za iraaj. Kjo gospodarii na frontah smrt, pohabljenost in ginevanje, je istočasrio prizadeto Ijudstvo dorna tet je ovirano v svo-jem stremljenju po lzravnavi vojnih posledic. Vojiia še ni končana, a vendar se kažejo njene strahotne poslediee v vojujočih sc državah. Zato ni nič čudnega, da je postalo vprašanje o krepken; zarodu po vseh tch državah najboij pereče. To vprašanje se bavi s tem, kako nadomestiti milijotiske človeške žrtve svetovne vojne. Vlade obračajo svojo pozornost zlasti onini odi>'Qbain, ki so pripravne, da podžgo zakonske ljudi1 k večji plodovitosti. Umrljivost dojenčkov in zanemarjenje nedorasle mladine so žalostna wsledica, ki se pridružuje k že obstoječim okolščinam, kakor pomanjkanje živeža itd. V zadnjih letih se je pojaivilo skoraj povsod nazadovanje porodov. Da se prepreči nadaljiiO' padarije porodov ,to je največja skrb sociologov. Ali kako naj se to izvede, to je ono težko> vprašanje. Na Francoskem so priporočali sociologi že davno pred vojno večjo plodovitost, ali dosegli niso niti najmaiijšega uspeha1. Ali bo v drugih državah kaj drugače? Plodovitost ni nagon, ki se pojavi kar na povelje, temveč odvisnai je od socialnih raznier. V deželah z nizko kulturno stopnjo se ljudje bolj innože, a zato je tudi umrljivost velika; v deželah z višjo kulturo je piodovitost nianjša, a obenem tudi umrljivost. V dunajskem občinskem svetu se je 18. p. m. razpravljalo o umrljivosti dojenčkov v Avstriji, kjer je baje v vsej Evropi najvišje. Pri enein milijonu dojenčkov jih unirje 200.000 na leto. In kaj se je v okom teniu storilo? Ustanovik> se je par prodajalen mleka za te sirotke z več ali. nianj posrečenem izidom, izdalo par karf za diovoljenje do tega, ki ga uboge matere s težko zasluženimii denarji zmorejo. Vse io pa ima znamenje neke »dobrodelne« naprave, milostne »ponižanosti« dam in »žrtvovanja« — ne pa izvedbe socialne dolžnosti in samopiosebi umevne vršitve za človeško celokupnost v korist vzdrževanja in pospeševanja njega naraščaja — najmainj pa je to pečat humanitete. Vse to pa je še pred vojno močno vznemirjalo podjetniške kroge in socialne polkike. Vojna je to vznemirjenje seveda še pomnožila, kar jasno kaže razprava v pruskem deželnem zboru. Oovorniki raznih strank so hipoma odkrili svojo socialno vest. Priporočali' so kot najboljše sredstvo z& omejitev porodov uspešno varstvo za inatere in dojenke. Prav tako važne so se jiin zdele boljše stanovanjske razmere in pa takšne razmere za delavstvo, da bo v stanu plačevati boljše stanovanja. Dalje so izjavljali, da priznava vlada pop.olnoma veliko važnost večjega varstva za maitere in dojenke. Glaviii vzrok padanja porodov pa vidijo v popolnoma izpremenjenem pojmovanju zakona in lOtroškega blagoslova, ker smatrajo zakonski ljudje otroke za neugodno breme. Vsi ti govorniki se pa niso dotaknili varstvenih vzrokov teh pojavov, šele socialno demokratični govornik Hirsch je go. voril v tem oziru. Hirsch je dejal, da je korenina tega zla v gospodarskih razmerah. Dohodki pebivalstva so se res povišali v zadnjih desetletjih, a podražili SO' se obenem tudi vsi življenski pogoji. Pri delavskem razredu vpliva inočno' tudi vedno večji obseg ženskega dela. Skrbeti je torej treba za to, da se poviša zaslužek mož, potem ne bo treba delati ženam, in opravliale bcdo lahko svoj poklic, dioločen jini od prirode. Ker je prav gotovo izključeno, da se omeji žensko delo, zato je treba več socialne politike, nadziranja stanovanj, varstvo dojenčkov, strogo nadziranje družin, ki sprejemajo otnoke na rejo, pomoč nosečim ženam itd. Pri ženah imo- vitih krogov igra veliko vlogo pri oineHtvi norodov koniodnost in napredujoča nenravnost. Dojenček potrebuje poleg mleka tudi priiuenio vzgojo iii skrbnoist, svetlobo in zrak. Škandalozna in nezdrava stanovanja Pio zanemarjenih ijudskili kasarnah pa podavijo morda še več otročičev, kot pa samo poniaiijkanje materinega in drugega rnleka. Ponianjkanje v preživljanju pri nosečih delavkah ter težko delo v indstrijskih podjetjih pa občutno vpliva pri razvioju otrok v niateriiiein telesu. Ko ginevajo žene in izinozgavajo svoje nioči, ginevajoi in pešajo tudi otroci doma. Večji otroci so pa še manj pod nadziorstvom kot sploh. Oče na bojišču ali pa pri 12-urnem delu, mati istotako ali pri delu, ali pa pol dne izven doma, ko leta za živili krog prodajalen in ure in ure čaka, da dobi ono bore nmlo živeža za hrano. Nerazumljiva modnost z zapretjem šol in poldnevnim poukom je tudi v zvezi, da šoloobvezna mladina poliajkuje in v teh važnih časih čas zapravlja. Ne upoštevajoč nedostatke že pri večji mladini, ki se izprija zaradi pomanjkanja nadzorstva po starših in svoje zdravje kvari na vse mogoče načine, prfdejo policijske odredbe posebno pri šolskib, osobito pri lačnih, katerih število ni majhno, do neveljave, istotako tudi policijski zapori in sodne obravnave. Tukaj je na mestu samo: lakoto utolažiti in deco v njenem .prostem času spraviti korporativno piod nadzorstvo! Pa ne kot za kazen ali omejenosti v njih prostosti, temveč kot v ljubkem občevanju z njkni. Teh par naprav pa ne zadostuje. Brezplačna jed šolskih otrok in njih oskrbovanje je kioristnejše nego tisoč paragrafov; le tako ravnanje uspešno odvrne otroke od preteče pnopalosti, ko vojna indirektno grozi ravno nižjim slojeni. Deistvo dokazuje, da ako je kje kaj dobre volje in energije, se da lahko in uspešno storiti mnogo. Ko se deluje v korist vseh naprav, naj se ne prezre, da je tudi tu temelj naprave, katere sad bi obilo obrodil. Pravilno vzgojevanje mladine in reševanje ubogih otrok je naloga, preko1 katere se ne sme. Dokler pa otrok strada in trpi pomanjkanje, do tedaj so pa paragrafi in odredbe kakor žarek v vodo. Po »Delavcu«.