482. štev. V Lfubliani, petek dne 9. maja 1913. Leto H, Posamezna številka 6 vinarjev. -DAN“ izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; * pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K T50; s pošto celoletno K 20'—, polletno g 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so ts pošilja upravništvu. » :a Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :k Uredništvo in upravuištvo: ta Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice. ,ioslana ;n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem '/giašanju >o-::: pust. — Za odgovor je priložiti urniku. s:: Telefon številka 1 ^ Evropa je oropana. PISMO IZ BELGRADA. B e 1 g r a d, 22. apr. (5. maja). Skadersko prašanje rešeno? »Nov telegram! Vanredno izda-nje!« začulo se je iz stranske ulice na Teraziji in kmalu nato prisopiha deček z novinami. Komaj se mi je posrečilo ustaviti ga, da si kupim ta »nov telegram« in zadostim svoji radovednosti. Bilo je okrog četrte ure popoldne. Trotoarji so bili polni šetalcev. Hlastno prečitam vsebino letaka in — ostrmim, dasi sem bil na to dejstvo v poslednjih dneh popolnoma pripravljen. Toda tu stoji črno na belem, da ie kralj Nikola uvidel nemožnost na-daljnega vztrajanja na osvojitvi Ska-dra ter ga odstopil velesilam, da obvaruje vsaj neodvisnost Črne gore. To si je lahko vsakdo mislil, da konča skadersko vprašanje edinole na ta načiij. Vendar, upoštevajoč dejstva, da stopamo iz ene senzacije v drugo, katerih izvor je Balkan — zemlja vsernožnosti, pričakovati je bilo. da se Črnogorci, kljub nasilju, ne dado izgnati iz Skadra drugače, kot s premočjo. Cel dan smo čakali z nekako napetostjo vesti, da je avstrijska vojska prekoračila črnogorsko mejo, ker tako hitrega obrata v skader-skem vprašanju nismo pričakovali tem manj. ker se je zbralo že dopoldne precejšnje število na Kalemeg-danu. kjer smo poslušali enakomer-ro pokanje strojnih pušk onkraj Donave in Save. Mnenja v Belgradu so vsled te črnogorske kapitulacije zelo deljena. Eni ne vidijo v tem ni-kakega izhoda več in pomilujejo padle žrtve, vsem pa odseva iz oči le eno: neizmerno sovraštvo proti pro-vzročiteljem današnjega položaja. Ko bi videli diplomatje v srbsko dušo, bi nikdar ne storili tega usodepolnega sklepa priklopiti Ska-der Albaniji. Saj je še danes hotelo odpotovati več mladeničev v Črno goro. da stavijo svoje življenje na razpolago proti Avstriji. Toda globočje misleči ljudje še vedno niso izgubil nade v črnogorski Skader. Sedaj nastopa skupna naloga Srbov, Črnogorcev in Grkov, da z vsemi silami podpirajo Esad pašo v njegovi nameri ustanoviti samostojno Albanijo in event. preprečiti pohod avstrijske in italijanske armade na albansko ozemlje, kar ne bo pretežko, ker ima Esad paša od vseh strani zavarovan hrbet in edinole od morske strani mu preti nevarnost. Čim bo nova država stopila v življenje, bodo velesile prisiljene, tri-pelententa bo to storila z veseljem. Saj je že sedaj poslal Esad paša svoje emisarje v Pariz, da pripravijo teren za novo senzacijo. Obljubil je baje. da bo prepustil vsa javna dela, kakor ceste, železnice, stavbe itd. francoskemu kapitalu v eksploatacijo. Na poželjive poglede trozve-ze se Esad paša pošteno požvižga, ko ima enkrat tripelentento in balkansko zvezo za seboj. Skader pa bo med tem menjaval svoje gospodarje, kakor tisti Jakec v naši pesmi: Jakec rad čevljar postal bi... Pred kratkim bil je turški, potem nekaj dni črnogorski, sedaj je evropski, jutri bo že mogoče albanski in potem — tako se vsaj zaključuje — zopet črnogorski, ker ga bo Esad paša odstopil Črni gori, ki bo končno po krvavi Kalvariji, vendar dospela na Oljsko goro. Eno je gotovo: miru na Balkanu prej ne bo, dokler bo kaka evropska velesila iskala po teh slovanskih zemljah svojo — izgubljeno pamet. Rusija je — posebno v začetku tega stoletja — mnogo grešila. Njena sebičnost jo bo polagoma spravila ob ves ugled. Sicer pa je itak že deloma na koncu svoje vodilne vloge v slovanski politiki. Ex oriente lux ji bo kmalu dala odpoved in ji prizadejala še marsikak nepričakovan udarec v njeno samoljubje, dasi si skuša ohraniti na Balkanu zaupanje z — odlikovanji vladarjev, medtem ko je pred tem izročila red »belega orla« svojemu poslaniku. Kralj Peter, kralj Ferdinand in kralj Konstantin so dobili visoke redove in istotako tudi več srbskih, bolgarskih in grških generalov. Na Črnogoro in na kralja Nikola je Rusija pozabila... Ako misli Rusija, da si kupi na ta način za svoje postopanje naklonjenost balkanskih narodov, se temeljito moti. Od leta 1774. po miru v Kučuk-kainardži dosegla je Rusija protektorat nad donavskimi kneževinami in s tem položila temelj svoji nesrečni politiki na balkanskem polotoku. Ako bi prevzela kaka druga sila to vlogo, bi gotovo sijajneje dovršila svojo nalogo. Tako pa ni Rusija niti v obdobju » svete alianse«, niti v času »pentarhije« do leta 1829., ko je bil med Rusijo in Turčijo sklenjen mir v Drinopolju ter je londonska konferenca leta 1830. priznala neodvisnost Grške. Kaka je bila ta »neodvisnost« je vsakemu znano kdor pozna vsaj površno zgodovino Balkana. Niti krimska rusko-turška vojna ni pomenjala nikakega bistvenega napredka kristjanov pod turškim jarmom. Mir — sklenjen med Rusijo in Turčijo leta 1856. — je pomenjal zmago Turčije, ki je zmagonosno vstopila v evropski koncert, Rusija pa je bila potisnjena nazaj k Donavi. Največji poraz za Ruse pa je bil, da je morala Rusija privoliti v nevtralizacijo Črnega morja, odreči se protektoratu nad kristjani v Turčiji. In leta 1878. je kljub zmagi na turškem bojišču, zopet pogorela Rusija — s svojo neodločnostjo, katere ima mali črnogorski kralj še preveč — na berlinskem kongresu, ko se ie Srbijo in Rumunijo milostno priznalo v ozkih mejah za svobodne države. Bolgarska je postala turški vazal, a vzhodni Rumeliji se je dovolila avtonomna provincija. Avstrija je brez truda in znoja zasedla Bosno in Hercegovino »v okupacijo in upavo« pod suvereniteto sultana, no in danes je to ozemlje — po zaslugi zopet slovanske Rusije — anektirano za Avstrijo. Teta 1884. je Rusija sklenila z Nemčijo usodno tajno pogodbo in kljub temu, da ta pogodba leta 1890. ni bila obnovljena, ostal je germanski madež na ponosni slovanski Rusiji. Skratka, dejstva in zgodo\fna govore, da bi balkanski narodi tudi brez Rusije dosegli to kar imajo; da. Rusija je bila celo coklja razvoju jugoslovanskega vprašanja, dasi moramo priznati, da se v politiki ne dela skokov. Ali bodo spregledale sedaj balkanske države in se odkrižale vsakega jerobstva, bodisi odkoderkoli in se združile v eno falango? ? ? Mars. K demisiji v Črni gori. Kakor znano je vsled sklepa kronskega sveta — da se Skader odstopi Evropi — podalo ministrstvo Martinovičevo demisijo, ki io je kralj tudi sprejel. Vsled tega koraka črnogorske vlade ie začelo Jugoslovanstvu sovražno časopisje pisariti in raznašati vesti, da se je v Črni gori pojavil proti kraljevi odredbi odpor, in da bo sedaj stališče kralja Nikole močno otežkočeno. Že so se začeli veseliti nekateri, da bo moral kralj odstopiti, nakar pride združenje Črne gore s Srbijo, tej združitvi bi pa sledila avstrijska akcija, ki bi združitev preprečila. Zopet novo upanje, da se ponudi povod za vojno. Toda vesti, da je v deželi odpor so kmalu morale utihniti, ker narod je kraljev korak odobraval. Tudi vojaški krogi so se strinjali s kraljevim sklepom. Kaj pa Martinovičev kabinet? Naš belgrajski dopisnik Mars se je v tej zadevi obrnil na izborno poučenega aktivnega politika. Ta mi je z vso gotovostjo zatrdil, da je bil Barikada. črnogorski ukrep glede Skadra pre-vidjon še pred padcem Skadra; isto je vedela tudi črnogorska vlada; ravno radi tega se je mudil črnogorski minister dr. Drljevič v Belgradu. Črnogorska vlada tedaj ni odstopila. ker se ne zlaga s kraljevo odredbo — saj ie ta vlada čisto vojaškega značaja, ki nima nikake stranke za seboj in je ta vlada tudi vsa vdana kralju, pač pa zato, da sploh več ne nastopi nobena, izključno črnogorska vlada Informacija našega dopisnika se strinja z včerajšnjimi izvajanji v »Dnevu«, kjer govorimo o srbsko-črnogorskem razmerju. Celje. Celje, 6. maja 1913. Tu v Celju imamo poleg raznih in mnogih delujočih in spečih, potrebnih in nepotrebnih društev tudi »Slovensko trgovsko društvo«. Ni moj namen pisati tu o važnosti tega društva, kajti o tem Je in mora biti prepričan vsak Slovenec — ker Ie zavednemu slovenskemu trgovstvu se imamo v prvi vrsti zahvaliti za uspehe, katere smo dosegli v poslednjih letih v mestu in okolici. Kakor smo sploh povsod Slovenci mehkužni, obzirni, strahopetni — tako smo tudi zadnja leta zamudili marsikatero ugodno priliko, kjer bi bili v raznih korporacijah prišli do večine, veljave ali respektacije. toda žalibog naši ljudje samo, da so zlezli v nekoliko varnejše zavetišče — se sploh ne brigajo več za nobeno volitev, ko bi bila ravno njih sveta dolžnost se teh osebno udeleževati, ter na drugi strani direktno vplivati na svoje uslužbence, kakor to delaio vse intenzivnejše in temeljitejše naši nasprotniki. Naj bo še tako malo važen nemški sestanek ali zborovanje itd. povsod najdeš zraven dr. Ain-broschitza — s svojim zvestim spremstvom — ker se na mnogih krajih delodajalec sramuje svojega uslužbenca, to pa ne bo dovedlo do uspehov. Pred dvemi meseci vršile so se volitve nastavliencev v gremialno bolniško blagajno. Vabila so bila po magistratu dostavljena dan pred vo-litviio šefom, ti jih vsem uslužbencem niti razdelili niso. akoravno bi bila njih dolžnost, ko se ie šlo tu za njihov žep, posebno za pašikovanja pok. Oehsa, zbrati vse za volitev opravičene uslužbence in iim dajati vsaj v tem pogledu svojo moralno podporo. A nič od tega! Nihče se za te volitve niti zganil ni, nihče protestiral proti temu, da so bile iste sklicane v »Deutsches Haus«, nihče zoper to. da so bila vabila dan prej, oz. tudi celo na dan volitve, mesto osem dni pred temi. dostavljena. Priznati moramo, da imamo tudi nted nemškimi nastavljenci nekaj treznejših elementov, kateri nam ne bi odrekali naših pravic tako pa seveda se dela vse, kakor da bi nas ne bilo. QUO VADIŠ? se ponavlja na splošno zahtevo samo 8 dni in sicer od 24 do 27. t. m. Kino-,Ideal* LISTEK M. ZEVAKO: V senci fezuita. (Dalje.) Vojvodinja Etanpska Je bila izvršila mojstrsko delo ženske prebrisanosti iu smelosti. Ne le. da ni bila zinila niti ene ljubosumne besedice zoper Žileto — in te ljubosumnosti se je kralj bal — marveč napravila se jf zaščitnico kraljeve ljubezni do Žilete. Odslej ni moglo ostati v kraljevem srcu nobenega prostora več za sinn in nezaupanje! In ona, Ana, je bila odslej zakonita metresa, prizanesljiva ljubimka ki zapira oči nad kratko kaprico! ker ve. da je dovolj močna in more to storiti! Margentino so bili prenesli v malo sobico, ki si jo je bila izbrala Žileta za bivališče. Grajski ranocelnik je bil razgalil Margentinine prsi in je ogledoval rano, ki se je nahajala tik nad desno grudio. Častne dame so se bile umeknile z vsemi znaki užaljene sramežljivosti. Žileta pa je ostala. Hotela je sama pomagati ranocelniku. »Kaprica visoke dame!« je za-Zodrnjal mož. Nato si je ogledal rano. »Mislim, da bo bolnica čez dobrih par dni spet na nogah,« je izjavil nazadnje. In, nadaljujoč svojo preiskavo, je rekel Žileti: »Dvignite ji nekoliko glavo... ostanite tako.« Žileta je položila pokorno obe-dve roki pod Margentinino glavo in jo držala kvišku, dočim je ranocelnik izmival in obvezaval rano. Med tem je Margentina odprla oči. Njen prvi pogled — mešanica dvoma, neskončnega začudenja in radosti — se je uprl v Žileto. »Uboga žena,« je dejala deklica, »kako se počutite?« »Dobro, prav dobro...« je rekla Margentina. »Nikoli mi še ni bilo tako dobro...« In venomer je požirala Žileto z očmi. »Tako, zdaj sem gotov!« je rekel ranocelnik. »Ako bo mirna in se nihče ne dotakne obveze, jamčim za točno ozdravljenje.« Odšel je. Zdaj je pogledala Žileta okrog sebe in zapazila, da ni v sobi nikogar več. Zaprla je vrata m sedla smehljaje k Margentini. »Kje sem tu?« ie prašala Margentina. »V fontenbloškem gradu,« je odgovorila Žileta z milim, prijaznim glasom. Drget je izpreletel Margentino. »V gradu,« je zamrmrala. »Ah, da... to je grad francoskega kralja, kaj ne, da?« »Da, gospa.« Tako sta se razgovarjali tiho in mirno, brez vidnega razburjenja, dasi je čutila sleherna izmed niiiu v glasu svoje sobesednice zamolkel, globok nemir. Margentina je premagovala čuv-stva, ki so izbruhavala v njej s tem neodoljivejšo silo. čim se je zdaj popolno in jasno zavedala teh čuv-stev in njih moči. Zdelo se je. kakor da je stražnikov strel zadel njeno blaznost in jo uničil. Z osuplostjo, sorodno grozi, je opažala, da razmišlja povsem pametno; zaznavala ie jasnost, red in logiko v svojih mislih: zavedala se je, da postaja spet ravnateljica sv.ojega spomina. Kakor v naglem snu se je obnovilo pred njenim duševnim očesom njeno potovanje iz Pariza v Fonten-blo; spet se je videla, kako čaka prihoda svojega ljubimca — kralja! — in ponovila si ie besede vojvodinje Etanpske: »To je tvoja hči! Tvoja Žileta!« Toda dogodki, ki so se bili pripetili med njeno blaznostjo, so ji ostali deloma zakriti, kakor da leži na njih gosta senca. Tako se ni mogla spomniti, kaj io je napotilo, iti v Fontenblo; tudi se ni spominjala več. da je bila ta lepa deklica, ki se smehlja ob postelji. nekoč že v njenem brlogu. S tesnobno boječnostjo je povzela : »Ali mi hočete povedati, kako vam ie ime?. Tako srečna bi bila, ako bi vedela ...« »Ime mi je Žileta ...« Margentinini prstje so se skrčili na odeji; toda premagala se je. »Žileta!« je dejala z globoko mehkobo. »Kako ljubko ime...« Žileta se je nasmehnila. Margentina ie molčala nekaj minut. Nato je prašala: »Zakaj so me prenesli v ta krasni grad?« »Jaz sem hotela, da store tako.« »Vi ste hoteli?... Ah, ne čudim se temu ...« »Kako to?« se je nasmehnila Žileta. »Zato, ker ste tako dobri... to se vidi na prvi pogled... in tudi zato, ker je moralo tako priti...« Žileta ni razumela teh temmh besed, ki so izražale pri Margentini še temnejša čuvstva. Sicer pa se je čudila vsemu vedenju in besedam ranjenke. Ali je bila to tista ženska, ki je ravnala z njo tako kruto v Parizu? Kakšen izpreobrat se je bil izvršil v njej? In zakaj je planila Margentina prej. tik pred strelom, k njej ter zaklicala: »Moja hči, Žileta moja!« Ta žena se ji je zdela kakor odeta s skrivnostjo. Kljub temu pa jo je obhajalo sočutje. ki je bilo v svojem dnu nemara samo dejansko usmiljenje do te nesrečnice. Morda je bilo vse to zgolj zato, ker ji je bilo dano misliti v dobi kratke minute, da je to njena mati. Med tem pa jo je prašala Margentina: »Pravijo, da ima kralj hčer... razumejte me dobro ... hčer, ki ne pozna njene matere... Ali je res?« Žileta je prebledela ob tem pra-šanju. Oči so se ji zameglile. Sklonila je glavo ... Margentina jo je gledala z željnimi očmi. Povzela je s trepečočim glasom: »Odgovorite mi... oh. verjemite ... oh, če vas izprašujem te reči... Glejte ... moje življenje visi na nitki... Odgovarjajte mi kakor umirajoči, ki jo vaše besede lahko ožive ali umore ...« »Res je, gospa,« je dejala Žileta nato.. . »kralj ima hčer, ali jo vsai utegne imeti... Tako sklepam, ker mi jc sam dejal...« »In ta hči... ste vi, kaj ne. da? To ste vi...« Bolesten vzdihljaj se je izvil deklici, ki je zajecljala: »Res, jaz sem ... Kraljevska hči, gorje mi, hči brez matere!« Margentino je izpreletel krče-vit trenet. (Dalje.) Tu je bila v prvi vrsti dolžnost Slov. trgov, društva poseči vmes. a vkljub temu. da ie bilo isto nato baje ne samo opozorjeno, celo pozvano, se nihče ni zganil in ostalo je pri starem. Pred enim mesecem je umrl tajnik gremijalne bolniške blagajne znani Ochs. V marsikaterem slučaju smo občutili ravno mi Slovenci kruto njegovo postopanje, ko nam bolniške odškodnine in druga izplačila sploh niso, ali pa so se v nižjih svo-tah izplačevala, ter smo imeli dovoli povoda biti proti takšnemu zavodu nezaupni, posebno še pa za to, ker je bilo mnogo prosilcev za podporo odvrnjenih, češ da ni v blagajni denarja, vkljub temu, da se mora za to boln. blag. prispevati horentne pristojbine. Govorilo se je pri tej priliki po mestu tudi o nekem primanjkljaju v blagajni, ter bi bila zopet tu sveta in prokleta dolžnost »Slov. trg. društva« zahtevati ob navzočnosti enega svojega člana vladno revizijo, kajti tudi v tem slučaju je bilo društvo pozvano na to. Ako tudi ne bi se bilo tega doseglo, bi bilo društvo pokazalo svoj obstoj in dalo navodilo Ochsovemu nasledniku, da ne sme postopati, kakor oni. tako pa seveda, ko od naše strani ni najmanjšega protivja. delajo z nami in z našim imetjem, kakor mačka z mehom. Kedaj se bodo kaj naši ljudje spametovali! Zadnji čas bi že bil, da ne bo prepozno. Na lanskoletnem občnem zboru Slov. trg. društva izvoljeni predsednik je pred kratkim mesto odložil, ker ni niti najmanje zamogel računati na podporo ostalega odbora, posle je prevzel od takrat 1. podpredsednik. a tudi o njegovem delovanju ni mnogo slišati, kajti smo že kmalu sredi maja, a še ne vemo nič o občnem zboru. Pri tej priliki omenjam, da se imajo v kratkem vršiti neke volitve, katere bi pred vsem bilo poklicano voditi »Slov. trg, društvo«, zatorej pravočasno na delo, da ne bode potem zopet tarnanja, kajti pri le mali agitaciji je zmaga zagotovljena, v dotični korporaciji je 90% slovenskih upravičencev, a je odbor sedaj v nemških rokah. Prihodnjič pa zopet kaj! člani, so padle od 10 na 5 fo. T oda premoženje se ne množi. Blago nabava kot rudniški konsum večinoma od nemčurskih Židov, ki pravijo »Apetit kommt beim Essen«. Pre-mogarji so Čobala dvignili, toda kakor gor tako dol, saj vidimo kako zgleda enakost, bratstvo posebno pa svoboda, ki nam jo dejansko kaže. Ko pa začnejo oni obračunovati ž njim pa začne, rasti zelena mrena na očeh tistih, ki ga hote za vsako ceno na ščit postaviti in zatreti vse one Slovence, ki ne morejo nositi tujih grehov. Za Zagorje tako velik moment pa najde tako smešno majhne ljudi. Upajmo, da pridejo počasi še na pot spoznanja. — Pomilujemo pa tiste, ki imajo dvomljivo čast peti slavo delu. ki širi za pangermanske ideje, posebno pa še one. ki jim je za vzor človek, s tako velikim srcem, da zmaši vanj »Slovenca«, ko izvablja podpise za netnčursko šolo, »Šul-verein« Kranjsko hranilnico nazadnje pa še pristaša S. L. S. Heil Germanija! Značaj pa že tak! N. z! Rače pri Mariboru. V Račah pri Mariboru se je izrazil preiskovalni polkovni zdravnik naborne komisije napram nekemu slabotnejšemu slovenskemu naborniku: »Ach was, als Kanonenfutter ftir deu Balkan sind Sie langst gut! Tauglich!:... Navzoči so bili dva majorja, en stotnik ter več zastopnikov politične oblasti, med njimi c. kr. okrajni zdravnik in sam glavar namestniški svetnik dr. Weiss pl. SchleuBenburg. In vsi ti gospodje so se dovtipu polkovnega zdravnika od srca smejali... Gospoda, je lepo če zna kdo na pravem mestu zbijati primerne šale. toda to ni več dovtip, ampak grda žalitev. Koga? Samo nabornika? Pomislite!... Mar v ljubi Avstriji res ni nič več pravice in enakopravnosti... Ali gospod nam. svetnik tako slabo pozna določbe drž. osn. zak., da mirno pusti tako žaliti Slovence, ter se celo smeje. Vsi fantje so bili ogorčeni, toda žal nobeden ni imel korajže; da bi polk. zdravniku pošteno zabrusil v obraz, da so Slovenski vojaki tudi še za kako drugo rabo, kakor sajno z «Ka-nonenfuter« za Balkan. In to se je zgodilo 26. pr. in„ torej ob času naj-kujše krize. Dravan. Slovenska zemlja. Zagorje ob Savi. Kako si razlaga Cobal korarau-nismus kaže sledeče verna slika. Tu obstoji konsum. društvo. Delavci ga imenujejo Čobalov konsum, to pa zato, ker vleče tam on sam. njegovi dve pastorki in žena prav kori-tovske plače. Samopašen je tako, da nima tam nikdo obstanka, kdor ni njemu pasje ponižno vdan! Odbornik. ki res kaj razume in noče misliti s čobalovo glavo, zleti pri prvi priliki iz društva. Steklarji pomagajo za ceno, da deluje proti Slovencem, strmoglaviti vsakega, kdor si upa govoriti resnico. Dokaz Sokolske slavnosti itd. Ta terorizem je začel presedati zlasti premogarjem. Združeni so zadnje čase preprečili že marsikatero Mihlnovo nakano. Zvit, kakor je. se je hotel rešiti iz te zagate na ta način, da sta skovala z bivšim steki. Sitterjem načrt združiti konsum Zagorje-Trbovlje-Hrastnik. Računal je, da ga tam še ne poznajo tako natančno. Toda sloga ie zmagala. Predlog propadel. Sitter jo je moral ves preplašen popihati, Mihi pa je grizel kot razjarjen pes okrog sebe. Kmalo pridejo volitve, stolček se nemara prebrne in korita se prevrnejo. Dividende, ki jih dobivajo «s™mjrMTOWTirnr nara Dnevni pregled. Brez naslova. Milanski »Mat-tino« piše: »Kaj bo napravila Italija, ako se vrže Avstrija na Crno goro? Ali je morda kje kako poroštvo, da avstrijsko izkrcanje vojaštva v Baru ne povzroči predvsem padec dinastije Petrovičev? Ali je morda kje kako poroštvo, da Črna gora ne preneha eksistirati kot samostojna država in da ne postane del — v boljšem slučaju — Srbije in v slabšem — najverjetnejšem — Avstrije? Ne, nikdar! Mi se v nobenem slučaju ne moremo odreči kontrole avstrijskega delovanja napram Črni gori. Naloga današnjega trenotka je taka: V Imenu nravnih in gmotnih vzrokov mora biti Italija za vsako ceno ščit, ki bo kril Črno goro pred avstrijskimi pretenzijami. Od druge strani: Ali moremo mi, Italijani, zaradi tega, da ne bi dovolili Avstriji pogoditi se s črno Soro, delovati skupno in solidarno proti Črni gori? Ali moremo mi, Italijani poslati svoje vojake, oblečene v savojsko obleko, da se gredo bojevat po boku avstrijskih lovcev proti Črnogorcem, podanikom Nikole Njegoša, očeta naše kraljice? Ali ni za nas dovolj ponižujoče, da naši oboroženci plujejo po boku avstrijskih ladij in pri tem tako blizo Visa kjer je bilo niti pred pol stoletjem ne (1. 1866. op. ured.) — naše ladjevje uničeno in razbito od avstrijskih granat?« Tako piše italijanski list »Mattino«, ki izhaja v Milanu. Več menda ni treba povedati. Tudi brez naslova. Ko je prišla vest o padcu Skadra, sem bil v srcu Rima, v centralni kavarni »Araquo«, središču poslancev in žurnalistov. Tam, kjer se po italijanski navadi dela pontika. Komaj je zazvenela vest »Skader je padel!« je cela kavarna zašumela. Oglasilo se je cvenk denarja. Iz roke v roko je romal nastopni list: Skupen telegram kralju Nikoli 1 Gratulacijo k njegovi zmagi! Čuvstvo, simpatije in solidarnosti! Eviva Montenegro! Abasso Austria...! Tu je italijanski politični barometer. In on, kakor vsaka narodna masa dela politiko! (Iz pisma M. Pervuchina v Ruskem Slovu«.) Tudi pri tem menda ni treba nikakega komentarja. Kapelica, kapelica. Koliko je vredna vsa naša bojna in bojevita politika, se je pokazalo sedaj na koncu dolge komedije — ko bodo Albanijo dobile velesile in Avstrija bo za svoje pol miljarde dobila tisto kapelico, ki jo morajo Črnogorci sezidati na čast patru Paliču. Kakor je znano, je Avstrija v svoji oblastnosti diktirala Črni Gori. da mora: 1. postaviti spominski križ za Palica. 2. da mora začeti takoj zidati katoliško kapelico, pri katere otvoritvi mora biti zastopana Črna Gora po kakem višjem funkcijonarju. 3. Črnogorska vlada mora vse ukreniti, da se Pali-čevo truplo prepelje v Zmubi. 4. Pri pogrebu mora biti prisoten črnogorski zastopnik in 5. Črna gora mora dati garancije za versko svobodo. To bomo torej dobili za pol milijarde našega denarja. Piše se, da Črnogorci že iščejo zidarje, ki bodo šli tisto kapelico zidat. Postavili jo bodo tem časom za spomin in na slavo avstrijski diplomaciji. Ta kapelica bo za vselej ostala kot spomenik švab-ske budalosti. Vsemu svetu je znano, kdo je bil Palič. Komisija ni mogla izslediti nič drugega, kakor to. kar ie poročala črnogorska vlada. Toda, kaj je diplomatom.treba resnice. Ob času. ko so evropske države skrbele za svoje narode, da so se gospodarsko povzdignili, smo se mi po Balkanu prepirali za Paliče in zapravljali denar. Tak špijon Palič je stal nas milijone — in dobili bomo za to kapelico. Pravijo, da so tudi že z Dunaja v Rim pisali, da bodo Paliča za svetnika proglasili. Ko pa so začeli iskati Pali&eve svetniške čednosti — so izvedeli take stvari, da so takoj preiskovanje ustavili. Največji uspeh naš bo torej kapelica, — mala kapelica, ki jo bodo morali takoj sezidati Črnogorci Paliču na čast. Črnogorci so na vse zahteve pristopili. Pravijo, da bodo v tisto kapelico vzidali spominsko ploščo avstrijskih diplomatov. — Ker imajo v Črni gori za kaj drugega denar, kakor za kapelice, hoče Avstrija Črno goro naučiti, kako je treba denar dobro nalagati. Zato je dala zidati kapelico. Zato pa tudi doma v Avstriji ljudje trumoma oblegajo agenture za izseljevanje, vlaki vsak dan odvažajo naše ljudi v tujino — v redakcijo »Dneva« prihaja nešteto pisem onih, ki pojdejo na delo na Balkan. Zakaj vse to? Zato ker so naš vzor postali Palici in namesto tovaren — zidamo kapelice. Vojna med Avstrijo Jn Črno goro pred 75 leti. Leta 1838. je čisto slučajno nastala vojna med Avstrijo in Črno goro in sicer ne zaradi Skadra, ampak zaradi drugih spekulacij. Dne 2. oktoba so namreč prišli avstr, inženirji na Ordo Trojico, da bi tam postavili trigonometrično znamenje. Črnogorcem se je to zdelo sumljivo in so začeli nanje metati kamenje. Tako so inženirje prepodili. Med tem pa je prišel od meje en avstr, častnik s stražo — Črnogorci pa so začeli streljati. Vojaki so seveda odgovorili s streljanjem :n razvila se* je prava bitka. Avstrijska obmejna stražnica je bila ona točka, na katero so Črnogorci namerili svoje puške, zato je prišel stotnik Spanner iz Budue z eno stotnijo vojakov in je zasedel bližnje višave. Med tem — pa se je sešlo že več Črnogorcev in so v jezi hoteli prodreti do stražnice ter jo za-paliti. Pri tem jim je pomagala neka Črnogorka, ki je vozila neka drva in je bila v tej bitki ubita. To je Črnogorce še bolj razkačilo, ker je po njih mnenju sramotno, streljati na žensko. Črnogorci so mislili, da je avstrijska straža prestopila mejo in so hoteli maščevati ubito Črnogorko. Streljali so tako dobro, da so se morali avstr, vojaki umakniti v stražnico. kamor so Črnogorci neprestano streljali. En dan in eno noč se je bil boj, dokler ni prišel avstr, vojakom na pomoč podpolkov. Rosbach. Vojna je trajala 6 dni. Padlo je 6 Avstrijcev med njimi dva oficirja — 14 vojakov je bilo ranjenih. Sedmi dan se je vojna končala s premirjem — na kar je nastal mir. Domača rudokopna podjetnost. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« zanimive podatke o »domači« podjetnosti. Podjeten Slovenec Gregor Prosen iz Železnikov na Gorenjskem je izsledil v večjih krajih na Slovenskem (Kranjskem) ležečih raznih rud. kakor: magnon, železo, svinec, cink, največ pa bakra; potem malo srebra in sledove zlata. V Št. Rupertu na Dolenjskem je močan sklad premoga. V svrho omogočenja: izkoristiti te prirodne zaklade, se je Prosen obrnil — verujoč na, po političnih in drugih shodih, tolikanj povdarjano geslo »Svoji k svojim« — na premožnejše Slovence, da jih pridobi za podjetje. Odgovora ni dobil od nikogar. Ko se je osebno obrni! na nekatere, so se mu smejali in se norčevali iz njega, češ, da je neumen (specifično slovenski izraz, s katerim se operira proti ljudem, ki imajo realne načrte). ker se s takšnimi mislimi peča. Ko je izprevidel. da med Slovenci ničesar ne doseže, se je obrnil na tujce in tu je takoj dosegel vspeh. Oglasili so se Angleži, Francozi, Italijani, Mažari in Nemci, pristopili v družbo, ki se je pod imenom »Gregor Prosen & Co.« ustanovila v Železnikih in 15. aprila začela na Martinovem vrhu pri Železnikih kopati baker. Vspeh je popolnoma zadovoljiv. K družbi, ki se osnuje za kopanje premoga na Dolenjskem pristopi francosko-angleška banka v Parizu. Pogodba bo podpisana junija meseca in julija se prične z delom. — Tako je! Mi pa pišemo o izseljevanju, o ginevanju naroda po tujih plavžih na Nemškem in v Ameriki, solzimo se ob navdušenih govorih, ki nam slikajo tragiko slovenstva pri pijači. Da bi pa oni. ki morejo, kaj storili v povzdigo Slovenstva po oni strani, kjer se vedno povdarja, da smo ubogi — to pa za Boga nikar. To so neumne misli. Kleti pa znamo nad ugnezditvijo tujstva po naši »mili lepi domovini«. Pri sekanju drv ponesrečil. Te dni je ponesrečil 151etni posestnikov sin Franc Vodnik iz Brod pri Kranju. Sekal je namreč drva, pri če tnur mu je priletela z veliko silo iver v desno oko in ga težko po škodovala. V znamenju steklenic. V neki gostilni v Vrhpolju je nastal pred kratkim med več samsKimi delavc z ljubosumnosti prepir, med kateriir. so se fantje obmetavali s pivskim-' steklenicami. Več izmed njih je bile znatno poškodovanih. Posestnikov sin Franc Jereb je dobil s pivsko steklenico na glavo tako močen udarec. da se je steklenica razbila na kosce in da je Jereb' zadobil težke telesne poškodbe. Nasilneža. Te dni sta prišla dva mlada zidarska pomočnika že vinjena v gostilno Marije Kastelic v Fužinah in sta zahtevala pijačo. Te pa jima krčmarica ni hotela dati. ker sta imela pri nji nekaj neplačanega dolga. Fanta pa je to postopanje krčmarice grozno raztogotilo in sta planila nanjo in na njeno hčer. Slednjič se je krčmarici in njeni hčeri posrečilo nasilnežema ubežati. Razgrajača sta nato razbila neko šipo v vratih, na kar sta odšla. Vlom in tatvina. Pred osmimi dnevi ponoči je bilo vlomljeno v zaklenjeno hišo posestnika in gostilničarja Ivana Franetiča v Sinadolib pri Senožečah. Vlomilcev doslej še niso zasledili. Tatovi so odprli s sekiro neko omaro, kjer se je nahajala različna obleka, 'katero so odnesli. V omenjeni omari se je naha- • jala cela žen. obleka rujave barve, pet dekliških oblek različne velikosti in različne barve, dvoje namiznih prtov, sedem metrov zefirja. štiri metre modrega blaga, nikljasta žepna ura in srebrna verižica. Vlomilci so ukradli iz gostilne tildi gramofon, v katerem se je nahajalo dvanajst kron. Kakor se ogvori. so bili tatovi cigani. Tatvina. Pretekli pondeljek je doslej neznan tat ukradel posestniku Josipu Benčanu iz Seničice pri Medvodah v neki tamošnji gostilni kolo, ki je bilo vredno kakih 130 kron. Kolo je črno lakirano in ima navzgor zavito balanco z rujavima držajema. Iz Selnice ob Dravi so te dni odpeljali v umobolnico v Gradec neko Urško Somrek- radi verske blaznosti. Revica je bila že enkrat bolnici. Toda blaznost je ni minila. Na dan Vseli svetnikov je na tukajšnjem pokopališču iz nekega groba izruvala goreče sveče ter jih pometala stran ter nato zažigala trava in cvetlice. Začela je plesati po grobu ter se pri tem divje smejala in peia. Ko jo je nedavno moral neki voznik zaradi napada blaznosti peljati domov, ie na vozu na ves glas kričala: »Sedaj pa pojdem v nebesa.« Z velikim trudom so ubožico spravili na vlak. Menda ie njen brat, doktor bo- ttoslovja, preveč pripravljal za nebesa ter ie znorela ... Leto dni v preiskovalnem zaporu. Lansko leto v marcu mesecu so našli v Belgradu neko telefonistki-njo ustreljeno na njenem stanovanju in poleg nje ležati revolver. V prvi hip je vsakdo mislil, da si je dekle samovoljno pretrgalo uit mladega življenja. A nesrečni slučaj je hotel, da je šel baš v tistem trenotku mimo hiše žalosti njen ljubimec Isim Al-muzlino, magister pharmacije. Bil je aretiran in postavljen v preiskovalni zapor, kjer se je po pričah dognalo, da se ie večkrat prepiral z ljubimko in jo celo pretepal. Priče so izstavile dekletu sicer zelo slabo izpričevalo, češ, da ni imela samo enega, ampak več ljubimcev, ki so jo obiskovali zvečer na njenem stanovanju. Almuzlino pa jo je vzdrževal z vsem. Kljub temu je lekarnar ostal v zaporu, da se zaslišijo nadaljne priče. Med tem časom mu ni šlo ravno slabo v zaporu. Od službujočega zdravnika si je izprosil dovoljenje, da se sme vsak dan kopati, v zaporih pa kopališča ni. Vsled tega ga je vodil stražar v kopališče in ga spremljal tudi nazaj v ječo. Ob deve- Nekatere amerikanske posebnosti. Piše F. Grampovčan. (Konec.) Toraj ne sodi po obleki moškega v Ameriki, da se grdo ne opečeš. Preteklo leto sem bil v državi Ark po svojih opravkih. Tu sem slučajno ogovoril človeka pri sušenju sena v bombaževih hlačah, v razpeti srajci in v klobuku, ki bi ga berač ne pobral na cesti. In kdo ie bil ta človek? Guverner velike države Arkausas, izvrsten advokat in jako premožen. Širom sveta znani bivši predsednik Rosewelt vsako leto kosi seno in spravlja na svojem domu. Velika zabava njegova je sekati drva. Ako bi človek to v Evropi delal, bil bi nemogoč v vsaki »boljši« družbi, kjer se smatra za največji greh trdo delati. Amerikanec je silno nagnjen na svojega boga »dolarja«. V kupčijah je prekanjen in zvit. Ako hočeš tl njega, ociganiti, moraš imeti dobro mater. Kredit je velik. Po velikel večini trgovina se dela na strogo poštenem principu. Ako bode trgovec povedal: blago je tako in tako. je prav gotovo, da bodeš tako bla- go dobil. Po mojih skušnjah se to najbolje izplača. Kakor hitro ljudje spoznajo, da tvoji besedi ni verjeti, najbolje napraviš, da pobereš šila in kopita in da odideš. V Ameriki ni poznan pretep. Ako se koga z besedo napade se sleče suknje in pesti dajo. zadoščenje. Naj bo sto gledalcev, nikoli se ne bo nobeden vmešaval; policaj bo po navadi zadovoljno kimal, ko ima j eden dovolj ali pade na tla, je boj ustavljen, navadno si sežeta sovražnika v roke in ako je pijača zraven, spijeta vsak lednega in vse je pozabljeno. Nož in nočni pretepi med fanti Je nekaj tujega, neznanega, pač pa po nekaterih krajih revolver odločuje zadnjo besedo, a to le izključno po divjih goratih krajih in med najbolj surovimi ljudmi. Pretežna večina moških, posebno udje različnih cerkva so Javno proti pijačam, v družbi žensk ali doma ne bi pil za cel svet, zaklinja se pri vsih svetcih, da on nikoli ne pije. Nasprotno, če ni žen zraven so največje gobe, kar sem jih še dobil. Šmir pomešan s špiritom bi bil čisto dober. Sploh povprečen Amerikanec ne loči dobre od slabe pijače, edino da je mokra — in da speče. Ako še omenjam — ne glede na družbo poštenih žensk ali dvomlji- ve vrednosti — ne posluzui se nikoli kletvin, kvantanja m slabih šal, temveč vedno pazi. kaj govoriš: to^ je tehtnica, koliko si vreden v družbi. Ako ne znaš druzega, ko nekaj kletvin v angleščini, pazi da kako ne izblekneš. Ne gre zav*0 kakšna ženska je zraven, temveč se vedno smatra tak človek kot surovina, neotesanec in izvržek. Kleti m kvan-tati v pričo žensk se nrijvecja družabna pregreha. V družbi moških pa kolni in kvantaj, kolikor hoces ali zbijaj surove šale, nobeden ti ne bode zameril. .. , Ako si zaljubljen ali po domače zateleban v kako žensko, nikoli ne obljubi zakona, Ako jo ne mislis resnično vezti, pazi, kaj pišeš. Z ženskami igrati se je silno pevarno, kajti prvo. kar te zadene le to, da si tožen za odškodnino, ako si obljubil zakon in v velikih slučajih si prisiljen se oženiti, posebno, ako ima razmerje posledice... Tu nič ne pomagajo izgovori: ženska ni enaka mojemu stanu in drugo; sodnik ti bode enostavno r>ovedal: ako je bila dobra izven zakona, bo tudi v zakonu. Za ljudi velikih src in za zapeljivce žensk so tukaj silno vroča tla. Postava je sicer pametna — kajti nezakonski otroci in zakeljana dekleta so bele vrane V Ameriki. Vem celo slučaje, da so prislili katoliškega duhovna, da se je poročil. Puhel izgovor »katoliški duhoven ne sme biti oženjen«, tu ne velja. Sodnik bi mu kratko povedal: »Preje bi pustil žensko v miru — mi ne poznamo nobenega duhovna, niti vere v tem oziru.« Veliko jih je že noč vzela, ker je postalo prevroče okrog farov-ža. Stroga postava bi bila prav na mestu v naših državah. _ „ Zakon se ne smatra tukaj kakor nekaj v nebesih sklenjenega, temveč kot pogodba med moškim^ in žensko, da se zavežeta skupaj živeti in otroke vzgojiti. Ako ni ena ali druga stranka zadovoljna, se ločita in vse je končano. Po mojih nazorih edino pravilno. Pretep žena. kletvina in razbijanje moškega v hiši — je prepovedano. Konec stori sodnija. Velikokrat se primeri, da gre mož povrhu še v ječo. Kako nevarno se je igrati z ženskami, podam en slučaj iz neštevil-nih. Zadnji teden je bil obsojen oženjen miljonar plačati neki ženski, po sodnijskih protokolih bolj dvomili vrednosti, 50.000 dol. in to edino, ker je bilo neko pismo P*efoze™?’ v katerem stari tepec nekaj nami-gava, da bi se ločil od syoje sedanje žene da bi bil pozneje srečen ž njo. Po izpovedbi obeh strank nista ime- la nikoli nič intimnosti med seboj. Zenske v mnogih slučajih nastavljajo zanjke moškim — posebno bogatinom, in lov se velikokrat obnese. Nasprotno je pa zopet postava: ako je moški intimen z žensko in ima to posledice in se dokaže, da je ona ženska občevala tudi z drugim, potem je ženska brezpostavna in nobeden sodnik ne bo moža silil, da jo poroči. Tudi v tem oziru jako pametna postava. V Ameriki so vspevale do zadnjega časa velike sleparske družbe, katere so lovile pod najrazličnejšimi obljubami nevedne stranke, kako se napravi lahko denar. Bral sem oglas 25 ct povemo vsakemu, kako bogat Postaneš - priloži 25 ct in marko za odgovor«. Vsakdo, ki je poslal 25 ct, je dobil odgovor: »Napravi tako, kakor mi delamo.« Po dobrih oglasih so prejeli na tisoče dolarjev dnevno. Dandanes je takim sleparjem precej odzvonilo. Stroge poštne postave. da se ne sme poslati nobeno pismo po pošti, nobene ponudbe »akn ono pismo ne odgovarja popolni resnici«; stroge kazni ječe in denarne globe, je ljuliko skoraj čisto vničilo. Vsak dan se bere; tej ali oni tih sta izšla in se vračala h kosilu. — Vsakdo je mislil, da se Almuz-lino pridno koplje, ker se Je vedno bolj redil in izborno izgledal. Toda enemu izmed belgraiskih detektivov se je pa le čudno zdelo to kopanje in hotel se je tudi prikupiti na »zgoraj«. Vsled tega je sledil stražniku in jetniku v primerni razdalji in opazil. da sta krenila v drugo ulico, na dom Almuzlinov. To važno odkritje je takoj javil na pristojnem mestu in posledica je bila. da se je jetniku prepovedalo vsako kopanje in je bil odslej še bolj zastražen. Preiskava je končno dognala toliko, da se je mogla sestaviti obtožba in vršiti glavna razprava. Med tem pa je bila napovedana mobilizacija in priče so odkorakale na bojišče proti Turkom. Razprava je bila odložena. Predvčerajšnjem se je imela končno rešiti usoda nesrečnega Almuzlina. Mnenje o njegovi krivdi je deljeno na dva enaka tabora; eni pravijo, da je kriv, drugi zopet, da je nedolžen. Razlogov za niti proti nimajo baje tako sigurnih, da bi bila obsodba že naprej — pred razpravo — mogoča. A glej kleka! Smolo pa ima ta Almuz-lino! Najvažnejše priče se zopet niso dostavile in razprava je bila preložena na nedoločen čas. sodišče pa je odredilo nasilno privedbo prič, ako bi zopet ne prišle. Kaj bo z njim, Vam bom pa še poročal, ko se zopet snide sodni dvor. Mars. Samomor atentatorja Shinasa. Pretekli torek ob pol 4. popoldne so prepeljali Shinasa. morilca grškega kralja Jurija, z vozom v pisarno preiskovalnega sodnika. Eskortiral ga je jetnišničar z dvema žandarje-ma. V pisarni mu je jetnišničar odpel okove, ter je šel plačat voznika. Žandarja sta ostala pred vrati, da ne bi mogel Shinas pobegniti, V pisarni sta bila dva sodna eksekutorja. En teli je za kratek čas zapustil pisarno. Medtem se je Shinas približal oknu* ki je 10 metrov visoko in se je vrgel vun. Bil je takoj mrtev. Namestnik kraljevskega prokuratorja je ukazal preiskavo. RAZNE ZANIMIVOSTI. Napoleonov Scarabens. Scara-bens je, kakor znano, hrošč, ki je igral veliko ulogo v verstvu starega Egipta. Egipčanski duhovniki so se ga dotikali z največjim spoštovanjem in so mu pripisovali nadnaravne lastnosti. Ta scarabejska tradicija je bila tako močna, da je preživela tudi Egipet sam in da je dobilo vstop tudi v dušo mož, ki so bili drugače zelo bistrega duha in nepristopni raznim vražam. Napoleon I. je na svojem zmagoslavnem pohodu v Egipet našel v starem kraljevskem grobu krasen eksem-plar scarabeja, katerega je od one-ga časa neprestano nosil pri sebi in kateremu je pripisoval nadnaravno moč in vse svoje velike zmage. Iz biografije kneza Schwarzenberga, ki je bil za časa Napoleona avstrijski poslanik v Tuillerijah, zvemo, da ]e dal Napoleon pij neki slavnosti svojega scarabeja knježnji z besedami: »Sprejmite ta talisman, ka- terega sem nosil s seboj od onega časa, ko sem bil v Egiptu; izvršil je svojo nalogo, nič več ga ne potrebujem.« Napoleon je pripovedoval jiato knežnji, kako je tega hrošča našel in kako mu je pripomogel do velikih njegovih zmag. Sedaj, ko se mu je narodil sin, ki je bil ravnokar kronan za rimskega kralja, je že dosegel vrhunec svojih uspehov. 'Čas, ko je Napoleon dal svojega čudodelnega hrošča v druge roke, je postal zanj po čudni igri res usoden mejnik. Od tega časa datirajo njegove izgube, ki so ga pripeljale do njegovega poslednjega padca in do izgnanstva na otok Sv. Helene. Knežnja si je dala napraviti iz scarabeja brožo. »Svetega hrošča« imaio še danes spravljenega na gradu Orliku. Ljubljana. tvrdki so pisma ustavljena in lastniki so v zaporu... Ako si kdaj y tej dežel, nikoli ne piši po. pošti najmanje razžalitve Za to so kazni od 6 mesecev do 10 let zapora. Pač pa lahko pišeš, kar hočeš, in pošlji pismo po expres. Omenjati še moram, da pravi Amerikanec ne pozna nevošljivosti in zavisti, ako prideš med ljudi reven in vidijo, da si hočeš pomagati, in si pošten, so oni prvi, ki ti bodo pomagali, češ glejte ga, priden je in pošten pomagati si hoče, pomagajmo mu! Zadnje bi bilo pač na mestu, da bi Slovenci posnemali. Čudno je tudi, ako je Amerikanec ogoljufan, se skoro nikoli ne bode jezil, nasprotno smejal s pripombo; prav mi je, vem za prihodnjič bolje. Pisal bi lahko še veliko toda hotel sem podati le neka.tere glavne običaje iz narodnega in javnega življenja, ki so različni od naših. Amerika je za naše ljudi — in za Evropo sploh dobra šola — da bi se le oc nje naučili, kar je v nji dobrega. Naši Amerikanoi, ki prihajajo domov prinesejo pogosto mnogo zdravega amerikanskega duha v zaspano staro domovino. Tak zarod b lahko razmere temeljito izpremenil bdi pri nas doma. — Dan izide jutri ob navadni uri — v nedeljo »Dan« ne izide. Opozarjamo g. inserente na jutrišnjo številko. V pondeljek izide »Dan« kakor vsak pondeljek. — Vsem onim, ki se obračajio na nas z vprašanji zaradi dela na Balkanu, izjavljamo, da ne moremo vsakemu posebej odgovarjati. Poslali bomo njih naslove našemu dopisniku, potem dobe natančen odgovor. kakor smo naznanili. — Kai pa to pomeni? Včeraj smo dobili od c. kr. davčne administracije neko uradno pismo s samo-nemškim tiskom. Tudi naslov na kuverti je bil nemški. To je vendar že preveč. Vsi c. kr. uradi so začeli sistematično pošiljati — slovenskim strankam nemške dopise. To se je zgodilo lahko pred tridesetimi leti. sedaj si to odločno prepovedujemo. Vsako, od c. kr. urada nemško na-slovljeno pismo mora vsak posten Slovenec poslati c. kr. uradu nazaj. »Narodni škandal«. Včerajšnji »Slov. Narod« priobčuje ogorčeno notico* o nekem hrvatskem voznem redu, ki je izšel v klerikalno-prava-ški tiskarni v Zagrebu in navaja postaje na Slovenskem z nemškimi imeni. Prav obsodbe vredno je to. A vendar moramo par stvari pripomniti: 1. Zakaj ta ogorčenik, ki je pisal notico, na naših postajah ne iz-premeni nemških napisov, ki se bleste edini in na prvem mestu? Ako bi Hrvati videli in čitali slovenske, bi jih tudi rabili. 2. Zakaj na greh ne opozori onega, ki ga je kriv? Notice v »Narodu« najbrže tisti ne bodo či-ali, ki jim je namenjena, notica torej ne bo na to stran nič koristila, pač pa bo škodila jugoslovanski ideji pri nerazsodnih ljudeh. 3. Tisti škandal so najbrže zakrivili madža-ronski ljudje, ki priznavajo v avstrijskih deželah le nemščino in so v tem oziru podobni Samoslovencem, ki imajo Hrvatsko za tujino. 4. Mi to-iko ne moremo grešiti pri nazivlju lrvatskih krajev, ker tam nima vsako selo nemškega imena, a madžar ski nam "Sfeveda nočejo raz jezik. 5. riznajmo pa. da se Slovenci vozijo v »Portore« in »Raguso«, in »Slov. Narod« je pred 3 dnevi pisal o »Ipe-ku«, kakor pišejo Srbi »Lajbah«. Torej na delo tu in tam! — Odbor razstave vajenšklh del v Ljubljani naznanja, da se bode razstava na Binkoštni pondeljek ob 11. uri dopoldan slovesno zaključila. Zaradi tega prosi odbor, da se vsi vajenci in vajenke, ki so razstavili svoje delo, zanesljivo udeleže slovesne zaključitve. V tej priliki se bode tudi razglasilo vspeh nagrad in razdelilo diplome. Želeti je. da se zaključitve udeleže tudi mojstri in moj-sterce in drugo občinstvo. Zaključl-tev bode v telovadnici c. kr. državne obrtne šole in se prosi točne udeležbe. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo. ■ — Poseben vlak pevskega zbora »Glasbene Matice« v Trst odhaja na binkoštno soboto ob 9. uri 30 minut iz Ljubljane, iz Logatca 10. uri 35 minut, iz Postojne 11. uri 20 min. in dospe v Trst ob 1. uri popoldne. Vožnja v III. razredu tja in nazaj stane 8 kron. v II. razredu tja in nazaj 12 kron. Vlak je vsakomur na razpolago. Vožnja je tako urejena, da se vsi udeleženci posebnega vlaka morajo skupno voziti. Vrniti pa se smejo poljubno z vsakim osobnim vlakom iz Trsta v Ljubljano nazaj, oziroma z vsakim brzovlakom proti normalnemu doplačilu. Vozni listek za povratek velja 30 dni. Na povratku sme vsak udeleženec tega posebnega vlaka vožnjo v Postojni za poljuben čas prekiniti, da si lahko ogleda postojnsko jamo. — Koncert pev. zbora »Glasbene Matice« na binkoštno soboto v Trstu se definitivno vrši. Izvajal se bo «Mrtvaški ženin». Vse težkoče glede vojaške godbe so odstranjene. — Vozni listki za posebni vlak v Trst dne 10. maja t. 1. se dobivajo danes v petek dne 9. t. m. od 11. ure dopoldne do 9. ure zvečer v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici in v soboto pred odhodom vlaka od pol 9. do četrt na 10. Občinstvo prosimo, da si listke po možnosti prei preskrbi. — Poseben parnik za udeležen« ce izleta v Trst bo na binkoštno nedeljo popoldne vozil iz Trsta v Koper, Piran, Portorose, nazaj preko Gradeža, Tržiča zvečer proti Trstu. Nazaj in sem od 3. — 8. ure zvečer. S tem obvozi parnik najlepše točke s pomorske obali v tržaški okolici. Parnik bo v Kopru, Piranu in eventualno drugod za pol ure vožnjo prekinil, da si deležniki zanimivosti dotičnega kraia na kratko lahko ogledajo. Udeleženci dobijo v posebnem neobvezen dnevni red. Nedeljska nogometna tekma bo pokazala, kako visoko smo se dosle) pospeli Slovenci v nogometnem športu. Merili se bosta dve najboljši moštvi, ki imata v sebi najboljše sile. .Ljubljanska »Ilirija« je bila dne 1. maja v Zagrebu in hrvaški listi so kaj laskavo pisali o slovenskih dečkih. Uspeh sicer ni bil dober (9 : 1 za zagrebško moštvo), vendar dobre igre in vstrajnosti slovenskemu moštvu niso mogli odrekati. Jugoslavija v tej obliki pri nas še ni nastopila, kot se sliši, razpolaga z dobrimi silami. F. K. Ilirija nam je s to tekmo poskrbel lepo športno prireditev. Pričakujemo najlepšega uspeha. — »Slovan«, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je svojo letošnjo 6. številko v veliki meri posvetil naši jugoslovanski ideji; na to stran meri skica Milana Puglja: »Mi bi rastli kakor bori in smreke« (ako bi se namreč srečala Kraljevič Marko in kralj Matjaž); Golar Uglješa pji nas s svojim »Klicem domovine«, stavi v tragiko črnogorsko in slovensko. Z artistovsko fineso je izvedena Nazorova. istrska pravljica »Divič grad«, kjer počiva Kraljevič Marko; nežno lepo je to pravljico ilustriral Saša Šantej. Na čelu lista je reproducirana Miloševa Vukoslava iz Kosovske tragedije. Urednik dr. Fr. Ilešič. - Mogočen gospod. Včeraj je prišel nadsodar iz pivovarne »Union« v Bugeniggovo delavnico. Tam ga je pozdravil pomočnik, ki je ravnokar dosegel svojo usposobljenost s »servus«. Ta prijazni pozdrav pa se je zdel g. nadsodarju razžaljiv in ie začel pomočnika zmerjati s »laus-bubom« itd. Ta nadsodar je češki Nemec in hoče seveda visoko stati nad slovenskimi pomočniki. Ako se ne bo odlikoval po drugem, kakor po takem zmerjanju — potem mu vsa njegova mogočnost ne bo nič pomagala. — Vročina. Po hladnih dneh, ki smo jih imeli zadnji teden, je Prišla naenkrat izprememba. Včerajšnji dan je bil poletno vroč in obeta, da bomo imeli lepe praznike. — Včeraj smo videli v slovenskem gledališču nov program, kakor se vidi. se je občinstvo gledališča privadilo. Večerne predstave so prav dobro obiskane. Saj tudi nudi Kino v slov. gledališču za mal denar toliko poučnega in lenega, da si boljšega ne moremo želeti. — Tristoletnica sedanje cerkve pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Letos 1. maja je preteklo 300 let. odkar je bil položen temeljni kamen sedanji inestni župni cerkvi sv. Jakoba. Dne 25. aprila 1613 so začeli kopati globino za temelj novemu svetišču. Temeljni kamen je bil položen 1. maja 1613, na praznik sv. Filipa in Jakoba. Kot zastopnik in namestnik nadvojvode Ferdinanda, pospeševatelja naselbine oo. jezuitov v našem mestu se je udeležil te slavnosti stiški opat. Razen zastopnika nadvojvodovega so bili prisotni škof Hren in prvi kranjski plemiči. V vdolbino temeljnega kamna so položili srebrno in pozlačeno ploščico z napisom: »Ad laudem DEI omnipotentis B. V. M. S. Jacobi Apostoli Patroni et B. Ignatii Confessoris Ferdinandus et Maria Anna Archiduces Austriae Coniuges posuerunt Anno Domini 1613. 1. Maii.« (Na čast Bogu vsemogočnemu, blaženi Devici Mariji, sv. Jakobu apostolu zavetniku in blaženemu Ignaciju spoznovalcu sta položila zakonska Ferdinand in Marija Ana, nadvojvode Ita temeljni kamen] v letu Gospodovem 1613, dne 1. maja.) — Po cerkveni slavnosti je zaključila uprizoritev simbolične drame »Saul in David« v jezuitskem kolegiju. — Zanimivo je tudi. da so našli pri kopanju temelja od starega svetišča prvi kamen in v njem_ ploščico z napisom »Anno Natinitatis Domini 1513« in potem podobo sv. Avguština s pripisom: »b. Augusti-nus«. Na obratni strani pa je bil napis: »Christophorus Rawber, Epi-scopii^, Labacensis et Secouiensis, Anno sui Pontificatus 20« (Krištof Ravber, škof ljubljanski in sekovski v 20. letu svojega škofovanja). Potemtakem je bilo staro predjezuitsko svetišče 100 let pred sedanjp stavbo zgrajeno. — Spielmann v Ljubljani. Včeraj zvečer je igral svetovnoznani šahovski mojster Spielmann simul-tansko igro v kavarni »pri Slonu«. Sešlo se je okoli 40 šahistov, med temi je igralo 21. Igra je trajala do polnoči. Spielmann je zgubil 2 partiji, ena je bila renumirana, 19 jih je dobil. — Smrt na ulici. Včeraj popoldne se je peljal pomočnik fotografa Kunca na biciklju po cesti ob Narodnem Domu. Naenkrat mu je postalo slabo. Posegel je po robcu, da bi se obrisal, med tem pa je padel na tla. Odnesli so ga v poslopje drž. gimnazije, kjer je izdihnil. Zadela ga je kap. — Kinematograf »ideal«. Danes specialni večer z izbornim sporedom. Jutri senzacijska drama »Križev fant«, najboljša kar se jih je do sedaj kazalo. Mnogo smeha bo vzbu-ala veseloigra »Kako se maščuje