/■102 F V" • ~ i"-"* "f I ■ Ti , dan /Jutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo. iritoa AsiSkega st. 20. 1. nad^r. — Dopisi naj se po$iij$jo — l^fsntaracl pisma 5* ne sprejemajo, rbkopisi se fte vra&ja m luedntk feefen Oodind. — I.as'nik konsorclj - Tiirl uskarge .Edinosti'. — Telefon uredništva in uprave štev-Nafoeainli zriaia: Za Alo Itto K 40-—, jm>! leta K 2Q;-. tri &ćs«ee K 10—, 7.« nedeljsko izdajo za celo leto K , po! leta K 4'—. .- V tritg, y sredo 17. julija 11i : ;r ■ vatniK ALlll. Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. « še zožiti, prilagodili iipremeajenim razmeram it) j pridobljenim vpogledom ia da bi se s preporođeni > Poljske zvezana vprasania reSila oziraje se na a i >.e!je prebivalstva. Tako nastaja cel kompleks zelo važnih interesnih skupin, katere naj bi se zado-„ - -t, u \ l v0,iile vse skupa} f» po strinjajočih se »eliah fsio- Mirovna pripravljenost monarhije. Cilji nasili sovražnikov. - ivano si Oasno travno v ločenih instrumenta. in sicer dr. Seidler, nernško-nacljonaln! ministrski predsednik, predstavlja Avstrijo.• tako. da bi btio v polni meri zadoščeno obema deloma. nih razmerah. Ministrski predsednik dr. Setdfer je predstavil najprej nova čiana kabineta, mmi'Sta za prehrano PauJa In notranjega ministra Gaverja in izjavil nato, da hoče .na kratko označiti položaj, ki ga je našla ..... Nad pnsajauji, ki se v cosego lega dalekosez- zbomica pri svojem sestanku. Kar se aorionnofl CSSiSIllCn IB*nIStrSKIfflBlpr?iTd,^ZE0»0v:,lskii. x ' oe2a ci!)a vrJe med zveznima vladama se dviga zlinanie-iK)!itičnega položaja, ĐUlctlflUVU UVOIf.lHVli potreb. ki nosijo v sebi načelo svojega postanka ^vrh0vno načfclo za vse dogovore, ki naj se skle- in obstanka. Zato imajo tudi — in to velia v polni j nejD. najodkritosrčneiše, zveznozvesto mUljenjc meri o Avstriji in Ogrski — potrebno prožnost in , p0jex najiskrenejše obzirnosti prilagodljivost napram meniajočim se časom, dar. ,na suverenost, polno p?.r;teto Nemška ofenziva na zapadu. tike, jo smatra vlada kot posebno važno. Med najvažnejše socijalne dolžnosti vlade in zfcUrnice spada zlasti ohranitev in podpiranje vsled vojne tako ie/ko ogrožene- pređsgđniRom opozarja naj z denarnimi prispevki, ali z nataialijami. uradno poročilo-zunanjega ministra, ki je j Ministrski predsednik je prosil končno 7narto iavnostl. Prtstavtt bi le še slede- za sprejem proračunskega provizorija ii» DUNAJ, 16. (Kor.) Zadnje sporočilo, ki ga je minister zunanjih stvari podal obema ministrskima predsednikoma, se glasi: V očigled z vso hitrico se prekopicavajočih dogodkov ni lahko podajati slike sedanjih svetovnih dogodkov. Vse je v polnem teku in ponavljanja onega, kar se je že večkrat povedalo o vzrokih iu odgovornostih v preteklosti ne pospešujejo več preudarka, ker je vsak sam že zdavnaj sam zase 2avzel svoje stališče. Posledice vojne so že sedaj zrastle daleč preko prvotnega njenega poroda in kažejo vse objemajoče zveze. Tudi sedanja faza dogodkov in razvojev meče bodečo luč na nasprotja med voju-jočimi se strankami, ki so udarila ob začetku mo-rilncga boja druga ob drugo, toda morda ne brez lahnega znaka pričenjajoče se notranje izpre-membe v njihovih razmerah. Sredi strahovitega, vendar pa v vsakem odseku vojne za nas uspešnega obrambnega boja ne skušajo osrednje vlasti priboriti ničesar drugega kot mirovno voljo sovražnikovo. Ce strnemo vse, kar se je z nasprotne strani reklo o njihovih vojnih ciljih, spoznavamo tri skupine stremljenj, s katerimi se skuša opravičevati nadaljevanje prelivanja krvi. Ideali človeštva naj bi se uresničili; vladala naj bi svoboda vseh narodov, ki naj bi tvorili svetovno zvezo in medsebojne spore v bodoče ne reševali več z orožjem, temveč potom razsodišč; vsako medsebojno uad-vladanjc bi moralo biti izključeno. Izvršile naj bi se različne teritorijalne izpretnenibe na stroške osrednjih vlasti. Ti aneksijski nameni, četudi z inačicami, so večinoma znani. Poleg tega pa tudi ob-stoji namen, zlasti glede Avstro-Ogrske, da nai bi se Izvršila notranja razkosavanja v svrho stvo-riive novih državnih tvorb. Končno hočejo naši nasprotniki osvete nad nami in kazni za nas, ker smo se drznili, in to celo učinkovito braniti proti njihovim napadom. Naša obrambna sposobnost se imenuje militarizem in jo ie torej treba uničiti. Ce se razlikuje stvarno in bistveno, pa sicje m. d vojujočimi se strankami pravzaprav samo cilji teritorijalne narave. Za velike interese čio-\ cštva. za pravičnost, svobodo, čast, mir med narodi in enakopravnost, za kar se morajo pre-tvezno naši nasprotniki boriti proti nam, za te za-rovedi času primerne politične razumeve. o kateri nas ni treba poučevati, se zastavimo mi sami. Sij tudi v splošnih načelih, ki so jih v tej stvari izrazili državniki na o&h straneh, ni skoraj ftakene razlike. Tudi nove štiri točke gospoda \ViIsona z dne 4. julija, ne izzovejo, izvzemšl nekatere hiperbole, našc'.;n ugovora; nasprotno jim bomo mogli j ., .... „ , , i PIUUJUIMIU UCIU". tli! JC SC uu »-'11 * Ji dalekosežno iu toplo pritrditi. Nihče ne odreka | na vcdstvo Jvojnc> kakor je da se po potrebah svoje vsakočasne razvojne stopnje prenstvarjajo same in same rešujejo' svoje notranje krize, izključujoč nepoklicano zunanje vmešavanje. Naši sovražniki nas hočejo na znotraj omrtvičiti s svojo hujskaško ofenzivo in nas onesposobiti za obrambo. Razbiti hočejo naš prasilni organizem, da bi slabotne dele potem usltižbili vsakega posebej svojim namenom. Polovica avstro-ogrskega prebivalstva naj pogine; da bi se pa osrečila druua polovica po njihovih nezaprošenih receptih, se pa mora nadaljevati nesmiselna vojna. Kakor se je vedno dogajalo tekom stoletij, že rešijo narodi monarhije svoje notranje naloge sporazumno s svojim vladarjem. Monarhija odločno odklanja tuje vmešavanje v vsaki obliki, ravno tako kakor se sama ne bavi s tujimi zadevami. Mi nismo nikdar svojim sovražnikom predpisovali programov, kako naj rešujejo svoja notranja vprašanja. In če se je z naše strani marsikedaj moralo opozarjati, da tudi naši sovražniki nimajo v svoji notranjosti same sreče in sloge, da obstoji Irska, Egipt, Indija itd., se je zgodilo to le kot opomin k recipročnosti, z nasvetom: pometajte pred lastnim pragom! Sovražno hujskaško delovanje se ne zadovoljuje s poizkusi, da bi pri nas nahujskalo narode drugega proti drugemu; ne plaši se celo niti raztroSanja gorostasnih, nizkotnih obrekovanj, da bi z njimi zasejato nezaupanje med narode monarhije in njihovo dedno dinastijo. To sc ne posreči nikdar. Natančnejša označba tega bojnega načina je pač nepotrebna. Naši narodi ga odklanjajo z ogorčenjem. Bodi ožigosan za vse čase. Odločni obrambni boj pa se mora nadaljevati do srečnega konca in dokler nam ne prinese za bodoč mirni obstanek potrebne varnosti. Ta nam narinjena obramba z orožjem pa se ne sme smatrati ~a nasprotje potrebi neprestanega političnega delovanja, da se pospešujejo cilji naše samoobrambe tamkaj, kjer je mogoče, in ne da bi se škodovalo krepkemu vojevanju. Izogibajmo se besede -.mirovna ofenziva«, v katero se pogostoma vlaga očitek, kakor da bi I šlo za nepošteno sredstvo, da bi se ustvaril na-! d-mic-stek za vojne uspehe. Razume se pa malo, ' dasiravno sc v javni razpravi diplomatsko delo in vojno delo pogostoma smatrata za tuji in nasprotni polji, za učinkovanji, ki sledite drugo drugemu, ki sta pogoj drug drugemu, ki pa ne hodita vštric iifse moreta porabljati le izmenoma. Vojno vodstvo in diplomacija rabita v vojni istemu namenu; ne moreta se medsebojno izključevati. Diplomatsko delovanje se bo pri vsakem koraku stvarno po- gen«,u človeštva tega poKiona, »>nc — j trebno. Dosežki vojevanja bodo odločevali za delovanja; toda ne gre za to. temveč za ono, kar, oprcdclbo tpi)lomatiškega dela. Na drugi strani pa ima diplomacija dolžnost, da neprestano pazi se razumeva poleg teh dobrin človeštva. !n to naj bi oba dela pošteno poizkusila enkrat ugotoviti pojasnjujoče in v medsebojnem sporazumu, toda ne na oni način, kakor so sc na primer presojali naši mirovni sklepi na vzhodu. Naši nasprotniki so bili vendar vsi povabljeni, da se jih soudeleže, in b: bili mogli poskrbeti, da bi bili postali drugačni. Tcda sedaj, naknadno, pa stoji njihova kritika na slabih nogah; kajti ni ga pravnega naslova, iz katerega bi imeli pravico obsojati mirovne pogoje, ki so bili za udeležence sprejemljivi ali neizogibni. Naši drugi nasprotniki se, kakor se zdi po njihovih zaupljivo se glasečih izjavah, ne boje, da bi bili poraženi. Ce pa vendarle na te mirovne sklepe kažejo kot ostraSujoč zgled, kako mi ravnamo s premaganimi sovražniki, ne priznavamo temu očitku nikakršne stvarne upravičbe. moramo pa pripominjati, da nobeni vojujočlli sc držav ni treba priti v položaj Rusije a!i Romunske, ker smo vendar vedno pripravljeni stopiti v mirovna pogajanja z vsemi sovražniki, ki se bore proti nam. Ce naši nasprotniki \ edno zopet zahtevalo, da naj popravimo storjeno krivico in vzpostavitve, je to zahteva, ki jo moremo mi z veliko večjo pravico uveljavljati nasproti njim; kajti- mi smo napadenci, in predvsem je treba popraviti nam prizadejano >kodo. Vendar pa tudi ta skupina interesov pač ne bo znatno ovirala razpleta strahovitega vojnega zapleta. Nepremagljiva se pa nasprotno zdi trma, s katero se uveljavljajo teritorijalne zahteve po AIzaciji-Loreni, Tridentu, Trstu, nemških kolonijah itd. Tu pa je meja naše mirovne pripravljenosti, ki more dovoljevati razpravo o vsem. samo ne o nedotakljivem lastnem posestnem stanju. Od Avstro-Ogrske noče sovražnik sarno odtrgati, kr.r želi zase; lotili naj bi se tudi notranjega ustroja monarhije, ki naj bi se kolikor le mogoče raz-} zadostnih dovozov. Nade na Ukrajino se zalibog niso izpolnile. Uvoz od tamkaj je bil omejen edinole na živino, mast, jajca in sladkor. Znižanje krušnega od merka je bilo odrejeno istočasno tudi v Nemčiji in na Ogrskem. Sedaj moramo gledati predvsem na to, da preuredimo preskrbne razmere z Ogrsko. Vsled pogajanj z ogrsko vlado, je za letos tudi na Ogrskem zagotovljeno strožje rekviriranje. Živilske centrale preidejo že v kratkem v državno upravo. Storjeno bo sploh vse. da se s pomočjo navodil ^ zbornice prehranjevalno vprašanje izboljša. V politiki so se pojavile bistvene izpre-membe. Vprašanje nujno potrebnega političnega premirja je pričeto v Med nejasnega zunanjega položaja postajati vedno težavnsjše in končno so posamezne stranke v nadi na večje narodne koristi pričele dosledno odklanjati sodelovanje pri delu za notranje-poliiični sporazum. Ministrski predsednik je opozarjal na stališče »Češkega Svaza« napram načrtu debate o ustavnih vprašanjih. L>a se ne bi vladi očitala politična pasivnost, je morala končno spraviti na dan svoj program, program narodne avtonomije, v kolikor se pač da izvesti. Tako je nastala naredba o okrožni razdelitvi na Češkem. Ako se radi tega očita vladi nemški kurz, tega splUi ne mislim pobijati. Kajti, ako obstoja v Atriji spioh kak pcSitični kurz, zamore bili s>ve~ da vedno le tak. ki ščiti upravičene interese nemškega naroda. (Heil-kliei na levici). Star in resničen stavek je, da se v Avstriji ne da vladati proti Nemcem in ravnotako ne brez Nemcev, To ne velja sarno za vsako vlado in še tembolj, ker je komaj razumljiva zmota, ako se morda domneva, da zamore združenje nenem-ških strank dovesti do večine. Hrbtišče te mnogobarvno tiržave je pač nemški narod in tudi ostane vedno. Vlada se zsto nikakor ne bo dala odvrniti od zapričetega kurza. Seveda je za stranke, ki se drže sedaj na strani, v tem smislu še vedno Se večji hrup je nastal, ko se je po vložitvi 34 nujnih vprašanj nevojaškega značaja dvignil raz sedež dr. Seidler,- da prične svoj govor. Razumeti ni bilo niti besede. Posl. Rvdlov: Gramofon za Seidlerja. Opozi-cijonalni poslanoi so kmalu nato začeli zapuščati dvorano, kjer se je potem hrup polegel in ie Seidler nadaljeval svoj govor, ki je brez primere v svetovni zgodovini govorov državnikov. Vzbudil je silno o-gorčenje pri vseh nenemških poslancih. Dr. Seidler je kratkomafo zahteval Avstrijo z nemško nadvlado. Seji so prisostvovali tudi grof Czernin, knez Furstenberg, baron Trnka, baron Heinold in baron En-gel. V gosposki zbornici je ploskal ministrskemu predsedniku le knez Licbten-stein. Dr. Baernreither je predlagal, nai se prične pojutršnjem debata o govoru, kar je bilo takoj sprejeto. Kot prva sta priglašena grof Czernin in dr. Fort. Tekom govora socijalista dr/Ellelnbogna je prišlo ponovno do burnih prizorov. Govornik ie očital Seidlerja, da je mesto, da bi pomiril duhove, uvedel v Pragi perse-kucijski režim pričel preganjati celo posl. dr. Coocija. (Klici: Evviva Conci, ki se jim je pridružil tudi bivši poljski minister Glpmbinski. Cehi, Jugoslovani in Poljaki <šb priredili dr. Conciju viharne ovacije). Dr. Ellenbogen je opozarjal Seidlerja, da bi bilo češkim Nemcem gotovo veliko ljubše, oko bi jim preskrbel vagon krompirja, kakor pa naredbo o razdelitvi Češke v 12 okrožij. DUNAJ, 16. (Kor.) Po 4mesečnem odmoru je zbornica zopet pričela svoie delovanje. Dvorana m galerija so nabito polne. V gosposki zbornici se nahaja tudi bivši zunanji minister grof Czernin. Predsed-____ nik dr. Gross je pozdravil poslance z na-;bojev nadtegovana država ne omajavsvo-govorom, v katerem je izražal nado, daljih temeljih. V ostalem po mojem mnenju bo sedanje zasedanje služilo okrepitvi u-;Ncmci ne zahtevajo nič drugega, kakor stavnih razmer odobravanjem fronti. Zbornica tarno delovanje. (Živahno pritrjevanje n Kde domov muj*.) Posl. prof dr. VValduer (nem. nac.) ie poudarjal, da ie proti veleizdaialskim naklepom Čehov in Jugoslovanov dolžnost vsakega Neme a, da se v tem času postavi ;za nemške poslance in napne vse svoje sile, da se odbije naklep sovražnikov in se z državo in dinastijo (katero ravno kar najnesramnejše obrekujejo nemški nacijonaiei; — prip. ured.) ohrani bodočnost odprta pot sporazuma. Vsaki izmed njih j nemškega naroda. Ministrski predsednik je varovana popolna pravica, da zahteva j je šele vsled postopanja slovanskih strank to, kar potrebuje za narodno, kulturno in postal nemški ministrski predsednik, ka- -----—a n kor se je (ianes priznal z izreki, kakor jih monumentalne je in bolj poživljajoče še ni gospodarsko procvitanje. Nad vrati, ki vodijo k sporazumu, pa je zapisano z velikimi črkami: »Dobrodošli vsi, ki so zvesti dinastiji in državi!« V tem stališču seveda ni niti najmanjše -sovražnosti proti drugim narodnostim, ker bi nasprotno mišljenje nikakor ne bilo nemško. Med ix>]i-tične pravljice spsda tudi domnevanje, da hočejo avstrijski Nemci zatirati druge na- izrekel noben avstrijski ministrski predsednik. Ker smo prepričani, da je v njegovi osebi in njegovem značaju jamstvo za ohranitev sedanjega kurza, smo zanj, ker smo za državo. Ker je poizkus, da bi se tekom vojne dosegel sporazum s slovanskimi plemeni o preustrojitvi države. pravnih narodiiosti zasigurana nemškemu a - ___»__m LnUlIft narodu |X> njegovi zgodovini in kulturi pripadajoča mu pozicija. Nemci Avstrije ne zahtevajo zase več kakor morajo zahtevati, da se ta od neprestanih narodnih sebi jamstvo, da ostane zveza z nemsrco državo večna, ker je n e m š k o-a vst r i jsska zveza postala element miru. Glede glasovanja o začasnem proračunu je govornik izrazil upanje, da i Poljaki i nemški socijalni demokratje v tem trenutku ne od-reko državnih potreb. Govoreč o zadnjem sporočilu ministrstva za zunanje »stvari je grajal njegova izvajanja o zvezi z Nemčijo in izrazil upanje, da minister poda čšstd drugačne dokaze svoje vneme za zvezo. Iz javil je končno, da bodo Nemci do zadnje- „EDINOST" fttev. 102 V Trsta, da« 17. julija 101*. f ga konca svoje moči za to državo. (žrtvah-1 Odstop barona Hotzendorfa. no odobravanje in ploskanje na levioi. Go~* - DUNAJ, 16. (Kor.) Cesar je z lasstno- Gorniku častitato.) Poljaki vztrajajo pri svojih sklepih. DUNAJ, 15. (Kor.) Poljski klub je soglasno sprejel resolucijo, ki u'ziavlia, da nima nobenega povoda, da bi oklepal v političnih stvareh nove sklepe, Draginjska doklada in nabavni prispevek za učitelje. DUNAJ. 15. (J z v.) Dr. Korošec in Stanek sta se podala danes k zborniškemu predsedniku "dr. Grossu in zahtevala, naj urjrira od gosposk^zbornice rešitev predloge o draginjski dokladi za meščanske učitelje. Izrazila sta dalje željo, nai bi Češko-jiHfoslovanski predlog glede nabavnega prispevka za učitelje podpirale tudi druge stranke. Dr. Oross je obljubil, da ukrene vse potrebno. ZUEZHA AMDHI POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: V ozemlju StiJfskega sedla, potem severno Tonatskega prelaza In na asiaškl planoti je narastel topovski boj do pose- ročnim pismom ugodil prošnji fekLmaršala barona Conrada Hotzendoria za odpust in ga imenoval vsled njegovih velikih zaslug za brambno silo države in domovino za polkovnika vseh telesnih gard in ga povzdignil v dedni grofovski stan. Istočasno so bili imenovani: gen. polk. nadvojvoda Jožef za poveljnika armadne skupine in general knez Alojz Schonburg za armad-nega poveljnika. Izpopolnitev turškega kabineta. CARIGRAD, 16. (Kor.) Poslanik v Stockholmu, Džambolat bet, te bil imenovan za notranjega, Na-zim bej, za naučnega in Džemal za prehranjevalnega ministra. Pogajanja med Sibirijo In Japonsko. MOSKVA, J5. (Kor.) Iz Sibirije se poToča, da se pogajanja med sibirsko vlado In Japonsko radi pretežkih pogojev, ki Jih stavlja Japonska za pomoč, podaljšujejo. Rasne sentlSne vesti. ..c*.«™. * --- - f - Nemško nacijonalno zborovanje — pre-bne srditosti. V ozemlju Monte Penica in povedano. Zgodil se je čudež. % soboto Monte Solarola so Izvršili Italijani po mo- bj §e bjJo v skwenji Bistrici na Štajer-gočni, nenavadni topovski pripravj Štiri skem m0rat|0 vršiti potovalno zborovanje velike navale. Hrabre čete divizije s(^nem£koJiacjjanalnega m bi bil govoril državni poslanec dr. Wichtei, toda oblast je prepovedala zborovanje, ker bi to zborovanje moglo povzročiti razburjenje. »Tagespast« se silno jezi in pravi, da se bo o tel prepovedi moralo govoriti v državnem zboru, češ. ker se zborovanja tega društva nikakor ne dajo -primerjati s slovenskimi hujskaškimi zborovanji na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Mi pa pravimo, da morajo na teh zborovanjih že naravnost hudiča klecati iz pekla nad Avstrijo, da so jih avstrijske oblasti začele prepoveda-vati! Sin največjega nemškega radikalca v — angleški vojski. Niso še daleč tisti časi, ali pravzaprav, saj še niti minuli niso, ko so se zopet pričeli vračati, namreč časi, ko je v naši ljubi Avstriji vsak veleizda-jalec kidor ne tuli v isfi rog z največjim v>seneanškšm kričačem in hujskačem, vodjo vsenemških radikal cev posl. VVoIfom. Gorje tistemu Jugoslovanu, ki je bil pred vojno v kakšnemkoli stiku recimo s Srbijo ali Crnogoro. Preganjali so ga, vtaknili v zapor, 'kjer je tičal mesece in mesece, preden se jim je zljubilo spoznati, da mu ničesar hudega ne morejo dokazati in ga spustili v svobodo, to se pravi, v strelski jarek, če je bil le količkaj spodoben za vojaško službo, ali pa v kak intcrnacijki tabor ali kaj podobnega. V domovino se je smel vrniti šele po amnestiji, ali pa tudi še tedaj ne. Vsekakor pa mu je ostalo vedno velika črna pika, je še vedno — sumljiv in mora biti pripravljen vsak čas, da ga zopet vtaknejo kam. Kaj pa šele, če bi imel morda kakega priialelja ali celo bližjega »sorodnika v sovražni armadi! — Zlasti tisočere rodbine primorskih Italijanov bi mogle o tem zapeti ginljive pesmice! Vele; z dajalci! V nedeljo pa je objavil dunajski dnevnik »Neues Wiener Journal« uvodnik, v katerem poroča, da se nahaja sin državnega poslanca vVolfa, ki sploh še ni izgovoril besede Slovan, da ne bi bil pristavil »veleizdaialec«. človeka, ki se proglaša za najzvestejšega Avstrijca in najtrdnejšo oporo države in dinastije, seveda »na odpoved«, kakor se ie že večkrat pokazalo, da se torej njegov sin nahaja -kot vojak v angleški armadi v boju proti Nemčiji. Niti en češki, niti en 'jugoslovanski poslanec nima sina v sovražni armadi. In vendar jih psuje Wo4f danza-dnem z veleizdajalci, on, ki ima »ina, ki se kot sovražnik in nje zaveznice bord proti Avstriji in njeni zaveznici, pa rešuje Avstri jo velelzdajalcev. Razni nemški fisti sami povdariajo, da se ta stvar, ki je že dolgo časa znana v nekaterih nemških krogih, a so jo skrbno zakrivili širši javnosti, pač ne more smatrati samo za rodbinsko stvar posl. AVolfa. Poslanec Wolf se je kot svo-ječasui urednik revolvrskega lističa »Deutsche Wacht« v Celju poročil s hčerjo znanega nemškutarskega odvet. pok. dr. Stepisehnega, ki je bil zaradi raznih nečednih stvari parkrat suspendiran za več časa, in jse torej no žilah mladega »volka« pretaka ponemčurjena slovenska kri. Znano je, da Wolf naravnost zbesni, če mu kdo v državnem zboru pokaže košček sladkorja: mož se je namreč tedaj, ko ie šlo za sladkorni davek, dal podkupiti ».V-M-'TO-.. " — ftU te 5111 //d SlđUivvJi il i uavtn, »Jtu i-rv/u« rija odgovarjala in zažgala pri tem dve ^ .sladkornih baronih, da je proti Ifcid-sovražni municijski skladišči. Vzhodno J skim Koristim deloval njim v prid. Mož Cerne in južno Hume je bilo obojestran- j jma pa£ s;}no debelo kožo; pasji bič bi sko topovsko streljanje od časa do časa! menda ne prišel skoz njo! živahneje. Zapacino Vardaria smo uničili -—- jeko muiiiciisko skladišče. SOVRA2NA URADNA POROČILA. Francosko poročilo. 15. julija pop. — Po srditi topovski pripravi so napadli danes zjutraj Nemci na fronti od Chateau ,Thierry& do Main de Massigesa. Francoske čete ivzdržuiejo sovražni sunek na fronti 80 km hrabro. iBitka se še razvija. DOGODKI NA MORJU. BERLIN, 16. (Kor.) V Sredozemskem morju so potopili naši podvodniki zopet 4 parnike in 9 jadrnic, skupno 17.000 ton. Obstreljevanje Pariza. PARIZ. 15. (Kor.) V ponedeljek so Nemci zopet pričeli obstreljevati Pariz z dalekcnosnim topom. Ameriške armade v Franciji. VVASHINOTON, 15. (Kor.) Iz ameriških divizij Iv Franciji so bile končno organizirane tri armade .-po 225—250.000 mož. Vkrcavanje ladij se nadaljuje [brez prestanka v tempu zadnjih mesecev. Republika Haiti napovedala Ne mčiji vojno. NEVvYORK, 14. (Kor.) Iz Port au Prince se po-»roča, da je državni svet ie publike Haiti soglasno }&kic:iil, tla Um^cvc NcinCL]t v^iao. Jlurovisasilske stwarl. TESTENINE. Poleg že objavljenih prodajalršč se bodo od danes, v sredo. 17. t. m., dalje dobivale testenine tudi v naslednjih prodajalnah* Sv. Ivan 1049, »Pri Tirolcu«, Sv. M. Magdalena Zgor. 77. in pri Mi-klavcu. Sv. M. Magd. Spod- 95. Predala kuriva. Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice. Razdeljevanje 17. julija. — Cena 80 vin. ea kg. Sv. Vid: 1—600 (34) S. Michele 16. — Staro mesto: 1451—1600 (22) Mura 12. — Stara mitnica: 3601—5470 (23) Paduina 13. — Nova mitnica: 3001—3210 (22) Amalia 13; 1—500 (23) Amalia 13; 501—1000 (23) Amr.lia 4; 1001—1500 (23) Scussa 12. — Sv. Jakob: 3701—3900 (15) Guardia 9. Premos (iosslle). 20 kg ra modre Izkaznice. Sv. Jakob: 1—100 (55) Guardia 9. Koks. 10 kg na medre Izkaznice 2 K 70. Sv. Jakob : 101—220 (55) Ponzianfno 5. Skedenj: K 2 90 vin. 251—5C0 (25) Skedenj 127. P^OSiMO RABLJENEGA PZ \L\ IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE Doma te vesti. Narodni sveL Politično društvo »Edinosti je v svoji zadnji odborovi seji odobrilo organizacijski štatut za Narodni svet, kakor sta ga sprejela Vseslovenska Ljudska Stranka in Jugoslovanska Demokratska Stranka, ter je izbralo kot svoja zastopnika za Narodni svet svojega predsednika, dr. Josipa Wi!fana ter svojega tajnika dr. Ivana M. Coka. Tajniški odsek političnega društva »Edinost« bo imel svojo sejo jutri, v četrtek, ob 6. uri zvečer v pisarni tajnika pol. društva dr. Coka (Dunajska ulica 10/1). Tržaški otroci v Svlci. Kakor znano, je odpotovalo 25. junija 1918 v Švico 50 vojnih sirot, v spremstvu štirih nadzorovalnih oseb. Težko so se otroci ločili od svojih staršev, ali potem, ko so videli toliko novih stvari, so se razvedrili in vsa bol ie bila hitro pozabljena. Zjutraj dne 26. so dobro zajtrkovali v Miirzzuschlagu. Ob 9% zjutraj so dospeli na Dunaj in jih je sprejel šolski nadzornik prof. dr. Richter. V bližini kolodvora je bilo pripravljeno kosilo, in v nekoliko minutah je družba dospela na kolodvor. Ogrski dečki so bili že tam in ž njimi se je potem nadaljevala vožnja v prostornih vozovih I. razreda. Dne 27. zjutraj je družba dospela v Feldkirch. kjer se je vršila prva revizija. V Buchsu se je vlak ustavil za 2 uri in so tam otroci dobili zadostno okrepčilo, nato se je vožnja nadaljevala- Ob 3 popoldne so otroci dospeli v Einsiedeln. Otroci a. o. ferijalne kolonije, ki so se nahajali že tam. v spremstvu ravnatelja Orcsnitza iz Gradca, vodje nadzorovanega osobja. so pričakovali naše na kolodvoru in jih veselo pozdravljali z vzkliki In petjem. 32 dečkov se je razdelilo v 2 oddelka, po 16 vsak, in nastanili so jih v hotelih »Zum roten Ochs« in »Zum weissen Kreuz«. medtem ko deklice stanujejo v hotelu »Zum Falken«. Dnevni urnik je naslednji: ob S zjutraj zajtrk, do opoldne izprehod. opoldne zadostno kosilo, ob 4 popoldne mala južina, ob 7 zvečer večerja. ob 9 zvečer so že vsi v postelji. Zjutraj In popoldne gredo otroci na izprehod ali pa igrajo razne igre. Dečki stanujejo v sobah z 2 do 4 posteljami, ne primanjkuje jim ničesar, po nalogu plemenite gospe von Einem so dobili dolge volnene nogavice in mnogi tudi popolna oblačila. Preskrbelo se jim bo tudi obuvalo. Vsako nedeljo in praznik prisostvuje 490 otrok, skupno s 40 osebami nadzorstva sv. maši. Otroci evangelske veroizpovedi imajo ob nedeljah popoldne od 3 do 4 svojo službo božjo. V Trstu In na Reki. Tudi na Reki imajo svoje »Gazzette«, čeprav pod drugim imenom. Služijo pa ene In druge. Seveda drugim gospodarjem in drugačnim smerem. Istočasno, ko Je v Trstu gostovala hrvatska opera, gostuje na Reki neka italijanska gledališčna družba pod vodstvom Tržača-na Carmela Dangeli. Tržačanl — brez razlike nare dnosti — so poklonili Vuškoviču dragocene da-rcve. Da se oddolže za ta čin priznavanja hrvatskemu umetniku. Je hotelo nekaj Rečanov pokloniti venec tržaškemu umetniku. In glejte: radi te namere se je policijski aparat na Reki silno vznemiril in sekundiral mu ie pri tem reški »Popolo«, ki se je zgražal na taki drznosti reških Hrvatov. T.> se pravi: policija in »Popolo« se nista zgražala radi venca, ampak v strahu, da bi utegnili biti na njem kaki — trakovi, da bi mogl opriti v.gledališču do kakih manifestacij za bodočo Jugoslavijo____! Strah ima velike oči. Ta strah ovaja »Popolo«, ko piše, da je bilo popolnoma v redu, da je policija še o pravem času stopila temu na pot! »Primorske Novine« pripominjajo, da jih tako pisanje in politika »Popola* nista prav nič iznenadila. ker vedo, zakaj da tako piše! »Overjeni smo — pišejo dalje — da tudi velika večina reškega meščanstva misli s svojo glavo, ker si je v času te strašne vojne pridobilo dovolj izkustev, da se bodočnost narodov in njihova skupnost i-maste postaviti na povsem drugačne podlage, ne pa na tisto, kar ie dovelo do dosedanjih razmer na Reki.« — So analogije med Trstom in na Reki. Tu in tam 2ive Italijani In Slovani in tu in tam imajo policijo in — Gaz?ette! Zahvala zagrebške opere. Prejeli smo: Opera kraljevskog hrvatskog zemaljskog kazališta, vra-tiv se nočas sretno kuči. ćuti potrebu, da se zahvali još jednom na ljubeznoj i nadasve prijaznoj susretljivosti odličnog Vašeg gradjanstva i štampe. Molimo, da budete tumačem naših najiskrenijih i neizbrisivih osjećaja. Živio Trst i odlično njegovo gradianstvo. Do vldjenja! — Hreljanovič, intendant. Odbor za pomoč stradajočim otrokom v Trstu. Gospod intendant hrvatskega kraljevega narodnega gledališča zagrebškega Gvidon pl. Hreljanovič Je nakazal podpredsedniku odbora za pomoč stradajočim otrokom v Trstu. dr. I. M. Coku, znesek K 1000 kot prispevek od čistega dobička predstave »Prodane neveste« 9. t. m., za kar se Je prejemnik zahvalil. »Zveza slovenskih županstev po vojni prizadetih občin na Primorskem« sklicuje svoj prvi Izredni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, 24. t. m. ob 3 popoldne pri »Zlatem. Jelenu« v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Pisarniško poročilo. 3. Aprovi-zacija. 4. Obnova. 5. Begunsko vprašanje. 6. Vojaške vzdrževalnine. 7. Občinska uprava In 8. Raznoterosti. V kritičnih Časih živimo. NI dežele, ki bi čutila v taki meri vso pezo svetovne vojne, kakor jo ravno Ooriška. Da ne zaduši našega ljudstva to neznosno breme, je treba, da mu priskočijo pravočasno vsi na pomoč. Zato se pa vabijo vsi člani društva in zastopniki ljudstva, da se tega pomembnega Izrednega občnega zbora udeleže v obilnem številu. — Odbor. Veselica v Rocolu, ki se le ponavljala v nedeljo, dne 14. t. m. Je imela tudi to pot prav lep uspeh. Dohodkov Je bilo 219 K 10 vin. Prva predstava Je pa dala 281 K 20 vin. Skupno torej 500 K 30 vin. Ta znesek ie za sedanji čas prav lepa vsota; zato bodi rečena še enkrat hvala vsem onim, ki so pripomogli k temu. Po odbitku stroškov »e odpošlje ta denar glavni družbi v LJubljano. Prošnja do naših vojakov, ki so se vrnili Iz ruskega ujetništva. Matiia Kutin Je pisal iz nekoga vojnega ujetništva: oblast vojske Slanc^ Kg? bcrle, gospe Barbari Strmšek. da Je njen Franc Strmšek umrl dne 16. februarja 1916. Od tedaj gospa Stnnšek ni dobila nikake vesti več In tudi ne uradnega potrdila o smrti svojega moža. Kdor bi vedel kai pobližnjega, ali kdor bi zna! sedanji naslov Matije Kutina, se naproša, da to naznani gospe Mariji Dular v Mariboru, Wllden-reinerstrasse 13- • — Por rilo o občnem zboru podružnice C. M. D. za Bel veder in Škorkijo je popraviti v toliko, da le bil QF v nni!.. ^„rimi tevdltet M dd«ii^liMLJlHlt ščini C. M. D. g. Vekoslav Mrak in ne Matko Kla-vora, kakor je bilo pomotoma objavljeno. »Orkester tržaške Omladine«. Danes ob 6H zvečer vaja za godala na lok; istotako tudi v soboto ob 63i zvečer. Skupna vaja bo prihodnjo sredo, 24. t. m. ob isti uri. Vaje se vršijo v telovadnici tržaškega Sokola, ul. Stadion št. 21, pritličje. — Prosim, udeležite se vaj vsi in točno. Kapelnik. DAROVI. — V proslavo praznika naših blagovestnlkov in v prid stradajočih otrok darovaia Josipina Rupnik 6 K, župljani Sv. Jakoba 44 K, gdč. Malka Jolše-kova iz Rateč 20 K, učenci ljudske šole Cirila in Metoda 22 K 4 vin. Ga. Adela Košuta In Radica ste postali ustanovnici ženske podružnice C. M. družbe z zneskom vsaka 20 K. Kr. hrv. kazalište v Zagrebu Je darovalo za stradajoče otroke 1000 kron. LISTNICA UREDNIŠTVA. Odvetniške pisarne. Menimo, da Je menda vendar nekoliko preveč zahtevanega, da naj list v uredniškem delu lista brezplačno objavlja urnik odvetniških plsaren (nič manj kot devetkrat), in uredništvo naj še potem pazi dva meseca skupaj, da bo stvar objavljena določeni dan vsak teden. Mislimo, da tržaške odvetniške pisarne vendar še toliko zaslužijo tudi v vojnem času, da bi mogle edinemu slovenskemu listu, čigar gmotno stanje nI ravno naisijajneiše, za take stvari plačati — oglas! Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCSiER konces. zobotehnik Trst uL nadvo). Frana JosIdo 13, 11. Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. .J sre&ro In dragulje kupuje po najvišjih cenah dobroznana urarna In zlatarna ALOJZU POVfl V Trstu Piazza Barrlera v. 2. Češko Budjevička Restavracija (Bos£-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni Usti. r GANBRINUS I vsak! veter 1 ob 9 v, n L HSS se rssčunais ps 6 vin. basala. — Debelo rsksna »a FsCus-JiJs čsvoino. — MaJr^is^^Jia pFisidJbina snaSa 63 viharjev. Vstopnina K V If £ riF"! sode jabolčnega mošta prodam takoj Puklavec. ul.-Gej.ipa 23. 2461 If^liFtl učenko V.—TI. razreda, zsoožno podu-l&i&Hl čovanja otroka II. ra reda. "CL Pondares 6, Uf n. desno. 2464 belo lakirano kuhinj ko j o1, ištvo, poročne sobe. svit:e in temne. Brod, ulica Poste vecchie 26. 2462 Popmuijam ure, delo točno, cene zmerne Ulica Tigor 5, TV. vr. 10. 24t53 za bele i l itoeno čevlje v šl.at> Sil pfU^fl ljah po E 1.20 se dobi v miro dilnici CiUia. ul. dellc Poste 6. D 3« Kkrasuo stanovanje ; (4 sobe, kopalnica. mala sobica in 2 druga pro štora) v uL. Kundler št 8, I. nad. 9§flio čisto sicijlinnsko mm, Trlno Ž\i2piQ~ 45 0 lis Trtno Uskrsa »Is 20—U i. dobavlja v velikim: Tehnična pisarna. ALBIN OREHF.K Trst, Via Comincrclale 3J5. iMpJil iSlfl Trst, C2SS3 di Rfsn^rnid S (Laifrto pcslepjsl Ks pitat In r&s«rva K 2-1,3 ti J. 00 - FLLIJALKE: DuM Teg«thr»*ni p ačnie banka svojega Obratovanje * tekočem in žiror^unu po aog >vorii - Vcre.l- I r Čeki ia uakazoio na V*a tu-ia inoz ) rn.i \ t:: i 1 KUPUJE IN PliODAJ V: vrednos n« papirja rdute, obligacije, zastavna pisma, pr ' -r » de'nice, srečke, valute devi e, promesu it i D.ij* PREDUJME na vrednostne papirja i . > lazeče v javnih skladiščih. 9AFE DEPOStrS PROL1ESE.--Prodtja sr.jčk razr*ii kerzai izgnbi, revizija žreo nja !. t bre^Pafino. Stavbni kredit, remb<*nr«t kre li . Borzna naro5iLu — Inka:o. MENJALNICA.---- — ESKOMT ME^IG Telefoni; 1463, 171)3 in 207 Uradne urai od 9 da 1 po.«aIrifiD Brzojavi: J ADitA^diC A. Pn^'m glasovir ali pianino. Ponudbe z nave'1-UIspilil bo cene na In^er. odd. Edinosti pod „Napravljen^. 236 TpfTMrtJ'«!?3;?« fižol in si inino za špirit Ponudbe iUŠls&hJulll na Ins. odd. Edinosti pod ..SpirRV se na dobi v vsaki množini drobno in debelo pri R. MALALAN-U na Opčinah razpošilja ▼ poljubni množini Fr- Toni Tržič na Goronjskem (Kranjsko). Dobro blago. — Solidna postrežba. Zteianfta «S. l^ino O m • ' -ur žv-f- v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercoult* A I i,»Ho. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, veri 'i;: d. Cene zmerne. Cene zmerne. se odda v občini Ocizla-Kfanec in sicer davčne občine : Ociz a-Prednica, Podgorje, Crr.otiče Draga jn Gročana. Oddaja velja za čas trajanja sedanjih razmer. Ponudbe najemnikov sprejc ia županstvo občine Ocizla-Klanec do 20. julija 1918 Kocke za Juho najfinejše vrste 1000 kosov Kron 26— pošilja v vsaki mn- žini franko EHSlo Premotile, Trst, Btpđotto u 5. Prodiiiii 8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej- Velika izbera likerjev v j steklenicah, šampanjec „Charle Bianche", asti spumanti, refošk ter muškat desert I. Parčina & C o — Trst ulica Donizetti Štev. 1. r ^ ...... ,„ — — ZOBOZDRAVNIK J Dn J. Černiak v Trst«, ulica Poste vecc ila 12 vogal ulice delle Poite Izdiranje zooo\/ brez bo* leein. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE - J Ogjasl. osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »lnseratni oddelek Edinosti« — rnm^M proda tvrdka R. Mihelčica apnenica. Najemnik Wefc%berger rje ob