št. i Tam, kjer se stikajo tri državne meje, prav na tromejl med Jugoslavijo, Italijo ln Nemčijo, na mogočni PeCi se Izletnika odpira najkrasnejši pogled na pestro pokrajino pod njim. Streljaj pod vrhom najde planinec In smučar krasno pribežališče, nov* kočo na Peči. Koča je brez težav dosegi^* va v dobri url in pol iz Rateč. V Ljubljani, dne 4* Januarja l94o NENADNA SMRT ZASLUŽNEGA GA« SILSKEGA VETERANA. Po zelo kratki ln mučni bolezni je v 84. leta starosti pr»> minil g. šranc Miha, hišni posestnik na Je« senicah. Pokojni Mlinarjev Mlba je bil r jeseniškem revirju splošno znan. To vam je bila živa kroni ta starih Jesenic in njihovega razvoja. Bil je med najstarejšimi gasilci v Sloveniji, eden izmed redkih soustanoviteljev jeseniške gasilske čete, pri kateri je sodeloval z veliko vnemo pol stoletja. Videli ste ga ne samo pri vseh prireditvah gasilcev, marveč tudi pri nešto-tih požarih v radovljiškem okraju. Jestni-ška javnost je zelo cenila častitljivega mota, ki je kljub devetem križu ponosno korakal v gasilskih sprevodih. Bil je dolg* leta tudi grobar. Pokopal je na tisoče občanov, zdaj pa je sam našel na skrbno obdelani njivi svoji poslednji grunt. Ostal m« bo lep spomin. V podgorjansld vasi Dolžu obd. Smihel-Stoplče je bila pred dnevi slovesno v prisotnosti cerkvenih in prosvetnih dostojanstvenikov Izročena svojemu knltnrnemu namenu novozgrajena ljudska šola, ena najlepših tovrstnih stavb na Dolenjskem. V kolikor pričajo ustna izročila, se je med tamošnjlm prebivalstvom pričelo z akcijo za zgraditev eno-razrednice v Dolžu že leta 1888. Na Čehi kraj. šolsk. sveta je bil pos. Franc Kobe, ki se Je trudil, da bi prebivalstvo podgorjanskih vasi čim prej prišlo do lastne, prepo-trebne šole. Vendar pa mož v svoji plemeniti zamisli ni uspel. O šol se je pač mnogo govorilo, obravnavalo ln sklepalo, vendar je pa do same ustanovitve prišlo šele čea leto dni po svetovni vojni, ,ko je tedanji višji šolski svet v Ljubljani leta 1919 sporočil krajevnemu šolskemu svetu v Dolžu, da dovoli otvoritev šole s šolskim letom 1919-20. Z dolgoletnimi borbami so tauiošnjl krajevni činitelji Kobe, Jože Jurčič in J. Golobi« končno dosegli, da jim jo bila šola dovoljena. tegobam, vedno čil in svež, da ga prav vsi občudujemo. V dolini črnega diamanta je zanetil s svojim nacionalnim, gospodarskim ln socialnim delom plodne sadove, ki se razraščajo v blaginjo prebivalstvu. Ves narodni preokret v dolini je treba pripisati V glavnem odločnemu nastopa mladega slovenskega zdravnika. Po narodni in gospodarski skupnosti občanov je prišla občina v slovensko posest. Povsod se je pokazal napredek. Sokol je dobil novega starosto, posojilnica novega marljivega predsednika, v šolah Je zavladal slovenski duh. Kakor prerojeno se je počutilo tudi narodno delavstvo, saj je bil dr. Zarnik med ustanovitelji takratnega pokreta NDO. Poleg vsega je bil takrat, kakor še danes velik podpornik narodnih in človekoljubnih društev, še posebno pa je od nekdaj vnet podpornik revne dece. V častnem spominu ga bodo vedno ohranile rudarske družine, predvsem oni upokojenci, katerim je pripomogel do skromnih pokojnin, ki bi jih zaradi strogih predpisov sicer težko dosegli, čeprav so bile telesne moči že hudo izčrpane. Zadnja leta sicer nI več zdravnik. Bratov-ske skladnlce, stopil je v zasluženi pokoj, toda rudarske družine ga ne morejo pozabiti. V 40 letih bivanja v Zagorju si je pridobil splošno hvaležnost, ob kateri le še želimo, da nam še dolgo ostane tako duševno in telesno svež. Naj se veseli z najdražjimi svojega lepega življenja! Nova lepa ljudska šola Nova smuška koča Dr. Tomo Zarnik Priljubljeni zagorski zdravnik dr. Tomo Zarnik je praznoval dva častitljiva jubileja. Poleg godovanja 751etnico rojstva, 40-letnlco, odkar vrši v splošno zadovoljstvo svojo zdravniško službo v Zagorju. Z žilavo odpornostjo, kakršno zmore Ie gorenjska priroda, kljubuje jubilant neizbežnim -v . Najnovejše Petrolejskl cevovod lz Iraka k Sredozemskemu morju FINSKI GENERAL VALENIUS Izprašuje zajetega rdečearmljca na severnem bojišča CHAMBERLAIN NA BOJIŠČU. Angleški min. predsednik je pri svojem *a« p redne politike in še do zadnjega je bil odbornik JNS v Mariboru, kamor se je p« svoji upokojitvi preselil z ženo Rozo ia otroki. Naj v miru počiva! Praznik Kristjana Zanoškarja MLADINA NA KMETIH. Taborišči- za angleške otroke na kmetih. Mestni otroci H«, tukaj pod vodstvom učiteljic in zdravniških komisij Nedavno je praznoval računovodja prt zagorskem rudniku g. Kristijan Zanoškar 60-letnico. Kot sinu učitelja z veliko družina ni bila dana možnost višješolske izobrazbe« Prav mlad je dobil slnžbo pri zagorskem rudnika in dosegel čin uradnika. Najlepša njegova zasluga za zagorsko dolino je bilo njegovo glasbeno zanimanje. Morda v nobenem drugem krajo ne slišite toliko glas« be po hišah kakor v Zagorja, ker imaja dobrega učitelja v osebi Kristijana Zanoškarja. Ves njegov rod je bil muzikaličen ia tako je tudi on sačei povsod širiti glasben« izobrazbo. Tak »j spočetka je v Zagorja vodil sekstet, ki je kmalu zaslovel. Na njegovo pobudo se je ustanovil tamburaškl zbor. Ko je Sokolsko društvo dobilo svoj dom ia oder, je spet Zanoškar z veseljem sprejel organizacijo godbe, da je igrala prt spevoigrah in na koncertih. 2e ko mu je bilo 13 let, je obvladal več instrumentov ter je sodeloval pri rudarski godbi. Ko nm je bilo 16 let, je že učil ob prostem časa 15 fantov različnih instrumentov. Slav-Ijenec lahko s ponosom zre na svoj* plodonosno glasbeno delo