202
Nekaj poglavitnih kulturnih teženj slovenskega naroda
V dobi pomlajenega slovenskega kulturnega razmaha stojimo pred vrsto potreb, ki so osnovni pogoji za nadaljnjo graditev naše kulture. Treba bo strnjenega in odločnega dela, da se v bližnji bodočnosti zadosti tem potrebam. Zato je prav, da se z njimi seznani vsa naša javnost in tudi javni činitelji, ki so pred sedanjostjo in pred zgodovino odgovorni za delovanje na svojih mestih.
Ena izmed prvih teh potreb je ustanovitev Akademije znanosti   in  umetnosti.
NiČ manj važna ni tako dolgo že zaželena izpopolnitev univerze. Tu sem spada zlasti dograditev medicinske fakultete, izpopolnitev vseh inštitutov, katerim naj bi primerni krediti omogočili dostojno službo vedi, ki so ji posvečeni.
Graditev univerzitetne knjižnice se po nepotrebnem zavlačuje zdaj že nekaj let, dasi je nujna in nič več odložljiva.
K tem ustanovam se sama po sebi pridružuje še potreba po slovenski   umetnostni   akademiji
in po  ustanovitvi   dramatične   šole.
Ko nadalje ponavljamo in podčrtavamo že tolikokrat v vsem našem časopisju objavljeni klic po popolni gimnaziji v Prek-m u r j u ,  bi tu sem pripisali še splošno težnjo,
da bi vlada obnovila in podpirala vse društveno življenje, ki pospešuje ljudsko prosveto; zlasti pa tista društva, katerih skrb je ustanovitev delavskih in kmečkih visokih   šol.
Narodno galerijo orno dogradili z lastnimi sredstvi. Vendar je za to institucijo nujno potrebna neka mera stalnih dohodkov, da postane resnično živa. Omogočen naj bi ji bil stalen nakup umetnin, prirejanje domačih in tujih razstav, zlasti pa periodično razstavljanje po naših pokrajinskih mestih.
Prav tako je čas, da se zgradi dostojen razstavni paviljon v  Ljubljani.
Po svetovni vojni so velik del našega ljudstva državne meje odtrgale od nas. Naša dolžnost je, da dosežemo ustanovitev inštituta za proučevanje narodnih manjšin, z vsem potrebnim aparatom, ker bomo le na ta način mogli vsaj na nek način skrbeti za naše ljudstvo onkraj meja.
Za tukajšnje naše pokrajine pa moramo poskrbeti, da se ustanove velike ljudske knjižnice, zlasti tam, kjer jih doslej ni (Prekmurje).
K vsem tem potrebam je nanizal vsakdanji dan še vrsto drugih, podrobnejših, katere pa je vsekakor treba navesti.
Naša univerzitetna knjižnica mora dobiti sredstva, da uredi svoje domače potrebe (vezava knjig itd.) in da bo lahko nakupovala vsaj najvažnejše inozemske revije in dela.
Prav tako bo treba poskušati doseči, da bi g im n a z i j -ske knjižnice nakupile vsaj domača dela zadnjih let in da se potrebno izpopolnijo  gimnazijski   kabineti.
Prosvetnemu oddelku v Sloveniji se mora zopet vrniti pravica, da s svojim sosvetom avtonomno odobrava slovenske učne  knjige.
Pouk na srednjih in visokih šolah mora biti brezplačen.
Izpopolni naj se učiteljski kader po osnovnih in srednjih šolah.
Muzejskega vprašanja ne bo mogoče rešiti prej, preden se ne ustanovita vsaj Obrtni in Etnografski muzej in dobita svoji zgradbi.
Odgovorni činitelji morajo poskrbeti za ureditev štipendij.   Določi naj se jih neko število, ki bo vsako leto razdeljeno slu-
14»
203
Šateljem univerze in umetnikom. Prav tako zahtevamo, da se pravično dele štipendije, ki jih že imamo.
Vsi predmeti se morajo po šolah poučevati v materinščini   in  s   slovenskimi   učnimi   knjigami.
Naše ljudstvo ima hkrati pravico do slovenskih tiskovin pri vseh upravnih poslih, katere naj bi izdelovale slovenske tiskarne.
Srednješolci in visokošolci plačujejo vsako leto velike vsote v zdravstveni fond. Pozdravili bi odločitev, da bi ta denar poslej ostajal v Sloveniji.
Liberalizem1
Henrik  Turna
Mannerstolz vor Konigstronen war Ihre Sache nicht.
Hermann Bahr. I.
Liberalizem je mnogomiseln pojem.2 Prave razlage liberalizma Še nimamo, ravno radi tega, ker se da ta pojem kot presploŠen razlagati iz najrazličnejših gledišč. Iz istega razloga tudi nimamo še sistematično pisane zgodovine liberalizma. Liberalizem pomeni v najsplošnejšem pomenu svetovno naziranje prostosti in svobode človeka, je torej ideologičen pojem. Praktično je zahteva politične svobode državljanov. Ekonomičen liberalizem zahteva prost razvoj gospodarstva, polno svobodo posameznika, izkoriščati pridobitve gospodaretva tudi izključno v svojem interesu in z neomejeno produkcijo, ne glede na konsum, ter se veže s svobodno trgovino t. j. vsake ovire prostim izmenjavanjem blaga in prostostjo morja. Kulturni liberalizem zahteva na-rodnostno-kulturno svobodo. Socijalni liberalizem zahteva enakost in svobodo življenjskega obraza, zavarovanje dela, higijeno in splošen dobrobit vsakega posameznika, v podrobnem zahteva zadružništvo, zava-
204