so tudi igralci pokazali po‘ žrtvovalnost. Začeli so s predstavo.
Natančneje bomo o predstavi še poročali. Danes lahko zapišemo samo to, da je bilo nekaj veličastnega za našo Primorsko. Izredno velik oder z umetno zadnjo steno, s cerki v j jo in zidovi je ustvarjal sceno, kakršne najbrže niso imeli niti ve-, liki režiserji, ki so na prostem vprii zarjali igre. Treba je pohvaliti prav vse igralce, posebno Slehernika, ki ga je igral g. Jože Dovjak in je res žiral obenem. Njegov glas je kot ustvarjen za veliki prostor, njegova igra pa res prepričevalna. Izredno pretresljivo podobo je podala mati (ga. Oficija), Družnik (g. Petkovi šek), oba nečaka (gg. Globočnik in Bergant), dolžnikova žena (ga. Kraljeva) itd. Naravnost strah pa je vzbudil Mamon g. Kralja tako po svoji mask! kot po izredno dobri
igri. Ne smemo pozabiti Ljubice, njenega plesa jn celotne njene igre, ki je bila doživeta jn premišljena. Igrala jo je ga. Turkova. Skratka, vsi igralci so igrali tako, da to ni bila kaka diletanska predstava, ami pak resnična velika kulturna prirei ditev.
Primorsko ljudstvo te predstve ne bo nikdar pozabilo. Vse priznanje Krščanski socialni zvezi, ki je pri* pravila to veliko delo. Nešteto je bilo ovir, pa je le šlo. To daje no--vega poguma in novih moči.
Predstave se je udeležilo blizu dva tisoč ljudi, ki so z veliko poi trpežljivostjo in razumevanjem stali na dežju do konca. Nešteto pa jih je ostalo pod streho med potjo, ker so bili prepričani, da v tako slabem vremenu igre ne bo.: Zato imajo prireditelji prav, ko so se že skoraj odločili, da bodo prihodnjo nedeljo igro ponovili, če bo le lepo vreme. Sporočili bodo še po radiju in naj torej vsi, ki bi hoteli ponovno vi' deti predstavo, ali pa tisti, ki je ptvič niso. poslušajo radijska spo* ročila.
Vso obsodbo pa zasluži avtobusno podjetje, ki se je obvezalo, da bo dalo na razpolago avtobus vsakih 25 minut, pa so moral j ljudje čakati po celo uro, če ne celo več. To Je bila prava sabotaža.Če so avtobusna podjetja zato tu, da služijo ljudem, potem naj to opravljajo, drugače pa naj jim odvzamejo koncesijo. Ljudje naj vedo, da je podjetje vse obljubilo in da je zato njegova krivda za nered, ne pa morda prirei diteljev. Zapomnili pa si bomo to prav dobro.
Vclivno I
a|tics
Pod Avstrijo smo imeli tajne molitve. Tem se pa spominjajo Samo starejši ljudje. Pod fašizmom ni bilo nobene tajnosti; vo-so v strahu. Tudi komunizem ne spoštuje tajnosti /i volitvah. Obojim nasilnežem 0 volitve samo komedija. K lr*či pri nas ne vladajo ne eni drugi. Zato bodo volitve za-e« svobodne in tajne.
Tajnost je v. tem, da nikdo ne in ne sme vedeti, kako si če mu ti sam iz proste vo-ne poveš. Niti mož ni dolžan 00vedati ženi, niti žena možu, ,
niti starši otrokom, niti otroci staršem. Ne sme te vpraševati ne sodnik ne birič ne policaj. Kdor hoče koga strahovati, je po zakonu kazniv.
Morda ti ponujajo kako nagrado ali ugodnost, da bi volil po njihovo. Če ne sprejmeš, ti groze: »Aha, zdaj pa vidimo, da sl proti nam!« Kaj boš storil? Vzemi nagrado in reci: »Bom že storil tako, da bo prav«. Ko boš pa volil, voli po lastnem prepričanju. Volivna tajnost ti jamči svobodo; postava je na tvoji strani.
Ako si prejet denar ali druge ugodnosti za to, da bi volil za določeno stranko, še vedno lahko svobodno in tajno voliš, kakor je tebi bolj prav; postava ti daje to pravico. Kdor te je plačal, te ne sme klicati na odgovor.
Prijave k izpitom na slovenski nižji srednji šoli v Trsta
1.	Nižji tečajni izpit.
Prijavo za nižji tečajni izpit je treba oddati na kolekovanem papir* ju za 24 lir do 5. junija v pisarni Prijavi je treba priložiti:
a. rojstni list
b. dosedanja, spričevala
c. potrdilo mestne občine — ana* grafskega urada s sliko o istovetno* sti prosilca
č. spričeovalo o ponovnem cepi je* nju koz
d. v pisarni je treba plačati 150 lir v gotovini
e. na tekoči račun 11*124 na pošti jo treba plačati 350 lir in priložiti prošnji potrdilo o vplačanem de* narju
f. prjvatisti plačajo še 90 lir za telovadno takso na tekoči račun 11*124 ter prilože potrdilo.
Nižji tečajni izpiti se začnejo v sredo 22. junija ob 8h zjutraj.
2.	Vstopni izpiti za II. in III. razred.
K prijavi za vstopne izpite na ko* lekovanem papirju za 24 lir priložijo prosilci iste listine kakor za nižji te* čajni izpit. V pisarni nižje srednje šole plačajo 150 lir. na tekoči račun 11*124 na pošti pa plačajo 300 ljr in priložijo k prošnji potrdilo o
vplačanem denarju. Prošnje je treba oddati do 5. junija.
3.	Sprejemni izpiti za I. razred.
K prijavi za sprejemne izpite na kolekovanem papirju za 24 lir pri* ložijo prosilci sledeče listine:
a. rojstni list
b. potrdilo mestne občine — ana* grafskega urada s sliko o istovetno* sti prosilca
c. spričevalo o ponovnem ceplje* nju koz.
č. potrdilo o vplačanih 150 lirah na pošti na tekoči račun 11*124
d. v gotovini plačajo 150 lir v pisarni.
Prošnje je treba oddati do 15. ju* nija 1949. v pisarni Slovenske nižje srednje šole, ulica della Scuola Nuo* va 14/11.
Sprejemni izpiti za 1. razred se začnejo v petek 17. junija t. 1. ob 8h zjutraj.
Programi za izpite se dobe v pi« sarni Slovenske nižje srednje šole.
*!ERR
E L’ ERMITE
Kako sem ubila Mojega otroka
DEVETO POGLAVJE dan ni nihče žugnil besedice. Zvečer pa se je sešla gospa Yhol*
y z ujcem v hotelu pri »Catelano* Crn	•
^ n travniku«. Zmenila sta se, da
tukaj snideta pri čaju.
^ ,edla sta za posebno mizo in ta*
začela odločno razpravljati o
j. rašanju, ki je mučilo njo in togo*
“ «jega.
v * °, ali ste sedaj o stvari kaj
“olj
>S,
'<tv
resna, kot sem mislila.«
'enr Kakor vse kaže, ste včeraj
tr„
i>o|V povcdaLi> ^er ic zadeva mnogo
ji resna, kot scislila.« j/0, torej vendar!«
a, hotela sem se prepričati, kaj
je prav za prav. Sicer še ne vem, kako globoko je zlo že pognalo korenine, vendar slutim, da je že zelo nevarno. Snoči sem govorila z Dominikom, pa sem videla, da mu one besede, ki jih je izrekel pred večerjo, niso morda slučajno prišle na ustnice, marveč so bile — kot se mi sedaj zdi — izraz čustva, ki ga je že vsega objelo. Davi pa sem bila pri njegovem župniku...«
»Davj, res? Glej, glej, po navadi ste leni ko gosenica!«
»Kadar je mati v skrbeh, ne pozna«lenobe. Že prej, dokler nisem bila pri župniku, me je skrbelo, se* daj me pa še bolj. Župnik mi je zatrdno rekel, da nič ne ve in da mu ni Dominik nikdar nič omeni... Človek ne ve, kaj bi rekel in kam bi se obrnil!«
»To je že hudič!«
»Ampak vsega tega ni kriv nihče drugi ko župnik, ki je zlorabil Do*
minikovo odkritosrčnost in mu ubil
v glavo nekakšen duhovniški po* klic... Da bi bil Dominik kaplan ali jezuit ali kapucin, hu, to je straš* no! Ni mogoče in nikdar ne bo!«
Gospa Yholdy se je vzravnala jn krčevito stisnila pesti, pripravljena na vsako borbo.
Ujce jo je opazoval, a še mu ni bilo dovolj.
»Prav. prav, da se jezite, ali to je še dolgo premalo! Kdor hoče vladati, mora vse natančno spoznati, da siklepa lahko tudi na bodočnost. Vi pa, draga moja, niste prav nič mislili, kaj lahko pride. Težko mi jfe, da vam moram to povedati, a sedaij bo treba prebito paziti!«
»Seveda, vi bi takoj zamahnili s sekiro jn z betom!«
»Da, ostrino moramo naperiti na* ravnost na korenino drevesa!«
»Meni pa se vidi, da bi se s tem zlo razlezlo še v korenine in potem
tem huje planilo na dan... Kajti z nobeno rečjo ne bomo ljubezni bolj podžgali kafkor če ji nasprotujemo!«
»Potem pa še vi pojdite z njita v samostan!«
»Dajte si vendar kaj dopovedati! čujte me, ker govorim, žal, silno resno. Dominik je prepričan, da se bomo neprestano borili proti njegovi nameri in se na to pripravlja. Radi tega se mi zdi mnogo bolj pamet* no, da mu niti na misel no bo prišlo, da bi bili kaj proti njemu; nasprot* no, še podpirati ga moramo, vsaj na videz... Glejte, zdaj smo v maju, Dominik pa ima — kolikor vem — opravka z nekimi potepini, ki se pripravljajo za prvo obhajilo. Še te dni mu bom dala kaj obleke, platna ali drugih reči, naj jim jih podari za spomin. No, sicer še prav ne vem, nekaj mu bom pa le dala... Ta* ko bom delala do počitnic, za tem pa, toda šele zatem pride vaša se*
kira na vrsto.«
»Morebiti!« pripomni ujec, ki jo je poslušal zelo pazljivo. »To je sicer bolj prostaško, ampak čisto po žensko.«
»Vsako bitje se brani s svojim orožjem,«
»Pa dobro, poskusimo. Samo glej* te, da se boste dobro držali!«
»Nič se. ne bojte. Kar se bo le dalo, bom storila, ker od tega zavisi moje življenje!«
Dominiku se je zares čudno zdelo. Pričakoval je, da bo mati huda ali da se bo vsaj strašno napurjeno držala, kot je imela navado, kadar ji ni šlo vse, kakor je sama hotela. Včasih ni s služkinjo po ves teden spregovorila besedice. Kako se 'bo neki obnašala proti svojemu sinu? •
Ker se je bala, da ji Dominik ne bi verjel, da j; ni prav, a to je ho* tela pokazati na vsak način, se je
Dopisi
Goriška Brda
Tudi po briških vaseh skušajo ko* munisti prevarati ljudi in tokrat na zelo prebrisan način. Pobirajo podpi* se za mir, ki naj zavlada med narodi. Kdo bi pa ne bil za mir po tako strašni vojni?! In ljudje — nič hu* dega sluteč — podpišejo. Le previd* nejši in razočarani nad »progresivno * demokratičnimi« ali bolje komuni* stičnimi obljubami, ki so se vse tako bridko uresničile, odklanjajo vsako stvar, ki pride od komunistične OF in so zato odklonili tudi podpis za »mir«. Kakor je iz obljubljene sv o« bede nastalo najhujše suženjstvo povsod, kjer je zavladal komunizem, tako tudi iz »komunističnega miru« ne more priti nič dobrega; posebno še. ker vsakdo ve, da so prav isti ko« munisti krivi1 državljanske vojne v Grčiji, v Kitajski in vseh nemirov ter revolucij po svetu. Pošten Slo* venec zato odklanja vse, kar pride od komunistične OF, pa če na zunaj še tako lepo in nedolžno zgleda.
Mačkovlje — Osp
Našo župnijo zagrinja vedno večja žalost. Sedaj nimamo več župnišča. Pred štirimi meseci so nam rdeči gospodarji odpeljali gospoda župni* ka, sedaj so zasedli' župnišče. Prejš* njo soboto in nedeljo so vrgli župnikove stvari na dež pred hišo, ki mora sedaj služiti »narodnim« ko« ristim. To dejanje je pač .. jasno znamenje, da velika župnija Osp ne bc imela več stalnega duhovnika. Če bo kdaj prišel maševat tuj du* hovnik, ne bo mogel v župnišče. Toda, osapski kristjani, ne obupuj* mo! Preganjanje Cerkve in duhov* nikov je potrebno, da se razodene moč Gospodova nad hudobnimi. Dobri Bog bo tudi to hudobijo v Ospu spremenil v dobro. V Dolini so lansko leto prav v teh dneh tudi zgubili duhovnika. Po sedmih mese* cih vztrajne molitve in Bogu vdane* ga trpljenja pa je prišla rešitev; v socerbski jami napadeni dolinski du* hovnik je sedaj prost, mnogi »rdeči« bolniki pa so ozdraveli. — Naj se ljubi Bog usmili tudi naše župnije!
Sovodnje ob Soči
Fantje so nameravali za tretjo ne* deljo v maju prirediti ples. Ker smo računali, da bo lepa domača zabava, smo vsi z nekim veseljem pričako* vali to nedeljo. Toda, glej zlomka, plesa ni bilo. Poizvedovali smo in dognali, da je ples odpadel, kor je vmes posegla fronta. Ples naj bi bil samo po imenu fantovski, v resnici pa frontaški. Fronta je namreč ubi* k fantom v glavo, da dovoljenje za ples lahko dobi samo kaka organi* zacija, ki predloži prošnjo s podpisom in pečatom. Fantje so se vdali. Ko je pa fronta zahtevala, da morajo oni za najemnino plesnega odra plačati
16 tisoč lir, so se fantje uprli in skregali. Tako je šel ples po vodi. Res, čudno, prečudno, da zahteva fronta od svojih članov 16.000 lir najemnine za oder. Ali ni to izko* riščanje?
Zastave gor — zastave dol...
V	neki vasi na Tržaškem so doži* vel; letos 1. maja kaj, zanimiv pri* zor. Bilo je prav kot v znani ope* reti »Pri belem konjičku«, kjer se ponavlja »kufre gor, kufre dol!«. Torej naša resnična zgodba poteka kratko tako:
Sredi lepe primorske vasi stoji spomenik padlim žrtvam. Ima lepo ograjo in gredice so prijazno zasa* jene z rožami. Ta spomenik so za praznik dela prekrili zavedni Slo* vencii z jugoslovansko Titovo zasta* vo. Ti možje so končno prav skle* pali: naši pokojni so padli za domo*
vjno fn zato pokrimo spomenik z domovinsko zastavo, čeprav ima še trenutno madež rdeče zvezde na sebi. Ko 90 ljudje opazili Titovo zastavo na spomeniku, so se tiho smejali, kakšen pa se je zopet tre* sel. V vsej veliki vasi ni bilo nam* reč skoro nobene zastave in torej tudi ta »krivoverska« ne bo dobro končala. — Ko je bila ura poldne, so prikorakali pred spomenik čisto* krvni Vidalijevi komunfsti in Tito* va zastava je morala dol, rdeča komunistična pa gor, — ej, prav kakor »Pri' belem konjičku«! Tako je spomenik sredi dneva dobil dru* go barvo. Dopoldne je bil za Tita, popoldne za Stalina.
K tej zgodbici, ki je kaj žalost* na im za vse padle in njihove pre* ostale žaljiva, rečemo, le to: Naše žrtve niso padle ne za Tita, ne za Stalina, naši ljudje so dali življenje za slovensko domovino, za njeno čisto zastavo brez zvezde. Dokler ne bo naša zastava zopet očiščena, tako dolgo naj nobena ne žali ne* smrtnih žrtev naših dragih pokojnih!
N
o v 1 c e
Zaključek šmarnic v Gorici
Slovesni zaključek šmarnic pri sv. Ivanu v Gorici bo v torek 31. t. m. ob 8h zvečer. Najprej pridiga. Po pridigi poseben blagoslov Mari* je Pomočnice, pete litanije M. B., posvetitev brezmadežnemu Srcu, za* hvalna pesem in blagoslov. Ob za* ključku se bodo delile spominske podobice brezjanske Marije Po* magaj.
Nov škof v Bellunu
Za novega škofa v Bellunu je bil imenovan dosedanji župnik v Por* denonu msgr. Mucein.
Spovedna molčečnost — zločin
V	Št. Petru pod Svetimi gorami na Štajerskem je žena pomagala možu umoriti svojega očeta. Oče jima ni hotel izročiti posestva in zato sta ga umorila. Stvar je ostala tajna. Ženo je pekla vest. Šla je k spove* di in razodela svoj zločin. Spovedni* ka je seveda vezala zapoved molčeč* nosti. Tega, kar je zvedel pri spo* vedi, ni smel nikjer razodeti. Na* sprotno, do družine ni smel poka* zati nobenega nezaupanja. Ko je hodil blagoslavljat hiše, je hišo te družino prav tako blagoslovil kakor druge.
Duhovnikovo ravnanje je bilo v skladu z božjo voljo in s cerkveni* mi predpisi, a tudi' zdrava pamet nam pravi, da no more biti drugače. Komunistične oblasti pa so bille drugačnega mnenja.
Zgodilo se je, da je zločin po naključju prišel na dan. Zaprli so moža, ženo in župnika g. Pavliča. Da so zaprli oba morilca, je razum*
Ijivo, toda čemu tudi župnika? To so pojasnile oblasti same, ko so žup* nika obsodili na 9 mesecev zapora.
Žena je priznala, da se je svojega zločina spovedala. Župnika so obso* dili zato, ker zločina, ki ga je zve* del pri spovedi, ni naznanil sodišču.
V	obteževalno okoliščino so mu šte* li tudi to, da je šel blagoslovit hišo in je s tem varal ljudi, kakor da je ta "družina poštena, čeprav je vedel za storjeni zločin. Obsodbo g. žup* nika so objavili y časopisih pod naslovom: »Prikrivanje očetomora je zločin!«
Ta primer nam kaže, kako težko je duhovnikovo delo v današnji Ju* goslaviji. Da pride v zapor, ni po* trebno, da se vtika v politiko ali da govori proti oblasti. Zadosti je, da vestno izpolnjuje svoje duhovniške dolžnosti.
Volivno premirje
Zastopniki vseh strank, ki nasto* pa jo pri volitvah na Tržaškem, so sklenili volivno premirje. Vse stran* ke so se obvezale, da bodo »pošto* vale prireditve in javne nastope vseh strank, da ne bodo delale pro* tidemonstracij, motile shodov, žvi* žgale in vpile med shodi, trgale le* takov in podobno.
Poletni urnik za brivnice v Gorici
Od torka do petka so hrivnice odprte od 8*12.30 in od 15*19.30. v soboto so zvečer odprte do 20 jn ob nedeljah od 7.30* 12.30.
Vstop na STO brez dovoljenja
Zavezniška vojaška uprava je sporočila italijanski vladi, jugoslo* vanski vladj in vojaški upravi jugo*
slovanskega področja STO, da so izdana navodila, po'katerih bodo lah* ko vse osebe, ki bodo jmele voliv* no izkaznico za volitve, katere bodo v tržaški občini britansko*ameriške* ga področja Svobodnega tržaškega ozemlja 12. junija 1949, prišle in od* šle iz področja od petka 10. junija do ponedeljka 14. junija 1949, ne da bi morale pokazati običajne dovoljl* nice za vstop na področje.
Ista določila kot za Trst se bodo izvajala od petka 17. junija do po* nedeljka 21. junija 1949 za vse ose* be, ki bodoi imele volivne izkaznice za volitev v drugih občinah britan* sko*ameriškega področja Svobodne* ga tržaškega ozemlja.
Vkrcanje razseljencev v Trstu
S sodelovanjem ZVU bo Medna* rodna begunska organizacija (IRO) uporabljala tržaško pristanišče kot vkrcevalno luko za nov prevoz sred* nje*evropskih razseljencev v Avstra* li jo. Dtae 20. t. m. je prispelo v trs žaško pristanišče približno 1000 raz* seljenih oseb, ki so se vkrcale na 8000 tonsko ladjo »Dundalk Bay«, ki je last družbe Irish Bay Lino. Ladja je naslednji dan odpotovala v Avstralijo, kjer si bodo razseljen* ci ustanovili nove domove. To je bil drugi prevoz razseljencev jz evrop* skih taborišč v Avstralijo skozi tr* žaško pristanišče. Prvi je bil 16. marca, ko je približno enako število razseljencev odšlo v Avstralijo z isto ladjo. V prvi skupini je bilo tudi okrog 80 Jugoslovanov, v drugi skupini so bili večinoma begunci iz baltskih držav, od katerih so mno* gi namenjeni v Novo Zelandije*
Begunsko gibanje v Trstu
Po poročlu urada ZVU za razse* ljene osebe sta prišla v aprilui na anglo*ameriško področje Svobodne* ga tržaškega ozemlja 102 begunca. V istem času je omenjeni urad poslal v IRO taborišča v Italiji 82 razseljc* nih oseb. V zatočišču razseljenih oseb v Trstu je v aprilu čakalo 216 oseb, da jih napotijo v IRO tabo* rišča v Italiji.
Razširjenje vodohrama na Opčinah
Oddelek ZVU za javne naprave je pred kratkim oddal na javni dražbi delo za razširjenje vodnega zbiralni* ka na Opčinah za 34 milijonov lir.
Po načrtu, bodo vodni zbiralnik od 600 kubičnih metrov razširili na
5.000	kubičnih metrov. Zbiralnik zbira vodo in jo dobavlja za dolo* čene višje dele Trsta in Opčin.
Gospodarski listek
Gradnja ladij ERP v trža-šhih ladjedelnicah
V	tržaških ladjedelnicah so začeli graditi 5 ladij ERP. Razven tega je zaposlenih 300 delavcev s preko* atlantsko ladjo od 25.000 ton, ki jo
bodo pričeli graditi v začetku junij* tudi na račun ERP. Tri ladje, katere že gradijo, so potniško*tovome, p°
13.000 ton vsaka; gradnja gre n* račun Tržaškega LIoyda.
Dve drugi ladij sta 1.400 tonski ribiški motorni ladij, eno gradijo v ladjedelnicah Sv. Roka. Naročila jih je »Societa Genepesca« jz Livorna Za gradnjo teh ERP ladij bo po* trebno 40.000 ton jekla; od te koli' čine bodo Združene države dobavil« le 2500 ton, ostanek do dveh tre« tj in avstrijske jeklarne, eno tretjin® pa italijanske.
Jugoslavija kupuje v Angliji avtomobile
Jugoslavija je naročila v Veliki Britaniji gumijastih kolesnih pla' ščev za avtomobile v vrednosti
500.000 funtov šterlingov.
Blago ERP za Avstrijo preko tržaške luke
Pristaniški urad ameriških sil v Avstriji je ,izdal poročilo, da je p1* ve dni maja prispelo v tržaško pri' stanišče 7 ladij z blagom ERP za Avstrijo. Iz ladji so raztovoril' skupno 21.353 ton blaga, ki prjhaj* iz Združenih držav.
To blago obstoja iz 14.068 ton rži' 4.708 ton masti, 1.804 ton moke, 712 ton sojinega semena, 33 ton zdravil in 28 ton jajc v prahu.
■v
Športni teden
ITALIJA * AVSTRIJA * 3*1 (3*0) Italijanska postava je prvi polčas srdito zagnala. Neprestano je valil* napad za napadom proti' vratarju zbegane Avstrije. Končno je pov' sem zasluženo prišla do vodilne# gola (25’: Cappello). Po daljše® presledku je Amadei (41’) efektno zabil drugi gol. Tretjič je stresel avstrijsko mrežo z nizkim in si lovi' tim strelom Bonjperti (43’).
V drugem polčasu so Avstriji prevzeli iniciativo. Napadalec Hu' ber je v 25.’ minuti po lepem Mel' chior*jevem predložku zadel častni gol za svoje barve. Sodil je objek' tivno g. Lutz (Švica).
85.000	gledalcev, ki so plačali 7® milijonov vstopnine.
V polnem teku je velika kolesa1"' ska dirka: »Giro d’ Italja«. Obse# 19 etap (4063 km). 103 dirkačev )e startalo v Palermu. Vozači so opf*' vili že četrto etapo. Prvoplasirafl1 dirkač je Tržačan Cottur.
V torek 31. maja bodo dirkah privozili v Trst jn Gorico.
DAROVI
Družbenica v Trstu 100; 2 sest*' družbenici Trst 1000; prcplač;la Trst 500; zbirka za katoliški tisk 15. 1949:	Rojan	4439,	Sv.	Anton,	H
7160, Sv. Ivan 4825, Skedenj 5000"' lir.
Bog povrni I
Odgovorni urednik : Stanko Stotih Tiska tiskarna Budin v Gorici
—*
nekaj časa držala čmerno in ža* lostno.
Ko pa je videla, da je kujanja že zadosti in da mora začeti kaj dru* gega, je premišljevala, kako bi za* čela govoriti.
Potem je napisala župniku Firmi* nu pismo, v katerem ga je prosila, naj ji oprosti:
SpoStovani gospod župniki Ko sem bila zadnjič pri Fas, sem bila grozno razburjena, zato Vas prosim, da mi oprostileI Danes sem premislila vso zadevo in sem se zopet umirila. Na} se zgodi božja volja! Res bo to zame ved* no žrtev, in sicer težka žrtev, veni dar upam, da mi tudi Bog ne bo odklonil svoje milostiI Saj kruto ob> čutim, kako se mi godi, kadar sem piepušČena sama sebi.
Še enkrat Vas prosim, prečastiti, da mi oprostite in sprejmete moje
najvdanejie pozdrave.
Roza Yholdy
P. S. Upam, da Dominik ne bo izvedel o mojem nespametnem poi čet ju.
Naslednjega dne je Dominik pre* biral časopise v majhnem salonu, ko pride k njemu mati z odrezkom be* le svile.
»Poglej, kot dokaz, da nisem nate nič več huda, ti poklanjam tole svi* lo. Sicer se na take stvari ne razu* meš, toda svila je prav lepa in mo* goče jo za kaj porabiš v patronažu.«
»Najlepša hvala!« odvrne Dominik vesel.
Ker pa je bil samo poštenje, do* da odkritosrčno:
»Za sedaj res ne vem, zakaj bi mogel uporabiti ta odrezek.«
»Menim, da bi se iz njega dali na* praviti trakovi na rokave tvojim dečkom. Koliko bi bili lepši od kupljenih!«
»Saj res! Potem pa kar s hvalež* nostjo sprejmem.«
Gospa Yholdy se je še nadalje ravnala po določenem načrtu.
Dominik je le malokdaj spregovo* ril o patronažu, mati pa bi bila strašno rada izvedela kaj novega; zato je pri vsaki priliki skušala na* vrniti pogovor na to stran. Izpraše* vala ga je koliko otrok prihaja k sestankom, ali jim kdaj dele nagra* de in kakšne so te nagrade. Vse je hotela vedeti. Včasih se je delala, kot da se šali: ko je nekega večera priigrala sto frankov, je pograbila bankovec in ga podala Dominiku:
»Izvoli, to naj bo za tvoje zama* zane fantičel«
»Hvala lepa, mamica! Z največjim veseljem sprejmem vsak najmanjši dar.«
Zganil je stotak, ga skrbno zavil in napisal na ovoj: »Prvi bankovec,
ki ga je mamica darovala za pa* tronaž!«
Spravil ga je za spomin, župniku Firminu pa je dal drugega.
Drugič je hotela izvedeti, kje tiči ta slavni patronaž, ki je postal po* časi glavna skrb njenega dediča.
»Mama, ni vredno! Bolje je, da ne greste tja!«
»Pojdem pa sama!«
»Ne boste ga našli, ker so ulice preveč zverižene ;n po takih krajih niste še nikdar hodili.«
Mati pa je tako dolgo silila, da jo je Dominik neki četrtek v juniju vendarle odpeljal v patronaž. Prišla sta, ko je župnik ravno klical ime* na otrok, ki bodo šli na deželo na počitnice. Določene so bile tri sku* pine, ki bodo bivale vsaka po tri tedne na nekem posestvu v čistem lorenskem zraku. Posestvo jo bilo last verdunskega škofa, kj ga je po* sodil za čez počitnice.
Taki sestanki so bili zmerom i2< redno slovesni, nekakšna razdelitev nagrad, katerih so bjli deležni le nekateri.
V	dvorani je bil silen hrup i” razburjenje, kajti za težave in bri1^ kosti preteklega leta je bil vsak nfli' bolj poplačan s tem, če je smel deželo na počitnice. Na drugi strfl111 pa tudi župnik ni imel toliko sfe^ stev, da bi vso otročad lahko peljal na deželo.
Kadar je klical imena zbranih, bilo tiho ko v grobu. Nato pa nekateri zagnali veselo vpitje, drugim so se od žalosti udrle sol2e’ ker ubogemu bledičnemu pariške»I,1) otroku je silno hudo, če samo žara®1 slabega spričevala ne more na °pCI veliko gostijo v naravi, kjer bi ^ radoval zdravega božjega sonca insl igral in skakal po zelenih travnik^'
(Dali