Posamezne številke* Navadno Din 1‘—> ob nedelijab Din 2*—• „TABOR" izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18"—*» za inozemstvo D 26*—, dostavljen na dom D 19*—*, na izkaznice D 18*—» inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. 'PpSInTna. 'pESIfena'v gofovM^, T VM Knjižnica liceja JŠliPl OR P osameznt števijke* Navadne Din 1"—» ob nedeljah Din 2*—. UREDNIŠTVO ge nahaja v Mari* boru, Jurčičfeva ul. št. 4, I. nadstropje. Telefon intcnirb. št. 27G. UPRAVA se na*hajr v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 21. — SHS p o št n o čekovni račun štev. 1J.787. Na naročila brez lenarja ae ne •žira. — Rokopiai se ne vračajo. Leto: V. Maribor, sobota 23. februarja 1924. Številka: 45. ■edžimurje in mariborska oblast. Morite; 21. februarja 1924. r' ^Vidovdanska ustava slona: na načelu, dia ja Jugoslavija nova država, sestavljena iz osvobojenih pokrajin in prejšnjih kraljevin Srbije in. Orne sme. To državo je bilo treba tudi na novo .razde -'liiti, kajti zgodovinske meje so delo tujih činiteljev in posledica čisto drugačnih razmer. Tako je ustava sprejela princip razdelitve na oblasti, ki naj vc-Dja ža vso državo. Oblasti so seveda niso imogle naslanjat!) na kako zgodovinske trnejc; pri njih razmejitvi so bili odločilnega pomena gospodarskopolatični xaz-loEfil Ker ustava uveljavlja- načelo narodnega jeddnstva in se ne oz-ira na ple-iraleniske razlike, so so tudi mejo oblasti začrtale nezavisno od zgodovinskega in plemenskega stanja. Lo tako jo mogoče, da je Medžimurjo pripadlo mariborski oblasta. Mariborska oblast, ki obsega tudi Prekmurje, jo bila s pripojitvijo Mcd-fimturjia geografsko zaokrožena, i Prvotno se je delalo na to, da bi se ustanovila posebna varaždinska oblast za Hrv. Zagorje in Medži.mnrje. To namero so, kolikor smo poučeni, preprečili ■vplivi iz Zagreba. Pripojitev k mariborski oblasti ni slaba, čo se postavimo tna stališče Mcdžamur-cov in! izločimo plemenske 5n druge momente- Priznavamo pa, da boi bdita varaždinska oblast za Medžimurjo Mealnejša. Toda če zakoii o oblastni razdelitvi ostane y, veljavi, ni miKlibi na maknadho ustanovitev varaždinske oblasti. Medžimurci imajo tedaj izbpviti mied Mariborčani ih Zagrebom. [ Imajo dabiirati, pravimo. Zakaj člen. 4. ■(uredbe o razdelitvi države na oblasti, ki je bila razglašena v »Siltužbenih Novi-{niah« št. 92 z dne 28, aprila. 1922 določa Bledeče: »Posamezne občine ali posa-JmieznSi srezi se smejo tekom! prvih pet let, ko stopi! ta uredba v veljavo, izločiti 3jz svojih oblasti in! pripojiti drugi oblasti, ako pristanejo na to to jih samoupravna predstojništva in! oblastne skupščina, oblasti; kateri, se hočejo pripojiti ter ©dobri. njili sklep minister za notranje pošlo po pristanku manistrske-sai sveta; Ccz pet let ee smejo take iz-pRvnoembo izvršiti samo z zakonom.« To dni 6o zastopniki pridobitnih organizacij jz Čakovca vložiti v Narodni 6fcnpščin5 protest proti. pridleJitvSj Medži-immriai mlaribons&ji! oblasti. Protest jih ne ibo odvezal dolžnosti, d;a sodelujejo pri /Organizaciji mariborske oblasti, čo se ibo ta organizacija) nadaljevala; najsi 'se potom! v smislu Uredbo priključijo zagrebški oblasti. Mi srnjo dobro poučeni, d!qi y, Madžumtorju niilso zadovoljili 8 pripojitvijo inlaraborsiki! oblasti: in -navsc-zadinj« to nfezaitlovoijsLvo razumemo. Toda vzroki niso toliko gospodarskega značaja kolikor 6o prišli vmes drugi (rnJornientSe Tudi to' -ja znamenje, da preteklost zmaguje nad sedanjostjo in bodočnostjo, da so prejšnje mfcje, traldl-tviO® ib vezi zaiseikauo preglobok©1, da bi so doilc preurediti na podlagi popolnoma novih dejstev. , Kaj v! Medžimtorju ne mJisldjio, da bi Maribor imel kakšne »imperij alistačne« težnje. Če se Modži mlurjo res hoče pridružiti zag-rebški oblasti, miu! citirati a Unfedba kaže pot. Toda najprej: jo ir oba oblast vzpostaviti tako, kakor določajo zakoni ih uredbe. 'Ali1 so merodajni * 'že fcprejietfc zakoni, ali pa krenemo kako (drugo pot lini ustvarimo /nove zaikoncl Ka sedaj pa sc Čakovcu! ni treba bati Maribora; najmanj: Pa »ftloiVe^irirunja« Mcdžipiurja, : *' hks \ Pranje umazanega perila dr. Markoviča. Ostra kritika Markovičevih korupcijskih afer. BEOGRAD, 22. febr. Današnjo' sejo nar. skupščine je otvoril predsednik Jovanovič ob 10- uri. Po verificiranju protokola sc je prečrtalo več vlog. Nato je skupščina prešla na dnevni red: K nadaljevanju razprave o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Markoviču- Prvi je govoril zemljoradnik Popovič, ki je opozarjal parlament zlasti na zadnjo točko obtožbe, namreč na razdelitev zemlje med dobrovoljce v Bosni in Hercegovini. Slikal je korupcijo in obtoževal Markoviča, da zemlje ni delil samo med revne, ampak tudi med znano bogate posestnike. Na tak način se je razdelilo samo v Vojvodini 1965 oralov. Govornik citira deset imen, s katerimi dokaže, da so bili v tozadevnih seznamih opisani tudi taki, ki so že davno mrtvi. Pod takimi pogoji je bila kondidatura proti ministru seveda zelo težavna. (Predsednik kliče govornika k redu, v skupščini nastane hrup.) Govornik zahteva izročitev dr. Markoviča rednemu sodišču. Poslanec Pucelj pojasnjuje postopanje pri sklepanjih ministrskega komiteja-Markovič ie bil član komiteja v svoji lastnost kot namestnik trgovskega ministra, ne pa v svoji lastnosti kot minister pravde. Obširno pojasnuje način glasovanja v komiteju in izjavlja, da sc v splošnem spominja afere Teokarevič v. mese- cih oktobru in novembru 1922, ko je bila koalicijska vlada v stalni krizi. Ne more se pa spominjati, kako je bila zadeva v komiteju motivirana, meni pa, da drugače kakor sedaj. Poziva bivšega finančnega ministra Kumanudija, naj da pojasnila glede teh posvetovanj y finan-čno-ekonomskem komiteju. Poslanec Kuma nudi izjavi, da "datira razsodba ministra pravde o zadevi Teokarevič z drugim novembrom, sklep fin.-ekoriomskega komiteja pa s 3. novem. Fin.-ekonomski ministrski komite je razsodil na podlagi prošnje Teokareviča, naj se mu dovoli izvršiti nabave v Nemčiji na račun priznane mu vojne odškodnine. Ministrskemu komif. niso bile znane zveze Teokareviča s firmo Teokarevič - Ilič - Petrovič. Sklep ministrskega komiteja je bil na podlagi takratnih predpisov popolnoma korekten. Govori še poslanec Kremžar (SLS), ki razpravlja splošno o korupciji ter zahte' va strogo postopanje skupščine. Radikalec Subotič se zavzame za Markoviča. .Med njegovim govorom pride do burnih prizorov. Seja je. bila zaključena ob %1. uro; prihodnja je ob 4. uri popoldne. — Govorili so še poslanci Pečič, Rankovič in končno Markovič. Med sejo so se šefi klubov zjediniii, da ima ostati glasovanje o predlogu v zadevi Markovič tajno. Sporazum za opozicijski blok bo podpisan v četrtek. Klerikalci nezadovoljni radi hitre likvidacije pokrajinskih uprav. Beograd, 22. febr. Po včerajšnji sejj. narodne skupščine sta se sestala dr. Korošce in! Davidovi?, 'na razgovor. Novi delovni program; ki ga je Davidovič predvčeraj predložil muslimanskemu klubu, so odobrili tudi demokratski poslanci. Dr. Korošec odpotuje najbrže jutri v soboto v Ljubljano, da poroča strankinemu glavnemu odboru o stali- šču demokratov. Kakor 'je izjavil Davidovi?, bo končni sporazum’ podpisan in objavljen' najbrže prihodnji četrtek. V vrstah »Slovenske ljudsko stranke« je ooažati veliko nezadovoljstvo z ozirom na naglo likvidacijo pokrajinskih' uprav ker so stem' opozicijske stranke, odnosno revizionistični blok postavljene pred gotovo dejstvo. Nesramne Italijanske zahteve pri trgovskih pogajanjih. Ogorčenje v naših gospodarskih krogih'. Beograd, 22. febr. Včeraj ’jc imela prva sekcija jugosIoV. italijanske komisije za trgovska pogajanja svojo prvo sejo. Obravnavale so so predvsem formalne zadeve. Prihodnja seja je določena za v ponedeljek’ popoldne. V tej seji ‘bedo naši delegati predložiti italijanskim one predmete, za katero zahtevamo glede izvoza v Italijo posebne ugodnosti, Italijanska delegacija, jo žc izročila naši delegaciji svoje zahteve glede ugodnosti' pr,i uvozu italj. pridelkov V našo kraljevino. Ital jami zahtevajo u- »Gla.s Medžimurja i Zagorja« se v zadnji številki bavi s pripojitvijo Mcd-žimlurja mariborski oblasti in' sklepa svoj članek sledeče: »Akcija nas jz Medžimtotrja nii uspela; tega so krivi tisti politiki, kateri na mestu da bi delali tani, kjer bi se dalo nekaj) napraviti’ ju doseči, sede v, zapečku in kažejo figo v žepu. Če bj ti poslanci bil!' na svojem, mestu, hi nedvomno prišlo do uresničenja varaždinsko oblasti. Pod vplivom teh politikov so je tonjimlalom urnejše obneslo ravno mesto Varnždijn1, za katerega l>i imela varaždinska oblast, .ki) bi ji ono bilo središče, največji pototen. No samo varaždinsko ampakj.tudi mestni, zaslug godnosti zlasti pri izvozu kemičnih produktov, ter izdelkov manufakturno jn usnjarsko industrije. Tudi zahtevajo carine prost uvoz za svilo italijanske pro-vemjence. Sklicujejo so pri tem na trgovinsko pogodbe, ki so jjh sklenili z Švico ih Avstrijo. Te italijanske zahteve vzbujajo veliko nezadovoljnost v pridobitnih krogih, kor je s tem ogrožena naša produkcija, ki je šele v razvoju. Zato prevladuje mnenje, da se bodo pogajanja zelo zavlekla. ni kaosa! niti najmanjšega zanimanja za tako važno in prav za mesto Varaždin najvažnejšo napravo, zato pa pada največja odgovornost za 'ta neuspeh poleg Radičevih poslancev na mesto Varaždin 5n njegovo meščanstvo . , Kakbi- izgloda, je da.ncs pripadnost Medžimtoirja mariborski oblasti gotovo dejstvo. Mi, ki smatramo, da bo razdelitev države ha oblasti pospešila1 ozdravljenje našili političnih razmer, se moramo pripraviti, da v naši novj oblasti za-vzaSnte Mcdžimtorje- tisto mfcsto, ki mu po njegovi važnosti gre. Uveajcni smo, da bodo faktorji, katerim! bo poverjena uprava v naši novi ditlftstj, lhzijpjeR. ta naš jolo^tvi in da s KAPiTUALACIJA HRVATSKE INTELIGENCE PRED RADIČEM. J Fuzija Hrv. Zajcdnice z Radičevo ) stranko. ršiillj Zagreb’, 22. febr. Zagrebške »Novoi sti« poročajo, da sta dr. Lorkovič in Radič že na Dunaju razpravljala o tem, da bi Hrvatska zajednica fuzionirala s Hr-vatsko republikansko stranko. Radič 30 uvidel potrebo take fuzije že za časa svojega bivanja v Londonu, ko so mu tamošnji krogi očitali, da ima v stranki premalo inteligence. Radič in Lorkovič sta v načelu že sklenila fuzijo. Včeraj se je vršila konferenca vodilnih politikovi obeh strank in je sklenila, da Hrvatska zajednica izgine v seljački stranki, zato pa bo seljačka stranka izdala nov poi drobni program. V državnopravnemi o-zini bo zahtevala konfoderativno preureditev Jugoslavije. Kar so tiče vladavine, je voljna privoliti tudi v monarhistično obliko. Za Hr.vatsko zahteva bana, ki bi bil izvoljen na podlagi ljudskega glasovanja. Prenovljena stranka so bo imenovala Hrvatska konfedera-tivna republikanska stranka. Kakor se poroča, je dr. Maček v smislu sklepa strankinega vodstva predvčerajšnjimi odpotoval na Dunaj, j PREVZETJE DRUGEGA OBROKA ZLATIH KRON. Beosrad, 22. febr. Tekom) tega tedna odpošlje fin. minister posebno delegacijo v Budimpešto, da prevzame drugi obrok zlatih krcn; ki jih imamo dobiti na podlagi sklepa o razdelitvi zlatega’ zaklada avstro-ogrske banko. Gre zal 3 J4 milijona zlatih kron, ki nad' služijo! v kritje emisije naših novčanic. i ,-d BavareJ Eceejo Hove volitve. Mii n’c h en, 21. febr. (Jur. kor. dop.); 'Deželni zbor je v svoji današnji plenarni seji sprejel predloge vseh strank, naj se vloži na državno vlado prošnjo, dal določi volitve za bavarski deželni zbor za 6. aprila. i! :■?'. . ■ Jj Francija odpravi monopol Ha vžigalice. Pariz, 21. febr. (Havas). Poslanska zbornica je člen 36. ki ee tiče odprave) državnega monopola na vžigalico sprejela z 465 glasovi proti J,78. Izvoz svinj iz Ogrske. "j Bu dlirmpešta, 20, fabtr. Mitoffisteg poljedelstva je izdal toaredbo, po kateri se lahko od 1. marca naprej izvažajo svinje, ki so težke nad' 140 kg, ne da bj bjlo treba izvoznega dovoljenja, . BORZAi 1 Ourih, 22. febr. (Izv.) Predborza. Pariz 24.45, Beograd 7.20, London 24.92, Praga 16.79, Milan 24.95, Newyork 577.50, Dunaj 00.8110, Sofija 4.42, Bukarešta 4.27 Zagreb, 22. febr. Pariz 3.40—3.45, Švica 13.90—14.00, London 354—357, Dunaj 0.1134—0.1154, Praga 2.35—2.38, Milani 3.49—3.52, Newyork 80.10. , , ~i svojim! postopanjem ne bodo brez potrebe izzivali nezaupanje 'napram! sobi.« Tako ihedžimurski list. Trezne besede, ki so vredtoe uvaževanja. U ver jeni smo, da bodo Medžimurci, dokler bbdoi hotelj delati za mariborsko oblast, našli v Mariboru vse pogoje za delo. Nik- i dar pa 'jim! Maribor no b'o na potk če bodo krenili pot, ki jo dopušča zakon’. Menimo pa, da jo med! našim ozemljem! in Mcdžimuvjem veliko več skupnih' vezi in' veliko več pogojev za upravno sodelovanje nego se to dozdeva onkn1 pri-vrednikorn, ki pošiljajo iz Čakovch! do-putacijo in proteste v Beograd. Vf A E D E« SEraH & ' tata——p—c—f——**1«111 »m »•»a*« Mariborske vesti. Maribor 22. februarja 1924 m Osebna vest. Vodja mariborske broške kaznilnice višji ravnatelj g. Julij Fischer je bil te dni upokojen in vodstvo zavoda izročeno ravnatelju Sertiču. . m Smrtna kosa. Umrli so: 21. tm. Jager Marija, delavčeva soproga v Krčevi ni št. 144; Turek Uršula, zasebnica na Pobrežju* stara 85 let, tašča vrtnarja Cvilaka; voj'ak redov Rakič Milan iz Kraševca, star 21 let. - Včeraj navedeni gosp. Otmar Stropnik je bil uradni' tvrdke Elin. — N. v m. P-! m »Jadran, društvo Primorcev« prigodi v soboto 23. tm. svoj IV. zimski večer v društvenih prostorih restavr. Kosovo, Grajski trg 1. m Nova sestava volilnih imenikov za leto 1924. Mestni magistrat razglaša: V . jsmiislu čl. 23 zakona o volilnih imenikih in v. smislu rešitve Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9. fehr. 1924. št. št. XII. ■25, 24-1 se dosedanji stalni volilni imetniki prepišejo oz. sestavijo na novo. Delo bo trajalo približno 14 dni. Po končanem delu bodo volilni imeniki v smislu el. 5. zajk. o vol. imenikih razgrnjeni na vpogjed ter se bodo sprejemale reklamacije, Razgrnitev volilnih imenikov bo pravočasno razglašena. m Občnt zbor Ljudske univerze se vrši v pondeljek 25. tm. ob 8. uri zvečer v Kazini. Člani pa tudi drugi naj se ga polnoštevilno udeleže. m Sokolsko društvo v Studencih prirodi v soboto dne 23. tm. v Sokolskem domu v Studencih priljubljeno burko »Španska muha«. Začetek ob 20. (8.) uri. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in je. vabljen vsakdo, ki se hoče v letošnjem predpustu še enkrat pošteno smejati. m Na morje, iia morje! Tako nas kli-• če »Jadranska Straža«, ki nocoj ob 20. uri ustanovi svojo mariborsko podružnico. Naj bi se proglašali člani v obilnem številu1; udeležba na ustanovnem zboru pokaži, da se tudi obmejni Maribor zaveda jugosl. bodočnosti na morju, tekmovališče svobodnih in naprednih narodov.'Pristavljamo, da se bodo čla-infi c sprejemali v Narodnem domu že od 7. ur« dalje. Ustanovni zbor se vrši v restavraciji. m Družabnega večera Gosp. iri poL društva za kolodvorski okraj minolo sredo se je udeležil tudi g. inženir Han-hart, rojen Francoz, ki pa jo že dolga leta v Ljubljani in govori slovensko kakor bi bil rojen Ljubljančan. Bil je že pred izbruhom vojne v Ljubljani, je bil začetkom vojne interniran, a se mu je posrečilo pobegniti v Švico in odtam y domovino. Bil je kapetan v francoski armadi, član francoske misije ter je kot tak prišel v tesne, stike z g. dr. Pivkom in njegovim oddelkom. Veliko je pripomogel naši jugoslov. stvari do uspeha v djolotoatski borbi in z dir. Pivkom sta si ostala tesna prijatelja. Udeležen-tei diTOŽabnega večera so ga iskreno pozdravili v svoji sredini. m! Predavanje Češkoslovaško-jngo-sloveuskc Lige sinoči v Narodnem domu je lepo uspelo. Občinstvo jo napolnilo dvorano skoraj popolnoma. Predaval-tad načrt, pa je bil v zadnjem trenutku izpremcnjen. Namestu slovaških kopališč smo spoznali najznamenitejše češke kraje, zlasti pa Zlato Prago ter občudovali veliki sokolski zlet L 1920. Skiop-tlčne slike, ki jih je bilo čez 100, je tolmačil lepo, duhovito in zabavno znani propagatoT češko-jugoslov. zbližanja, pi-iBaJtolj dr. Ivan Lah iz Ljubljane. Slike so bile jasne in žive. Vsi ao bili zado-voljni s takim cenim in zabavnim izletom v domovino naših bratov Čehoslo-vakov in so želeli, da bi Liga nadaljevala a predavanji te vrste. Sksoptični aparat je dal na razpolago Češky klub. Njegov marljivi član g. Ellinger J« tudi tokrat vešče vodil aparat. ml Maškarado priredi tudi letos Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru ra pustni torek dne 4. marca t. 1. z začetkom ob 8. utri zvečer. Kdor je bil na maškeradah prejšnja leta, nas gotovo poseti tudi letos in pripelje seboj tudi svoje znance. Torej na svidenje, prijatelju društva, od blizu in daleč. m Za strojepisko Sokolico, začetni, o, iščemo primerne službe. Narodne podjet- nike prosimo, da se obrnejo za bližnjo informacijo na uredništvo »Tabora«, ki je iz prijaznosti prevzelo posredovanje. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte za stanovanje. Navodila so ista kot lansko leto, samo slede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za čSR. BRZOJAVI v soboto 23 II 24 8 uri zvečer ,španska muha‘ so- kolski dom studenci sokol Harodrs© gledališče. REPERTOIRE: Petek, 22. febr. Zaprto. Sobota, 23. febr. »Pri treh mladenkah«, ab. B. Nedelja, 24. febr. Ob 15. uri »Mogočni prstan«. — Ob 20. uri »Lumrncij-vaga-bund« (kuponi). —□“ »Pri treh mladenkah«. V petek 22. feb. se ponovno vprizori ena najpriljubljcnej-ših operet »Pri treh mladenkah«, kjer gostuje v vlogi Schobra g. Janko iz Celja- Dirigira g. Viktor Parma- PredstaVa se vrši za ab. B. Kuponi. Da s strani občinstva ne bo vpraševanja, pri katerih predstavah veljajo kuponi, javljamo, da se je možno poslužiti kuponov pri vseh predstavah, ki se vrše v abonmanih, C, D in E. Pri izv. abonma predstavah pa bodo veljali kuponi tedaj, kadar bomo to označili v časopisu in na lepakih. Fiim; ~ I. Mariborski bioskop predvaja od petka do nedelje prekrasen historični film »Kraljičin ljubimec« ali. »Siva smrt«. V tem filmu, ki po vsebini, opremi in fotografiji prav nič . ne zaostaja za filmom »Mešalna«, se podaja prava zgodovinska slika razmer na Angleškem za časa vladanja kraljice Elizabete. V vsakem oziru je ta film umetnost prvega reda in vreden, da si ga vsakdo ogleda. Prepričani smo, da bodo predstave tega programa vse dni razprodane. Mestni kino. V petek, soboto, nedeljo in pondeljek se predvaja najboljši nizozemski umetniški film »Otroci trpljenja« ali »Ne ubijaj« v 5 dejanjih iz življenja dveh otrok. V glavnih vlogah l mali Bob in mala Maiy. Prosto predelano po romanu »Ven der Veen«. Mladini dostopno. Sokolstvo. o Zahvala. Solmi v Sv. Lenartu v Slov. gor, se najiskreneje zahvaljuje tvrdkam. Pinter in Lenart, Franjo Majer in Ivo Šoštarič za podarjeno kuhinjsko posodo in brisače. Odbor. Šport : Mariborska koča* V nedeljo dne 24. tm. domača kmetska veselica na Mariborski koči. Preskrbljeno je za štiri godce, ki pridejo že opoldne- Pozivamo mariborske turiste, da pridejo na kočo v svrho stika z domačini. Pot iz Moč dobro shojena. Nazaj vseskozi uporabljiva za sani. Na koči nekaj sani. Sankališče urejeno. Turisti, ki odidejo v soboto na kočo, naj se oglase pri g. Kravosu radi pošte za kočo. : Nogometni odsek ISŠK »Maribor« sklicuje za nedeljo 24- tm. ob pol 11. uri v zadnjo sobo hotela »Pri zamorcu« sestanek vsega svojega članstva v svrho predpriprav za predstoječe poslovno leto- Sestanek je za vse članstvo odseka obvezen. Vabijo se pa na sestanek tudi vsi interesenti, ki bi želeli v bodočem poslovnem letu se v tej panogi športa udejstvovati, bodisi posredno ali neposredno hteli gojiti lepo nogometu*) igro sebi v korist, slovenskemu športu v, pro-c.vit m ponos. Objame. § I. SLOV- ŠPORT. KLUB »MARIBOR« objavlja cenj. občinstvu, da se dne 4. marca tl. vrši velika maškerada v Narodnem domu. Poživlja se zavedno slovensko občinstvo, da se te veselice polnoštevilno udeleži, ker je čisti dobiček namenjen povzdigi slovenskega športa. $ Slov. obrtno društvo vabi svoje člane na sestanek v nedeljo 24. tm1. ob 10. uri dopoldne v hotelu »Kosovo«, na katerem sc bode razpravljalo o načrtu zakona in pravil Obrtno banke za celo državo. Obrtniki-nočdarii kot gostje so dobrodošli! v § Planinski ples 1924. Ta ples je zelo značilen zato* ker dokazuje, da prihajajo med prebivalstvo normalne razmere. Da-ri je še lanski! ples izkazal okoli 1400 obiskovalcev, ki so ogromno potrošili, desj ravno je lami plesnih prireditev kar mrgolelo, je bilo na letošnjem' plesu, ki je bil prvi splošno dostopen ples ta tudi naj,priljubljenejša prireditev v Mariboru, le ca 1009 prebivalcev, ki pa so potrošili le malo. Vidi se, da ljudje nimajo več denarja, da se uveljavlja smisel za št eden je, da pa še kljub temu izdatki za prireditve rastejo. Tako bi kljub vsem velikim dohodkom' bil ples čisto lahko pasiven, da ni odbor skupno s sotrudniki napel skrajne sile, da reducira izdatke na minimum. Pri tej priliki se podpisani odbor na ji.skrene jše zahvaljuje v prvi vrsti g. prokuristu Guštinu in njegovim damam v ciganskem šotoru, ki je sam aranžiral to lepo misel Uresničil jo je g. prof. Cotič. Sodelovali so v odlični meri gg.: Šercer, Gva.jc, Ellinger. Dalje je pa podpisanemu odboru v prvi vrsti odlična dolžnost, zahvaliti se na šli m zvestim sotruduicam gospem voditeljicam šotorov dir. Toplakovi, Kranjčevi, Štepicevi, dr. Vukovi, dir. Tominškovi, prof. Marinovi, dr. Zakrajškov! in njih, eodelovalkam ter bratom Čehom, ki so postavili zopet svoj šotor pod vodstvoim g. ravnatelja Ginoa. Končno bodi na tem mestu izrečena zahvala vsemi ostalim' neimenovanim1, ki so pripomogli do uspeha tej prireditvi. — Odbor Mariborske podružnice SPD. j! ;id § Javna zahvala. Udrožemje voj. tavali do v, podružnica Maribor, izreka vsem cenj. gostom, kateri so posetili plesni venček 16. tm. v Gotzovj dvorani, ter vsem cenj. dobrotnikom za prostovoljna darila najprlsronejšo zahvalo, ter se priporoča za nadaljno naklonjenost. — Odbor. •' 1" lf i Dopisi. Svečina. Tu je v nedeljo 17. tuf. obhajal srebrno poroko posestnik g. Jože Šerbinek s Svojo soprogo in) v krogu svojih otrok. Jubilant jc eden’ redkih mož ob meji,' ki nikdar ni klonil v svojem narodnem prepričanju, ki je v naj-bujših dneh nasilja in podkupovanja o-h.ranil svoj narodni čut neomndeževan. Še na mnoga leta, do zlate in’ demantije poroke! Sv. Lenart v. Slov. gor. Na pustno nedeljo, dne 2. marca 1924 vsi na sokolsko maškerado v Sokolskem' domu v Sv. Lenartu v Slov. gor., ki se vrši v znamenju carigrajske oči. Prijavljena je večja skupina Turkov z bulami. Odbor! Zidani most. (Tatvine.) Tukajšnjemu hotelirju je ukradla pestunja I. Z. večjo svoto denarja. Izdala se je s tem, da se je nakupila različnega blaga. Orožništvo jo je aretiralo. — Na progi Zidani most-Zagreb je bila nekemu Jakobu Trčefcu ukradena urn, neki Lizi Kobert pa ročna torbica, v kateri je imela 300 D in diragcenjostj. Celjske vesti. Celjsko mestno gledališče. V torek 19. tm. so gostovali na celjskem odru člani ljubljanskega 'narodnega gledališča s Savoirjevo igro »Osma žena«. Najsi je vsebina igre vzbujala raznovrstno .leti ti-uprizoritev na sebi je bila na umetniški višini in je občinstvo tudi igralce burno pozdravljalo. Gledališče jc bilo razprodano, mnogi niso dobili več sedežev, UT MaiTbortf, . g Jugoslovensko-amerikanska paro-plovna družba. Londonska paropliovna družba Babdurizza & Comip. je skupno * dalmatinsko paroplovno družbo Petri-nOvič & Banko ustanovila »Jngosloven-sko - amerjkausko parobrodno družbo«, kij bo imela svoji seidež v Splitu' ta1 ki bo vzdrževala pomorski promet med Jugoslavijo in Ameriko. Družba namerava v Ameriki in Angliji nakupiti večje število večjih trgovskih1 in potniških parnikov. Delniška glavnica družbe znaša 200.000 funtov štori jugov. g Izvoz našega lesa preko Avstrije ustavljen. Kakor javlja »Neues Wiener Journal«, je uprava avstr, zveznih železnic odredila, da se ima do madaljnega n-kinliti prevoz jugoslovanskega lesa preko avstrijskih železnic, namenjenega v šv.ico in Francijo. .Vzroka tej prepovedi list ne navaja. ' : : !>*i m,,.;r f • Izpred sodišča. Surov zet in mož. ^ Posestnik Ivan Dvoršak v Ragozi, b* kiraj Maribor, je dno 30. novembra 1923 prišel okrog 22. ure malo vinjeni domov. Od svojo žene Elizabete, ki se je nahajala v zaklenjeni eobi njegovega očeta Iv. Marinu, j« zahtevaj, ključ od shrambe. Ker mu ui takoj .izročala ključa, je začel razgrajati. Metal j$ posodo v vrata in končno nasilno vdlrl v zaklenjeno sobo. Tamkaj jc počel zmerjati, svoj ženo, groziti, da vse pobije, ter jo konečno začel pretepati. Ko je tast posvaril svojega zeta, naj ne pretepa žene, ga je zet udari! z nekim predmeteta po glavi, da je ves okrvavel. Da ohranijo očeta, so drugi domači prijeli razgrajača. V tem pa je Ivani Manin pograbil sekiro ter z njo udaril svojoga zeta po glavi, za katero dejanje se bo sveda še moral pred sodiščem1 zagovarjati. Dvoršak, ki je tudi ob dragih prilikah pretepal svojo ženo ter grozil njej ta' njenemu očetu, da ju ubi je, jo bil obsojen pa 4 mesece težke ječo, 'V l§?lfcV *T A’ B D R«-. STraHS. DOMAČA .»ZAMfCA TOVARNA: VOLTA D.O- /AAFUBOR Politične vesti. * Demokratska zmaga v Glini. V ob- ' čini Glini na Hrmtskeim so hite nedavno obč. volitve. Radičevci so imeli do zdaj 7 odbornikov, tokrat so jih dobili samo 6. Radikalci So dobili lani 98 glasov, tokrat pa samo 83. Demokrati so imeli' lani 84 glasov, tokrat pa 118, vkljub grdemu nasilju iradikalskih oblasti. Demokratska zmaga je presenetila nasprotnike. * Zemljotradniki in vlada. Dne 20. tm je imel sejo izvrševalni odbor zemljo rudniške stranke v Beogradu. Potrdil je fuzijo slovenskih Samostojnih kmetij cev 7. zemtjoradniki in! je bil za podpred bednika stranke izvoljen g. Ivan Mor-moija. Razpravljal je dalje o notranjem položaju in soglasno sklenil, da interesi države zahtevajo nujni padec radlkat-Hko-turškoi-nemšketga režima Poslanskemu klubu so v tej smeri prepušča prosta roka za nadaljno akcijo. * Kaj zahteva nemška stranka? Iz Beograda poročajo o novih barantanjih iml .kupčijah med radikalci in Nemci. Jj£a enkrat, še ni prišlo do sporazuma, zato bo nemški poslanec Moser v budžotni ■debati na široko odprl usta in iznesel nemške zahteve: ukinjen je izjemnega stanja v Vojvodini, razpis obč. volitev ičfbotaur ter razne »kulturno«, zahteve Nemicev v Sloveniji. Sele potem bodo baje Nemci glasovali za proračun1, čo radikali obljubijo izpolnitev teh žalitev. No radikali' bodo mirne vesti udarili v roko Moser ju, pa si bodo mislili na tihem: ko bo treba izpolniti, nas itak že ne 1)0 več na vladi. * Tudi italijanski kralj podpisal rimsko pogodbo. V sejj ital. min. sveta dne 21. tm!. je Mussolini poročal o rimskem sporazumu z Jugoslavijo. Min. svet je Sporazumi soglasno odobril in' kralji je podpisal Praklauiacija aneksije Reke bo 2. marca — izračunano na pustno nedeljo! — kateri dani se bo po celi Italiji slavi! kot narodni1 praznik. * Mussolinijeva aktivnost v zunanji politiki. G. Mussolini je zadnji čas postal' v zunanji politiki zelo živahen. — Skleip rimskega sporazuma z Jugoslavijo, Priznanje Rusije in sklep trgovske pogodbe z Rusijo, to je bila le predigra za Mussolinijeve nadialjnte akcije. Že se govori o sklepu prijateljske zveze z Ru-mumijo jn d zarokah' rumnihekega princa Nikole z Italijansko princeso Mmfal-do. Londonski »Dally HeraTd« pa prinaša senzači jonatno vest iz Pariza o novi orijentaciji Mussolinijeve zunanje politike : približevanj© Italija Franciji. ■— Mussoliniju je bajte uspelo, da je B po-SmoČjo francoskega poslanika v Rimu uveiril francosko vlado o prednostih gospodarskega in' političnega sodelovanja obeh držav v Sredozemskem morju, ka-žoč na imperija.Hstično politiko Anglije in' n« koncentriranje angleške mornarice Ha Malti. Mussolini želi, da se sklene gospodarski sporazum! med Italijo in Francijo. V tem' slučaju1 bi Italija podpirala francosko repar arijsko politiko. * Sporazum med Vatikanom In Mo. fijevo? »Petdt Parisiem javlja, da pride v kratkem) do sklepa sporazuma med Vatikanom) itn sovjetsko Rusijo. Povodom) podpisa pogodbe pride sovjetski komisar za zuivanjo zadeve v Rimi in bo sprejet od papeža v avdijepeh * Še vedno še išče kandidat za albanski prestol. Iz Tirane poročajo, da je delo albanske koustiituapto zaostalo ob vprašanju' državne oblike. Republikanci zahtevajo takojšnje sprejetje rapubli-fkauske ustave, tobnarhisti' — ki So tudi zelo močni — pa zahtevajo, da sc z ustavo počaka 6—7 mesecev, če se mted tem časom ne najde primeren kandidat za albanski pi-esbol, bodo tudi oni giasova IS za republikansko ustavo. ■ - - -- ■' - Dnevna kronika. — Himen. Poročil se jo v Kranju 20. tnf. g. dir. Pušenjak Stanko, okrožni zdravnik v Cerknici, z gospodično Hedo Orobatli-ovo, hčerko uglednega veletrgovca g. Franc Crobatha iz Kranja. 0 bite sreče! — Naš kralj obišče Rim. Beograjska »Politika pristavijo k poročilu o odhodu generala Bordrera v Rim', da nosi general s seboj visoka odlikovanja, namenjena članom,1 rimske vlade in' visokim dirž. uradnikom!. General Bordrero ostane v, Rimu 10 dni ter se povrne z akre ditivnimi pismi, Id jih izroči Njeg. Vel. kralju v svečani avdljenci. Za časa svojega bivanja v Rimu ima gen. Bordrero pripraviti tudi vse potrebno za ofi-ciebri poset Mussolinija v Beogradu meseca aprila. Po Mussolinijevem1 poseku pride N j. Vel. kralj Aleksander I. V Rim ter ofi-cielno poseli italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Ta poset -sledi mesec dni pozneje. — Spremembe v poštni službi- Premeščeni so: upravnica Frančiška Zinau-erjeva iz Vojnika na, Rečico ob Paki; Anica Kupčeva iz Rečice na Paki v. Celje; Olga Goričanova iz Som-bora v Maribor, Marija Kosjakova iz Maribora k Sv. Lovrencu pri Mariboru: začasni po-štarici I. razreda Mara Grimsova od Sv. Lovrenca pri Mariboru na Jesenice, Milena Murtova iz Male Nedelje v Tuzlo. Reducirani s pravico do pokojnine so: kontrolor II. razr- Fr. Hafner v Celju, činovnica II. razr. Marija Lichtencgger-jeva na Ljubnem, činovnik II- razr. Ivan Nagu v Mariboru; činovnik III. razr. Fr. Žehelj v Gornjem gradu; činovnik IV. r-Karl Tiefengruber v Mariboru; Marija Goričar v Rimskih1 Toplicah; činovnica VI. razr. MaJka Va-rgazonova ,v. Mariboru; poštarici III. razr. Antonija Pojetova in Krista Sattlerjeva v Mariboru, poštarji V- razr. Miha Jazbec in Fr. Kranjc ,v Mariboru, 'Ciril Havliček v Celju. Rudolf Murmayr .v Oplotnici in poštarica Lea Šotlova v Celju. , — Nova industrija. Nova tovarna v Ptuju, o kateri smo te dimi poročali, s~ zovo pravilno: Prva’ jugoslovanska to-tovama za konjske žreblje Juirca im Tam v Ptuju, Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vašo bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvateka, 2736 Sedaj vemo, mikaj dinar raste. U-ganko je rešil g. Stipica Radič v svojem »Sloboduem domu«. Diniar raste, pravi on1, ker se federalistični blok pripravlja, da zruši Pašdča, pride na vlado in izvede svobodne volitve. Za ta slučaj angleški jn holandski kapitalisti z milijoni angleških funtov in' holandskih' goldinarjev čakajo, da jih nalože v Hr vatskj in Bosni. Vendar pa Radič pristavlja, dia je to naraščanje dinarja »zelo opasno nc samo za trgovce, ampak tudi za kmečko gospodarje«. Konsekvenca iz tega bi bjJa, da Radičevci ne bi smeli poskušati pa-iti n-a vlado, ker jc to slabo za kmeta. Ne bi smoli skušati Priti v vlado, dokler — kakor pišejo v »Sloboidaiem domu« — »ne uredo čim salinejšo valuto, da n© bo denar kakor lotrjja«. Ali ne bi kazalo, da g. Radič ponudi1 svoj recept za ureditev stplne valut© tudi drugim1 državam’, n, pr. Franciji, Ogrski itdl — To jo oiio pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fluida še niso poskusili, dasiravno se žo črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je Samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo ia negovanje glave, bode gotovo rekel; »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši iti bolj delujoč kakor francosko 'žganje. Prežene nahod, kobobol in umirava živce. 3 dvoj-natc ali 1 speeijalna steklenica s pakova Miom In nA?tnJn/\ 01 J!.... • rt/« V • natih’ ali l3 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu gen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 201, Hrvatsko. — Ne maščevanje bogov, marveč za strnpljenje. »Češke Slovo« prinaša izvi ren' dopjs jz Luxorja, Tu poroča, da je razburjenj© domačega prebivalstva nad arheologi, ki vodijo izkopavanje v »do lini kraljev«, žo od lanskega leta zelo močno. Njegova nagla smrt je bila zelo misteriozna. Pravili so, da ga j© pičila muha, pojavljajo pa se resni glasovi, da je bil arheološki Mecen' zastrupljen', pa ne od’ muhe, temveč od mohamedanskih duhovnikov. Tako zastrupljen je j© tem verjetnejše, ker se na Vzhodu nahaja mnogo strokovnjakov, ki znajo izborno -barantati z raznimi strupi, izmed katerih so nekateri na zapadu popolnoma neznani. List poroča tudi o sistematični gonji proti arheologom! s strani egiptovskih listov. Izrazi kakor »hijen©« »skrunilci grobov« in »zločinci, ki ne pu ste mrtvih na miru«, so na dnevnem' redu. — Spačeno dete. Te dni jo porodila v Vodicah v Dalmaciji neka kmetica žensko dote, kateremu manjka leva noga in leva roka. Na desni rokiL ima samo 4 prste. — Oče devetega mrtvega sfiia. Marko Ivanovič i* više-gradtekeg-a okraja je imiei leta 1914 devet zdravih' in močnih sinov. Gsenr jih je padlo v, avstrijski vojski, Zadinjfi j© bil pa kot vojak VrSeu, kjer je bil v boju rneld vojaško in civiilnb policijo uibat. Ministrstvo prometa je prepeljalo mrtvega sina očetu -brezplačno. — Rim iiiina vode. Iz Rimla javljajo, da že dva nje jo vodil kot delegat oblastnega od* bora g. ravn, Voglar, ki je tudi podal poročilo o položaju tor povdarj-al potrebo trdne strankino organizacije. — Sklenila se je ustanovitev srezke organizacijo ter so bili izvoljeni v srezhi od* bor: za predsednika dr. Marko Stajnko, (Ljutomer), za podpredsednika I*o Hauptmani (Križevci), za tajnika Fr. Lubej (Ljutomer), za -blagajnika Janko Horvat (Ljutomer), za odbornik© Miroslav Marš (Ljutomer), Martin Topol-nik (Križevci), Karl Mavrič in dir. L. Boecio (Go-r. Radgona), Iv. Bundcrl in Iv-anjšič (Veržej), Ignac Vrbnjak i-H Fr. Stric (Boreči), Mat. Filipič (Kiju čarov-ci), Fr. Gabrijelčič (Staraceeta), Marko Macnn (Stročjavas) in Jakob Petovait; (Bunčani). Za preglednika Rajko Ogri-ri in Emanuel Zelioka (Ljutomler)'. Kofc delegate za oblastni občni zbor so voljeni dr. Stanjko, dr. Boecio i-H Hauptman', kot delegata za državni kongres stranke dr. Stajnko in dr. Boecio. Seje ©rezkega odbora bodo vsak drugi meseč vsako prvo nedeljo. Druga seja 6e vrši v nedeljo 24. tm. ob' 11. uri dop. prj dr. Staujkiu. Pri slučajnostih! sc je oglasil g. Komac inf predlagal protestno resolucijo proti- namteravanil ukinitvi dtel pri gradnji’ železnice M. Sobota * Ormož, Resolucijo srno že objavili. Zelo živahna debata se je razvnela tudi' glede postopanja bolniške -blagaijinte im njenih poslovalnic. Sklenilo se je, zbrati1 podatke o vseli nepravilnostih postopanj® blagajn© in njenih zdravjii-kov jn jih predložiti oblastnemu odboru1 stranke vi s vrbo nadialjnih komikov. Tudi gtedte postopanja natpram invalidom) s strani invalidskega odseka se j© razvotela ostra debata -in1 se bodo tudi v tem pogled® Storili primerni koraki. Zborovanje jc poteklo čiml najtepše. Vsi) udeleženci so kazali zanimanj© z a stvar in upravičeno 'j© delegat oblastne organizacij© kotečem apeliral ma v-se, Maj zanese demokratsko idejo v zadnjo vas Sreza. Ns dvomimo, d-a se bo pri odločni volji izg sposobnosti naših delavcev) to tudi) zgodil o. ; ■ ■ V Murski Soboti s© je vf fitedJedim, dna 17. febr. vršil ustanovna' olbeni zbor srezke oirgomizacij© JDS za ere« Murska Sobota. Udeležilo se ga je ltepo številk* zaupnikov, zlasti iz Murske Sobote. Notar Antoni Koder je v (stvaunem) govoru) orisal s©dianjo situacijo v dlraajvfil in položaj naše stranke. Ugotovil je, dw je dobila naša stranka v zadnjem! času o-gromein! razmah' po celi dlržavft1. Priporoča skupno delo, naj bd1 delali vsf, Hoem Je na ta način lahko upamo na uspehe. Dr, Vladimliir Škerlak razloži pomea.il im važnost srezke organizacije. Na njegov predlog se je ustanovila ©rezka org. a »rezkim odborom!, v 'kateri1 so 'Idili izvoljeni sledeči gospodje; predsednik' d r , ustanovni občni »Iror »JADRANSKE STRAŽE« v restavraciji »Narodnega doma« «• 'Jugoslovani, vsi na morJe! □EaaririDnrorD □ a aruiinii.irxn Tujci v Mariboru gTovk> spsdd avl j epi y. Hotelih' iri prenočiščih U j v dne'22. februarja 1924. ; . Hotel »MeraJt«; . /LRpincr Pavel, trgovec. Dunaj. Kern Josip. Hurtl. Laseh Rihard, potnik, Tho-nigsdorf. Hilkula Marija, modistinja, No-tvi Sad. Propst Rezi, zasebnica. Lutverci-Bruner Laza, trgovec, Dunaj. Turk Florijan, trgovec, Ljubljana. Schrockinger (Avgust, trgovec, Gradec. Gogoli Franc, ravnatelj, Kranj. Kukovec Viktor, tovarnar, Ljutomer, Sclirengcr Vilim, ravnatelj, Daruvar. Nussbaum Drago, inženir, Inidberg. Lobi Izidor, uradnik, Holič. iBloos Robert, trgovec, Dunaj. Fasal Henrik, ravnatelj, Dunaj. (Wemschell Oskar, urasdnik. Budapest. Gartner Herman, potnik, Vršac. Kupferstein S., trgovec, Dunaj. .Weiss Julij, ravnatelj, Sinčeva- Ro-nipal Marij, arhitekt, Hotzenplotz. Mercina Franjo, prokurist, Ljubljana. k »Privat Hotel«: ^Berbos Mary, ma-nipulantkinja, Mari-,ijor- Oesterreich Leopold, trgov., Prcss-;burg. Fuchs Milan, dijak. Nesoče. Wolf Friderik, trgovec, Frankfurt. Agulin Iv., Semič- Writs Rudolf, trgovec, Ptuj. ,‘'v - i Hotel »Pri zamorcu«. Pobesita FTanc, trg. pom.* Ljubljana. Abeles Feliks, trgovec, Dunaj- Pinarlič ^Josip, trgovec, Zamočar. Mach Rihard, .poslovodja, Chotebor. Čeh Franc, trgov., {Ptuj. Bastiančič Karl, trgovec. Slov. Grn-;dec- Pirc Franjo, poručnik, Sodro.iič. Gregorič Josip, uradnik, Trst. Hotel »Črni orel«. *AjHoryatin R„ trgovec, Ljutomer- Smiljanič Nikolaj, trgovec, Doljane. Herndl Angela, zasebnica^ Ljutomer. Ehrman S., potnik, Neupest. Čermelj Henrik, učitelj. Brakovlje. Weiss B., mesar, Dcrdič- 0-sojnik Ivan, pilot, Radgona. Marinič Fr-, čevljar. Loka. Kemej Franc, trgovec, Šoštanj. Potočnik Marija, dekla, Maribor. Gostilna »Holzkflccht«. Schaffer Friderik, trgovec, Zclnitz. Beloševič Ilija, krošnjar, Gjurmancc. Bc-Ioševič Mijo, krošnjar, Gjurmancc- Be-rič Pavle, trgovec, Metlika. Gostilna »Halbwidl«. Banič Krcsimir, oficir, Karlovac. Ara-ny Štefan, trgovec, Romunija- Gornik Viljem, oskrbnik, Maribor. Brainin Se-lig, trgovec, Ljadi. Stohr Vinko, potnik, Diirngriin. Gostilna »Pri groadu«. Gniušek Franc, agent, Samusani. Mar-krap Neža, kuharica, Strmec. Fcls Alek., trgovec, Gradec. Skleder Franc, delavec. Št. Lovrenc. Furlan Antonija, vzgojiteljica, Ljutomer. - > - . Gostilna »Zokaly«. Golob Franc, pek, Ptuj. Rcbhen Fran, dijak, Ljubljana. Suhec Franjo, trgovec, Ljubljana. ;v Hotel »Kosovo«. Wes Josip, kmet, Celo. Rostohar Avgust, mesar, Vrtnik. Gostilna »Pri Jelenu«. Miki Franc, trgovec, Sv. Jurij- Ple-teršek Bartolomej, Studenci. 16. do 29. februarja 1924 The Kardings atletska produkcija Sister Llebarte lepe Holandke Marica Zlatarjeva hrvatska soubreta Ctown Bojanovst«y komične produkcije M. Ercsen Duo Izvajanje modernih plesov Začetek ob 22. url Vstop prost Ob nedeljah in praznikih popoldanska predstava z moderno plesno revijo O VA Podpirajte Jug. Malico! jjfM vrstte sa ses^oeSe in cSeme. tetoir fcSBČ® Pifibmo epraem za ne* I. oty©Sfco itisnli© pesrfBo, kom-Mnaelfe itd. Izdeluje po mJ« nlifiti dnevnih cenah !.. Korošca it, M Po lastni ceni za Reklamo prodajamo čepice po D 45*- in ostalo blago brez konku-ranče! B. Veselinovič s Ko. Maribor, Gosposka ulica 26 N«T09ti prihajajo! 128 v trgovini z železnino Stran Koražija Maribor, Aleksandrova cesta 42, Meljska cesta 1. 379 3—3 Mala oznanila. Pohištvo i7. trdega lesa malo rabljeno na prodaj. Mlinska ulica št. 7, I. nadstropje, levo, vrata 9, 399 J Kuhinjska kredenca, spalni-nica trdi les, otročja postelja, omare, posteljo, mize, stolice, divan, moško perilo, pregrinjalo za postelje na prodaj. Rotovški trg 8. I. nadstropje. 400 Prodam enonadstropno hišo z dvoriščnim poslopjem, 11: Dežne ponjave za vozove in stanovanj, na prometni cesti v Maribora za ceno 150.000 D. Naslov pove uprava -Tabora*. 397 5—1 Malinov sok (neoslajen), kon serviran, kupujemo v večji množini. Ponudbe in vzorce j Prodam je vposlati na Perhavec & Valjak, Maribor, Meljska cesta št. 3. 386 2—2 konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, gonilne Jermene v vseh širinah i. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slomškov trg 6. 346 dobro ohranjeno kolo s pomožnim motorjem D. K. W. po ugodui ce- ni. Naslov v upravi. „ 2—2 RBH TRGOVSKA AGENTURA z lepim majhnim stanovanjem oboje zelo dobro opremljeno na prod*j.‘Podjetje bi količkaj pridnemu podjetniku nosilo krasen in siguren dobiček. Nahaja se 70 km od Maribora na obmejnem ozemlju in mora biti prodano zaradi posebno nujnih okolščin na hitro roko in lepo inventarni vrednosti. Potrebnih je okoli 60.000 Din. Ponudbe pod „Zelo redka in ugodna prilika 39S* na uprave ,Tabora*. Dl ■ HI 398 8—1 ra iti ta i g „ELIN“, družba za električno industrijo, dr. z o. z. in njeno uradništvo v Mariboru naznanja pietuino' vest, da je njihov mnogozaslužni uradnik, gospod Otmar Stropnik dne 20. februarja 1924 po dolgi mučni bolezni preminul. Pogreb se vrši v petek, dne 22. febiuarja 1924 ob pol 16. uri (V24.) aa pokopališču v Pobrežju. MARIBOR, dne 22. februarja 1924, *qj mm ffi). S. Merežkov/rkii Uulijan Odpadnik. V (Dalje.) (52) PrJL---Ka(i'šef«'Striček! -Bog te .varujl Kak-#tt gozdovi, meniš?. Sam pesek in ka-jnen! Res? Kam gredo ljudje yj senco’, Jrailaf pripeka?, — Nikamor,- striček’, sc pač privadijo. Puščava^ sama puščava. Vročina ti je 'takšna, kakor da si na sami žerjavici. [Ttrdt .vode ni! — Tecite/ tecite vi dvorec! Umorili so ‘Julijana. Te besede so padle kakor iskra v su-ho-slamo. Plamen upora, ki je tlel že dolgo, je vzplamtel nagloma in nevzdržno. Obrazi so dobili živalski izraz- Nihče navdušenje, ko so .vojaki videli, da so se .vračale legije Herulov in pctulantov, ki so zjutraj krenile na pot in se med potjo uprle. Mnogi so objemali svoje tovari- ■zijskf mag s koničasto suknjeno tiaro na glavi. Bil je oni isti Nohodares, ki je nekoč v Siraksovi krčmi na podnožju Ar-gejske gore prerokoval tribunu Skudilu Sc, žene in otroke, kakor da so se ločili slavno bodočnost. Zdaj je bil pomočnik že zdavnaj. Eni so jokali od veselja, dru-j Maksima Efcškega, ki ga je napotil m ni ničesar razumel, nikdo ni nikogar po- gi pa so bili z mečem ob ščit. Nanesli so Lutecijo k Julijanu. slušal. Vsi so vpili na en mah: — Kje so morilci? — Ubijte lopove! — Koga? — Odposlance carja Konstaucija- J — Dol s carjem! Strahopetci *— takega vojskovodjo •Tudi .vode nir praviš? Pa je piva Iste izdali! itejvolj! _ I Dvojico povsem nedolžnih ccnturijev. Kakega-piva! O njem ni duha ne i ki sta jim prva došla v roke. so vrgli štabni! —--JLažeš! . Naj oslepim, striček, če najdeš v tvsej Aziji, Mezopotamiji, Siriji vsaj eden ;sod6ek piva ali medice, j — PFa pa je huda, bratec. Vročina ,%e, a nf ne vode, ne piva in medice. >Pode nas na konec sveta kakor bike y falavnico- p — (Vragu y kremplje, bratec, naravnost vragu v kremplje. 'je Strombik je zastokal še žalostneje- Tačas se je oglasil daljen trušč in fHriip človeških glasov. Gba prijatelja sta zbežala iz vojašnice. ii Cez ploveči most so brzele na otok Številne gruče vojakov. Vpitje je nara-iščalo. Vojaki so postajali nemirni. Tekati so na cesto, se zbirali in vpili; nič ( niso pomagala povelja, pretnje in celo u-darci centu rijevv ^ '*■— Kaj se je zgodilo? — je vpraševal tveteran, kt je pravkar nesel sveženj prot-ja) M kuhinjo. — Pravijo, tla so dvanajstorico vojakov namlatili1 'db mrtvega. Kaj dvanajstorico ~ sto jili je bilo- — Zdaj bodo Ličili vse pq vrsti — takšno je povelje! Zdajci jc pridrvel -neki vojak'; bil je yes razcapan, bled in preplašen in je vpil: .. i, . »i.t na zemljo, teptali z nogami in ju hoteli raztrgati na kose. Ko je brizgnila kri, se jc vojakov lotilo še hujše razburjenje. Gruče, ki so pribežale čez most, so dospele pred vojašniško poslopje. V tem hipu so_ zagrmeli gromoviti vzkliki: — Živel car Julijan, živel Avgust Julijan! — Ubili so ga, umorili! — Kaj govorite, norci. Car živi — pravkar smo ga videli na lastne oči. — Cezar živi! — Ne Cezar — temveč car. — Kdo jc rekel, da so ga ubili? —- Kje jc tepec? -d Hoteli so ga ubiti! — Kdo ga jc hotel? — Konstancij. — Dol s Konstancijcm! Dol s prekletimi evnuhi. V somraku jc neki jezdec tako naglo šinil mimo njih, da so ga komaj utegnili prepoznati. — Dec&nij!. Decenij! lija mite ga. tolovaja! Za uhljem mp jo\še zmeraj tičalo pi* sarniško pero. za pas obešeni črnilnik jie poskakbval semintja- Izginil ,je ; ob krrbotujn. psovati p ojaštv?. Množica jc r&sfla. V tenlipl večera jč uporniška vojska boljinbolj ypiia in raz i'** OV ‘ - , »V UMlIjMHM. grntado. Nastopili so govorniki. Strom-j — No, kako jc? — je vprašal Julijan bik. ki je v mladih letih služil kot glu-1 .vznemirjeno, oziraje sc na temno ob-mač pri neki potujoči družbi v Antijohiji,. nebje. je nagloma občutil, da ga je navdihnilo.} •— Ničesar ni videti, — je odvrnil No-Tovariši so ga dvignili na ramena in je hodares, — oblaki motijo. začel govoriti, teatralno krileč z rokami: »Nos quidem ad orbis terrarum estroma ut noxii pellimur et dammatii — pošiljajo nas na konec sveta kakor kaznjence, kakor ^zločince; jtaše rodbine, ki smo jih s krvjo odkupili iz suženjstva, pridejo iznova pod jarem Alemanov-« Ni še končal, kar jc iz vojašnice za-vrcščalo; nekdo je cvilil, kakor da koljejo prase; v tem hipu so vojaki začuli udrihanje s šibami po golem telesu, glas, ki jim je bil dobro znan. Tam so bičali zasovraženega centurija Ccdo-Alteram. Vojak, ki je tepel svojega poveljnika, jc .veselo zalučil krvavo gorjačo in ob Julijan je nestrpno mahnil z roko. i — Ne enega znamenja! Kakor da sta se zarotila zemlja in nebo- Tik njega je sfrfotal netopir. — Lej ga, — morda uganeš katero po njegovem letu. Netopir je prhutal tako blizu, da se jc s svojo hladno, skrivnostno perotjo dotaknil Julijanovega lica, nato pa je izginil. — Bila je duša, ki jc tebi sorodnai —4 je dejal Nohodares šepetaje. — Pomni: nocoj ponoči se mora dogoditi nekaj .velikega . « Od spodaj je prihajalo nejasno .vpitje splošnem krohotu posnemal ccnturijev, j vojakov — veter ga jc zaglušil. glas: »Daj drugo!« — »Cedo alteram!« I — čc izveš kaj, pridi k meni, — je Na dvor! Np dvor! — je zadrem- j .velel Julijan in krenil v knjižnico. Ijalo. v. množici. — Posadimo Julijanu krono, proglasimo ,ga za Avgusta- Tu jc hodil semintja po ogromni dvo-, rani; koraki so mu-bili nagli in’nceuaki-Vsi so sc dali v bc^g. pustivši napol j Včasih jc obstal in poslušal. Zdelo se mu mrtvega centurija v luži krvi. Skozi o- * je, da nekdo hodi za njim; iz temačnega blakc so migljale redke zvezde. Suh veter jc si.iil včasih in dvignil oblak pra-hu- ' ’ V Duri. vrata in okna dvorca so bila prostora sc mu je lil za vrat čuden, nadnaraven hlad. Urno sc jc obrnil, a ni bilo nikogar; le vznemirjena kri ntu jc plala v sence. Spet je jel hoditi semintje in zo- čvrsto zaprta: zdelo sc je, da v poslopju- pet se mu je zazdelo, da mu nekdo naglo, ni: živo duše. j ze]Q ]lagip šepeče v uho besede, ki jih ni ■ Juljjan jc zaslutil pobuno in ni zapu-! mogel faždmeli- stH dvorca,^ ni se pokazal vojakom. Ves j Tedajci je vstopil sluga In naznahil, sc je,žatopil v vedeževanje- Dva dni iiL da jc pravkar dospel iz Aten starec, ki dve n«či jc pričakoval čudežev in pri-; ga želi videti v zelo važni zadevi. Juli- kazni. V dolgem / I jan je vzkliknil od veselja in jadrno pohi- , ftelem pitagorejskem pla- tel gostu naproti. Menil jc, da jc došcl veliki katerega- j<* sČu je^s svetilko v rokah' stopal po ozkih. Maksim, pa sc je zmotil: bil jc z- stopničalimiuiajvišii stolpič dvorca. Tain-rl»i«rfiwM; elev-zejskili misterijev, ka io. .ici /C c^kal n&ni. vvnvAn npr-! it? tudi nrienkoval ncstrrvnrv. grajala. Srd pa se jc pretvoril v otročjo, ič že čakal nanj. opazujoč zvezde, per-Lie tudi pričakoval nestrpno, —— -- ■ - ■ - — •• Iut*t»ik ia izdajatelj: Konzorcij »Tafior«. Odgovoril, urednik: Rudolf Ozim, - Tilka; Maribor^*« d. d,