Razne novke. Zupnljo Leskovec v Halozah dobi 8. g. Ognjeslav Skamlec, dosedaj kaplan v Ljutomeru. — Cestitamo! * Duhovska vest. Župnijo Smartno v Rožni dolini je dobil 6. g. Jožel Erker, kaplan v Mozirju. Iz politične slnžbe. Okrajni komisar dr. Emil Lubec v Mariboru je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Ptuj. Od drž. pravdništva. Za namestnika državnega pravdnika v Mariboru je imenovan dr. Maks Reiser, dosedaj sodnik v Mariboru. * Poštnl pečat se od 15. t. m. ne pritiska več na pisma, ki prihajajo s poŠto. Izjema so le eksportnat pisma in pošiljatve poste restante, izvzemši tiskovine in blagovne vzorce. * Iz Sole. Kot nadufiitelj na ljudski 5oli v St. Lenartu nad Laškim je nameščen nadučitelj pri Sv. Duhu v Halozah, Pranc Segula; na ljudski Šoli pri Sv. Martinu na Pohorju je nastavljen za nadučitelja stalni učitelj v Rajhenburgu, Peter JankoviC. Za stalno učiteljico na Ijudsko Solo v Spod. Dravogradu pride stalna uCiteljtoa v Prihovi, Marija Goričan; na ljudski Šoli v Skalah je postal stalen tamognji zafiasni učitelj Ferdinand Pokeržnik. * Razpisana učiteljska mesta. Na 6razredni Ijudski šoli v Konjicah okolica je razpisano mesto stalnega učitelja, oziroma učiteljice. ProŠnje do 20. julija. Zahteva se zmožnost obeb. deželnih jezikov. — Na Srazredni ljudski Šoli v Cadramu je razpisano mesto stalnega ali začasnega ufiitelja. ProSnje se morajo vposlati do 20. julija krajnemu Šolskemu svetu v Cadramu, pošta Oplotnica. Dokazati se mora znanje obeh deželnih jezikov. Krajni Šolski svet da na leto 60 K za stanovanje in 20 K za drva. Na dan podružnice ^Slovenske Straže!" Doslej 1» naznanjena osrednii pisarni' ^SloTftnsko Stra^«" ustanovitev 1 naslednjih ' podružniov »Slovenske Stra-s že": 1. Osrednja moška podružnica v Ljubliani. -2. Osrednja ženska podružnica v Ljubljani. — 3. D\inaj. — 4. gt. Ilj. — 5. Vipava. — 6. Kronberg. — 7. Sv. Ivan pri Trstu. — 8. Trnovo na Notranjskem« — 9. Krka pri Zatičini. — 10. Smartna pod Smarao goro. k- 11. Kamnik.;'— 12. St. Vid pri Vipavi. — 13. Velikovec in okolica. — 14. Makole. — 15. Celje« — 16. Crnomelj. — 17. Homee. — 18. Oerkno. — 19^ Ljutomer in okolica. — 20. Kranj. — 21. HotederŠica^ — ' Tudi vse druge slovenske župnije I na dan s podružnicami! Vse potrebno pri ivladi preskrbi pisarna »Slovenske Straže" v Ljubljani, kateri naj se pošlje 2.20 K za koleke. Podrobni podatki se dobe y oklicu, ki, je izšel v ,,Slovencu" v petek dne 10. junija. Prcn simo, da se naznanila 0 ustanovitvi podružnic osrednji pisarni nemudoma pošljejo! fCas hiti — zato je nujno treba, da nikjer ne odlašajo s pripra,vljalnimi deli za 10. julij! Pet različnili vrst | narodnili kolekov' v korist obmejnih: Slovencev bo razpečavala od prihodnje sobote naprej pisarna nSloyenske Straže" v Liubljani« Kole_l: Slomšek,' Einspieler, Slovensko dekle, St.: Ilj, Slovenska, zemlja so po dva vinarja, prekupovaloem, društvom 20% popusta. Naj ta kolek takoi naro6e naši somišljeniki, naSa društva, posojilnice, ^upui uradi, županstva! Dne 10,. julija povsod razpečavajte narodne koleke v korist obmejnim Slovencem, in v ta namen koleke že sedaj naročajte, da se pisarni preveS dela naenkrat ne nakupiči. Na naročila brez denarja se ne more ozirati. * Bazpls službe občinskega tajnika, eventuelno sluge. Županstvo Zakot pri Brežicah razpisuje to mesto. Tajnik lahko prevzame tudi mesto sluge; plača po dogovoru, prosto stanovanje, samci prednost, znanje slovenščine iu nemščine v govoru in pisavi potrebno; prošnje je vložiti do 1. julija, nastop do 15. julija 1910. * Roraarskl vlak na Trsat bo Šel letos prvokrat iz Maribora, in sieer dne 11. julija. V Maribor na-^ zaj pride vlaki 12. julija zvečer. Na Trsatu je bila poprej Marijina hišica, ki je sedaj v Loretu. Trsat je slavna in mnogo obiskana božja pot. (Peljamo se do Reke, od koder je še malo uro peš do Marijinega svetišča. Pri tej priložnosti se peljemo tudi pol ure po morju, in sicer nazaj grede v Opatijo. Obiskali bomo med potom §e svetovno znano Postojnsko jamo. O p 01 zarjamo vse, ki se zanlmajo za to božjopot, nainserat v danaSnjištevilki ,,S 10 v e n sk"e g a G0 sp 0'd ar j a", ki ec najdejo natančni vozni red in cene.j — Vse pristaše, in posebno 66. gg. dušne pastirje prav, uljudno prosimo, da na to romanje ljudstvo opozorijo, denar za karte poberejo, in prej ko mogoSeskupno karte naro6ijo ter si vse stroške takoj naprej odtegnejo. — Romarski odbor. * Rubež na pla6e in pokojnine. Državni zbor jiv sklenil zakon, s katerim se poviša znesek pla6 in pokojnin uradnikov, ki ga ni mogo6e zarubiti. Dosedaj je bil tozadevni zneseki 1600 kron na leto za aktivn« uradnike in 1000 kron za penzijoniste, vdove in sirote. Po novem zakonu je povišan ta znesek na 2000 K za uradnike, in na 1200 K za penzijoniste, vdove ia sirote. — Po novem zakonu je možno torej zarubiti pri dohodkih, ki izvirajo iz aktivnega službovanja znesek, ki presega 2000 K (dosedaj 1600 K) in pri vseh drugih dohodkih 1200 K, (dosedaj 1000 K.). — Zakoa stopi v veljavo s prvim četrtletjem, ki sledi onemu, v katerem bo zakon proglašen. Prepovedi pla6, ki s©> bile prej dovoljene, kakor je stopil zakon v veljavo, in ki so v nasprotstvu s tem zakonom, se razveljavi, ako to zahteva dolžnik. — Ta zakon, ki je zelo važen, toliko za uradnike, učitelje itd., kolikor za trgovce, obrtnike in posojilnice, je bil sklenjen, ker so se v zadnjem času zelo podražila toliko živila, kolikor stanovanja. « Vsiljlvost. Podpisani sem že večkrat poslal list ,,Slogo" nazaj, ker ga nisem naro6il in ga sploh ne maram. Vendar vkljub temu se mi list ponovno tsiljuje, kakor konjska muha. Izjavljam javno, da si naravnost prepovedujem, da bi se mi wSloga" §e nadalje pošiljala. Jaz Citam »Slovenskega Gospodarja" in: ,,Stražo". — Jožel Munda 1. r., posestaik v VtodranciE. , Lepota u6iteljskega stanu. Nemški list: nChr. Sc*'. u. Etern.-Zeitung" krasno oznaCi vzvišenost učiteljskega poklica. Kaj bi moral biti u6itelj? — U6itelj bi moral biti: 1. Najbolj pobožen kristjan; 2. najnežnejši ljubitelj mladine; 3. najboliši poznavatelj ljudi; 4. neutrudljiv v samoizobrazbi; 5. stalen v molitvi! — UČitelj bi moral biti: 1. Učitelj resnice; 2. ufiitelj čednosti; 3. namestnik starišev;i 4. angel v»rih otrokom božjim; , 5. kažipot v nebesa! — Ali j» kateri stan na svetu bližji duhovskemu stanu? Zakaj pa dandanes mnogi stariši učiteljskega stanu ne 6islajo ? Ker so mnogi u6itelji vse drugo, samo to ne, kar bi morali biti I Ako bo u5iteljstvo za6elo spoznavati vzvišenost in lepoto svojega stanu in stremiti po resničnih vzorih, bo tudi v o6eh vernega slovenskega ljudstva našlo tisti ugled, ki ga v polni meri vživa ia zasluži dobro učiteljstvo! Ib llberalne Zadružne zveze v Celju je izstopilo leta 1909 32 posojilnic. Tudi leta 1910 je izstopilo že nekaj posojilnic. Opravičena je radi tega eahteva naSib. pristaSev, da Se one posojilnice, katert do sedaj pripadajo celjski zvezi, iz nje izstopijo. Dobili smo lozadevno več vpraSanj, na. katera odgovorimo, da je zadnji Cas za izstop koneo tega meseonr Brezdvomno bodo posojilnice sedaj^ ko se J« vs» zmernejS« elementa kakor gospode: M« VoSnjaka, fa Lapajneta, Idr. Jurtela in JoSta izrinilo iz odbora in aa njih. toiesta' izvolilo najbolj zagrizene Hberalne strankarje, pokazale tej plijalki Narodne stranke lirbe*. * Izjava. Podpisana Mihael in Jera Mikoli6, pos. v Gaju ob6. Cermožiše, hiš. stev. 66, se zahvaljujeva tem potom ,.Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani", in njenemu glavnemu zastopniku g. Pograjcu v Mariboru, ki nama je polno svoto, za katero sva bila zavarovana, tofino izpla6ala. Priporo6ava jo cenj. občinstvu najtoplejo. — Cermožiše, dne 2. travna 1910. Mihael Mikolifi. Jera Mikoli6. * Ilospic pri Sv. Duhu ob Boiiiiijskein jezeru je zgradilo ,,Kranjsko duhovsko podporno društvo". Ta hospic ki je združen s penzijonatom, je najlepše ietovišče za duhovnike, Natan6nejŠe v inseratnem delu.  Zmaga Slovencev v okrajni zastop Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 16., 17. in 18. t. m. so se vršile volitve v okrajni zastop šentlenartski. Prvi dan so volili veleposestniki. Prišli so naši možje na volišče in z62 glasovi enoglasno zasigurali okrajni zastop kot posest slovenskega kmeSkega ljudstva. Do dneva volitve je bilo upravieenih volilcev veleposestnikov 98. Okoli 30 izmed teh je nemškutarsko-liberalnih. Naših je tedaj izostalo samo nekaj mož, kar je zelo obžalovanjaivredno. Udeležili se niso volitve ne nemškutarji, ne liberalci, ker jim je bilo vsem skupaj grozdje prekislo. Nam pristašem Kme6ke zveze je to popolnoma prav. Da zmagamo, smo bili prepri6ani, a da bo naša lista prodrla enoglasno, nismo pričakovali. Dne 17. t. m. sta volila trga, lenarški in trojiški. Tu rai žalibog dozdaj<še nimamo besede. Dne 18., v soboto so prišle na vrsto ob6ine, ki so istotako s ponosom rešile 6ast okraja. Oddanih je bilo 62 glasov enoglasno, par glasov je bilo razcepljenih. Nasprotniki se tucli to pot niso udeležili. Razmerje glasov v okrajnem zastopu je 20 : 12. S tem so volitve koneane, in okrajni zastop ostane tudi Še v prihodnje v naših rokah. Vsi novoizvoljeni udje so odIo6ni pristaši Slovenske kmečke zveze. Narodna zavest naših mož se je vsled teh enoglasnih volitev tem globokeje ukoreninila, ker so Šli preko vsakega nasprotnika združeni in organizirani v boj za svoje pravice in koristi svojega kme6kega stanu. Možje, ki ste tako častno rešili lep šentlenartski okraj, 6ast vam! Stojte i v bodoče tako trdno, 6uvajte tudi še za naprej tako zvesto svojo narodno posest in upati smete boljših 6asov. Mariborski okraj. m Bazilika ,,Matere Milosti" v Mariboru. Dne 26. t. m., to je v nedeljo, bodo naš prevzvišeni knezoškof konsekrirali ali posvetili peti novi stranski oltar. Že v, soboto ob 6. uri na ve6er bodo prinesli prem. nadpastir svetinje za novi oltar, pred katerim se bodo potem slovesno opravile običajne molitve. V nedeljo se pa začne slovesnost ob 8. uri zjutraj. Castivci presv. Srca Jeziisovega in vsi dobrotniki bazilike, prihitite k posve6enju oltarja presv. Srca Jezusovega! m Vrtni koncert. 'Dne 29. junija t. 1. pnredi ,,Glasbeno društvo" vrtni koncert v mariborskem Narodnem Domu. Za6etek je to6no ob 8. uri. Selnica ob Dravi. Citalnica v Selnici ob Dravi uljudno vabi na veselioo, ki jo priredi na Petrovo, dne 29. junija popoldne na vrtu g. Antona Mesan6a, Domači diletantje bodo predstavljali šaloigro ,,Trije ti6ki". Po igri nastopi pevski zbor 6italnice. Mecl posameznimi točkanii svira doma6a godba. Za prosto zabavo je pripravljen sre6olov in javna dražba krilatega pevca rumenokljunega kosa, najodloSnejšega selniškega Slovenca, ki v enomer žvižga le to melodijo: ,,Slovenec sem . . ." Tudi za šaljivo pošto in papirni dež je preskrbljeno. Pri neugodnem vremenu se vrši veselica v nedeljo pozneje. Vstopnina 40 vin. — Opozarjamo in vabimo posebno goste iz Mariboi-a in drugod, naj ne zamudijo narediti izleta v goln6no Selnico, ker imajo tako ugodne zveze z vlaki. Za6ne se veselica ob 4. uri popoldne. Odbor. m Kamnica. Pri Sv. Urbanu nad Kamnico se bo vršila v nedeljo, dne 26. t. m. redka slovesnost. Preteklo je letos 50 let, odkar so slavni škof Anton Martin Slomšek posvetili to zalo hišo božjo. V ta namen bodo na predvečer ve6ernice, drugi dan ob /410. uiri procesija okoli cerkve s presv. Rešnjim Telesom, potem pridiga in slovesna sv. maša. Pridigar bo dobri poznavatelj SlomSeka, pre6. g. dr. Ant. Medved. Popoldne bo zopet govor in slovesne* ve6ernice. Pridite ob tej priliki od vseh strani, od blizu in dale6, v velikem številu proslavit sv. Urbana, varuha vinskih goric. m St. Ilj v Slov. gor. Otvoritev ,,Slovenskega Doma" bo najbrž že letos meseca avgusta. Že sedaj opozarjamo naša društva in vse rodoljuibne Slovence, da se udeležijo otvoritve. O pravem 6asu se bo objavilo natan6neje glede 6asa in vsporeda« vanje, ki kali no6ni mir, je krivo neštetih nesre6, a v Cirkovcah in Sikolah ni žive duše, ki bi se kaj bri,yal za mir in red. Kaj pomaga gasiti potoni, ko je že vso pogorelo. Potem gasijo lahko tudi otroei. Ali ni res? p Sv. Bolfenk v Slov. gor. V občini TernovŠka vas se vrši v 6etrtek, dne 30. t. m. po Petrovem živinski sejem. Ker je pričakovati mnogo kupcev, naj priženejo posestniki obilo lepe živine na ta sejem. KonjiŠkToifral. k Zlfie. Kakor se sliši, imeli bomo zopet ob6inske volitve z vsemi stroški in nepotrebnimi neprijetnostini, in to po krivdi našega učenega občinskega tajnika, ki med drugim ne ve, kako se voli volilna komisija, ki ne ve, da je za občinske volitve treba voliti reklainacijsko komisijo, ki ne< ve, da za oinoženo ženo voli edino njen mož, ako ima državljansko pravioo, brez pooblastila, ki ne ve, — to mimogrede ornenimo, — da je treba seje občinskega odbora sklicevati vsaj vsakega čelrt leta, in ne saino eno- ali dvakrat v letu, in da je treba pismeno vabilo k seji dostavljati odbornikom vsaj 24 ur pred sejo z naznanjenim predmetom, ne pa jih šele pri jutranjemaiedeljskem opravilu loviti za popoldansko sejo itd. — tedaj po krivdi tega tajnika bomo tako srefini, da boino imeli zopet volitev. Ali ni škoda stroškov in poletu tako dragega 6asa? Seveda to gotovim ljudein ni6 ne de, samo, da še dalje ohranijo vlado 6ez nas. Volilci, premišljujte o tem: ali bi ne kazalo sedaj tem bolj krepko pomesti po ob6ini?! Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa prosimo, naj obra6a ve6 pozornosti na naše nezdraATe ob6inske razmere ter posebno nadzoruje priprave na prihodnjo ob6insko volitev, ker naši nasprotniki že sedaj pravijo, da bodo zopet rekurirali, ako zmaga zopet Kme6ka zveza. Take izjave dado misliti in nas ne morejo napolnjevati s posebnim zaupanjem do tistih, ki imajo priprave za volitev v rokah. • k 2l5e. Kmetu ,,'Janžu" padel je pred dvemi tedni volek v studenec. Kako, se ne ve. Gospodar ga je zgrešil, iskal povsod okrog, pa zaman. Ko pa hoče vodo zajemati iz studenca, zaboli volek iz globo6ine; bilo je namre6 rnalo vode v njem, tako da se je volek Ie z enim delom telesa kopal. Hitro skli6e skupaj svoje sosede, po ve6ini vrle pristaše Kme6ke zveze. Mladenie Jožef Skale se ponudi, da se da spustiti v globo6ino 13 m, da priveže voleka okolu prsi na močno vrv. Bila je to velika požrtvovalnost, kajti zrak v studencu je bil že toliko spriden, da ni ve6 luč gorela v njem. ,,'Janž", ki se je ob zadnjih ob6inskih volitvah postavljal nasproti ,,klerikalcem" s svojim bogastvom, in jih izzival, češ: kdo izmed vas ima danes v žepu 700 K, je bil na tak na6in po ,,klerikalcih" škode rešen, in pravijo, da od tega 6asa ne čuti ve6 ,,klerikalcev" v svojem želodou. Bomo videli! Celjskl okra). Pfujskl okraj. p Clrkovce. Kušerjevega iz Sikol so hudo pretepli v sosednji ob6ini, ker so ga zalotili pri no6nem vasovanju v nedeljo ob enih v nofii. Nesre6no vaso- c Frankolovo. Pretečeno nedeljo, to je dne 19. t. m. po ve6ernicah, poučeval je tukaj deželni živinorejski nadzornik g. Jelovšek o živinorejstvu jako poljudno. Razlagal je posebno o vzgoji plemenske živine, katera je glavni pogoj, 6e hoče doseči kmet ono korist od živine, katero zamore s pravilnim krmljenjem prifiakovati. Svaril je resno pred ni6vrednimi sejmskimi mešetarji, ki so naravnost v škodo kmetu, ker mu dobro živino zamešetarijo s slabim, ničvrednim plemenom. Priporo6al je posebno združevanje kmetov, ki naj bi si osnovali bikorejske zadruge, ker na ta na6in ne samo, da bi si zboljšali tem potom svo je pleme pri živini, temve6 bi tudi dobili podporo, katera se je za povzdigo živinoreje dovolila od vlade. Udeleženci, katerih je bilo precejšnje število, so z velikim zanimanjem poslušali ve^ čas, ter kon6no izrazili željo gospodu predavatelju, naj bi nas razveselil s svojim zanimivim in koristnim poukom zopet prav kmalu, kar je prijazni gospod tudi rad obljubil. c Žusem. Prete6eni teden se je v naši ob6ini pralo dvakrat prav umazano perilo. Ena žehta se je vršila v Loki nad ubeglim orožniškim vodjo in nad našim županom. Dva moža, ki imata ženo in otroke... Dne 17. junija se je pa vršila komisija na iarnem pokopališču. Izkopali so namre6 Jožela Zlola, ki je že 7 tednov po6ival v grobu. Niso nikakor hotele ponehati govorice o skrivnostni smrti tega moža, ki je pred smrtjo še sam izrekel sum, da ga je najbrž nezvesta žena zastrupila. Ali je sum opravičen ali ne, bode dognala preiskava v Gradcu, kamor je poslala komisija rajnega želodec, drobovino in nekaj zemlje. Najbrž nas 6aka velika preiskava, o kateri bodemo poro6ali. Omenjeno naj bode, da je osumljena žena štajercijanka, znana pod imenom Gočarjeva Mina. c Dramlje. Pri podružnici Marija Dobje bi bili dragi bralci morali lani videti, koliko so si vneti ljudjo za olepSavo cerkve prizadevali. Najlepša hvala se izre6e ključarjema, potem pa vsem pridnim doma6im dobrotnikom in iz sosednih župnij. Le poglejmo oerkev; vaš trud in darovi so obrodili dober sad. Dobje je zdaj kakor nevesta. Ne pozabite dobrotniki in vsi, si v lepi cerkvi pri Mariji svoje srce s 6ednostmi kin6ati! Mariborske Šolske sestre so ^am oskrbele prelepo podobo sv. Blaža in sv. Ane. Bog povrni! c St. Jur ob juž. žel. V nedeljo, dne 12. junija t. 1. po rani sv. inaši se je vršilo zborovanje kmetijske podružnice v novih prostorih ljudske Sole. Zbo- rovalcev je bilo okoli 50. Gospod ravnatelj Belle kot načelnik podružuice pozdravi zborovaloe in prevzarae pouftno predavanje. Govoril je o napravi pravilnega guojišča in o ravnanju s hlevskim gnoiem. Gnojiš6a naj bodo neprodirna in zavarovana proti izpiranju in vetru, zatorej naj ne bodo ravno pod kapom, in 6e mogo6e na sen6nem prostoru. Gnoj je treba ve6krat dobro stlačit, da ostane zadostno vlažen, zalivanje z gnojnico pa se ne priporofia vefi. Gnojnica naj se zbira v gnojni6ni jami, katera naj bo flobro zaprta proti pristopu zraka; na ta na6in dobimo izborno gnojilo za travnike posebno, ako pridenemo §e nekoliko superfosfata. — Glode posetve travnikov, kjer. je ruša slaba, je sedaj po seneni košnji čas za to najpripravnejši; posetev pa se naj zgodi s pravim travr niin semenom in ne z drobirjem. Za koŠnjo smo v okolici že skoro malo pozni, ker so trave že večjidel odcvetele.Govornik Se opozarja na nekatere to6ke glede zelenega cepljenja in kon6a svoj zanimiv govor, ki je napravil na poslušalce viden utis. — Nato se je vršilo sprejemanje naro6il na umetna gnojila in semena. Pri slučajnostih se je izrazila želja, da bi smeli udje dvakrat na leto zastonj anonsirati v ,,Glasnik", kakor je to navada pri ,,Kmetovalcu". Podružnica bo to željo rade volje sporo6ila osrednjemu odboru. Nameravan poliod kmetijske §ole v Bezovje se je preložil na drugo zborovanje, ker so bili tokrat zborovalci ve6inoma zadržani. — Sklepamo z željo, da bi se cenjeni kmetovalci z ljubeznijo in iskrenostjo oprijeli svoje, nekdaj že mo6nejše podružnice, kajti edino od složnega gospodarskega dela imamo pri6akovati pravega uspeha. — V slogi je mo6! BrežfSkl ohraj. b Kozje. S prevažnim cestnim vprašanjem kozjanskega okraja pe6ali so se v zadnji dobi tudi naši politični slovenski nasprotniki. ,,Narodni List" je objavil nekaj elankov raznih dopisnikov, ki so se deloma zavzemali za prevorsko cesto, deloma pa za cesto čez Križe v Pečice in v Mo6nikov graben. Pri tem je osobito prvi dopisnik vede lagal, češ, da se ni6esar ne dela, da bi to prevažno vprašanje prišlo v tir. Neosnovanost tega, napada bo postala jasna iz tega dopisa. Dotični dopis je kon6no tudi nekoliko osoben in se zadira v neljube mu osebe, kar dopisniku ne zamerimo tako, ker vemo, da nekateri ljudje niso srefini, če ne zalufiajo par smrdljivih kep y svoje politične nasprotnike. Zanimivo pa je bilo opazovati, kako malo smisla za celokupne interese celega okraja imajo ti gospodje. Komaj je prvi dopisnik dokazal veliko potrebo ceste cez Prevorje, se je že v drugem dopisu nekdo iz južnega dela okraja zakadil \- njega in širokoustno trdil, da bi bila prevorska cesta odve6, da ni nobenega vzroka, jo zidati, ampak potrebna jo le cesta čez občino Križe. Ravno ti dopisi nam dokazujejo, da bi bila usoda cestnega vprašanja našega okraja res zapečatena, 6e bi vodstvo našega okrajnega zastopa imeli ti ljudje v svoji roki, ker bi se v tem" slufiaju le med seboj prepirali in bi vsak le svojemu ožjemu okolišu kaj privoščil in s tem izvršitev takih nakan sploh prepreeil, ker se ne bi za nobeno tako vpraSanje dobilo potrebne ve6ine. Dokler je taka ozkosr6nost in taka nevošljivost vladala v kozjanskem okrajnem zastopu, je res cestno vpraSanje kljub velikim naporom posameznikov stagniralo in se ni moglo bližati svojemu uresni6enju. To je bil pa tudi povod, da se je s tem pometlo pri zadnjih volitvah in da je dobil okrajni zastop bolj enotno sestavo. Sedaj prevladuje širše obzorje in uvidevanje, da je v s a k a cesta v okraju potrebna, ki bo pripomogla, da se o kraj odpre javnemu proraetu in se v gospodarskem oziru okrepi. To je sedanji okrajni zastop tudi prec v svoji prvi plenarni seji dne 10. januarja t. 1. dokazal, ko je enoglasno sklenU, da je treba celo vrsto cest zgraditi, in sicer po dolo6enem redu v soglasju z denarnimi razmerami okraja. Pri tem se je povdarjalo, da se naj gleda enakomerno na koristi celega okraja, ne pa samo na separatistične želje te ali one skupine interesentov. Določile so se potem v popolnem sporazumu vse cestne proge, ki se bodo morale v bodočnosti zgraditi. Poro6ilo tega sklepa se je potem nemudoma vposlalo deželnemu odbcru s prošnjo za podporo od strani deželnega stavbenega urada in za potrebne direktive. Dolgo časa ni bilo odgovora. Dne 22.|sušca je okrajni odbor zopet urgiral odgovor deželnega odbora, in ker zopet ni bilo odgovora, je dr. Fr. Jankovi6 osebno interveniral pri deželnem odboru. Pred kratkim je kon6no okrajni odbor vsprejel slede6o rešitev naše prošnje, katero Iio6era v celoti objaviti, ker se iz tega odgovora zrcali ne samo naš na6rt, ampak tudi vse težave, ki so z njegovo izvršitvijo združene. Pozabiti pa tudi ne smemo poudarjati neugodni politi6ni položaj dežele in dejstvo, da je popolnoma izklju6eno, da bi naš priznano ubožni okraj zamogel te ogromne svote nositi sam, ampak navezan je v prvi vrsti na deželno in državno pomož. G. dopisnik ,,Narodnega Lista" seveda nima tega pomisleka, ker menda sam nobenih doklad ne plačuje; mi pa moramo biti drugega mnenja, kar zopet naŠ odgovor deželnega odbora dokazuje. Tudi iz tega vzroka kaže ga objaviti. Glasi se: Okrajneinu odboru v Kozjem! Oziraje se na vaše vloge od dne 30. Janimrja 1910, St. 174, 275 in od 22. suSca 1910 k štev. 174.275. se okrajnemu odboru naznanja slede6e: Neobhodno potrebno je, da se komunikacijske zveze okraja razširijo v svrho gospodarskega povzdiga, ali bolje re6eno gospodarskega odprtja okraja. Predloženi cestni na6rt je zelo dalekosežen, posebno, 6e se upoštevajo potrebne investicije in obseg tehni6ne izvršilve. Žalostni denarni položaj okraja zahteva v prvi vrsti, da 36 jasno dolo6i, s katerimi denarnimi sredstvi se ho6ejo vsi ti na6rti izvršiti. Dolo6iti bo treba dalje važnost nameravanih cest, treba bo vzeti ozir na lokalne razmere in šele pod uplivom vsega tega določiti, v katerem redu se naj cestni načrt izvede. Po teh določilih bode deželni stavbeni urad pri6el s tehni6nimi deli, v kolikor ima na razpolago potrebnega osobja. Dosedanje izkušnje s projekti, izvršenimi od civilnih inženirjev, niso namrefi bile ugodne. Popraviti so se morale temeljito, kar jerv6asih stalo mnogo 6asa in Še ve6 denarja. V svrho dolo6itve podrobnih na6rtov ne bi bilo treba že sedaj oskrbeti temeljito inštruiranih in vsled tega dragocenih projektov in prora6unov, ampak isti se naj polagoma pravo6asno izdelujejo v istem obsegii, kot napreduje vsa cestna akcija. Najvažnejša proga vseh nameravanih cest bi bila zveza Lesi6ne z južno železnico 6ez Prevorje. Radi te ceste, ki bi se zgradila kot cesta II. razreda, je v prvi vrsti treba dose6i sporazumljenje s šmarskim okrajem, ki bi moral cesto nadaljevati in jo v lastnem okraju oskrbovati.. Vsa cesta bi bila približno 14 km dolga, od teh bi 11 km odpadlo na kozjanski, 3 km pa na šmarski okraj. Stroški bi, ker se je delo zelo podražilo, znaSali okoli 250.000 K, ostalo pa Šmarski okraj. Vsaj deloma bi se pri zidanju te cestne proge zamogel uporabiti že izdelani na6rt civilnega inženirja Lindauerja, ki se od Lesi6ne razteza do Lopace. Na vsak način bi bila ta cesta med vsemi nameravanimi najvažnejSa. II. Kot druga to6ka pride v sinislu poro6ilaokr. odbora v poštev preložitev ceste iz Podsrede vi St. Peter pod Sv. gorami iz Stope6nega v dolino Bistrice. Dolžina znaša 4.5 km, stroški z ozirom na tehni6ne težave 120.000 K. Teren si je komisija okrajnega zastopa že dne 11. junija 1907 pod vodstvom deželne< ga inženirja ogledala in traso dolo6ila. III. važna cesta bi bila ona II. razreda iz Gorjan čez PeCice v Mo6nikov graben, kje/ bi se nadaIjevala od brežiškega okrajnega zastopa do Zdol, kjer bi se združila s cesto 6ez Zgornjo Pohanco. Radi te ceste se je vršila komisija dne 12. aprila 1908. Na kozjanski okraj bi od te proge padlo 6.5 km s stroški 100.000 K. Za temi najvažnejšimi in najnujnejšimi nafirti bi prišle pozneje še v poStev slede6e ceste: cesta II. razreda iz Golobinjeka 6ez Sv. Filip-Vera6e v Zusemsko Loko, 11 km dolBa, s skupnimi stroški 200.000 K, od katerih bi kozjanski okraj prevzel 160.000, šmarski 50.000 K; spremenitev sedanje občinske ceste iz Starega trga v Pilštanj v cesto II. razreda. Dolžina: 1 km, stroški: 10.000 K; preložitev Srebernika na cesti I. razreda med Polj6anami ia Brežicami. S tem delom bi se moralo toliko 6asa po6akati, dokler ni železniško vprašanje ; definitivno rešeno. Stroški bi za 0.70 km znašali 25.000 K in ne, kot se je spo6etka poročalo, 250.000 K; cesta II. razreda iz Bu6 v Polje v dolžini 3.2 kmi s stroški 60.000 kron; cesta II. razreda iz Pod6etrtka v Olimje. Cesta bi bila 3.2 km dolga in bi stalai 50.000 K. Po tem cestnem programu bi zgradil okraj 43.1 km novih cest s skupnim približnim prora6unom 815 tiso6 kron, j od katerih bi pa odpadlo 100.000 K na Šmarski okraj. Jasno je, da bo izvršitev teh projektov težavna, ker so linancijelne .razmere okraja neugodne. Vsled tega bi kazalo le, da bi se ves načrt počasi — ena cesta za drugo — izvršila. Iz tega vzroka se Še enkrat poudarja, da podrobni na6rtv takoj sedaj ne bi bili umestni, ker bi bili predragi, ker bi bil operat prevelik in bi razni dogodki lahko načrte prehiteli. Opomni se tudi, da bi stroški podrobnih načrtov, izvrgenih po kakem civilnem inženirju, znašali 15.000—20.000 K, le polovico tega pa, če jih izvrši deželni stavbeni urad. Stevilke za posamezne prora6une so sedaj napovedane le na podlagi sploSne cenitve in se podrobni proračuni seveda pridržijo. Vendar je služila kot podlaga misel, da bi bile ceste 5 m Široke in tako sezidane, da bi se lahka vzdrževale. Okrajnemii odboru se končno ukaže, da pri6ne s potrebnimi pogajanji za podrobne na6rte, da napravi formalni sklep in izvrSuje vse v soglasju z deželnim stavbenim uradotn. G r a d e c , dne 21. aprila 1910. Za deželni odbor: Edmund grof Attems. Iz tega poročila je razvidno, kaka krivioa se je delala našemu okrajnemu zastopu, 6e se mu je očitalo, da drži roke križem. Res je pa, da se taki veliki naCrti s temi ogromnimi stroški ne za6nejo lahkomiselno in da se delo izvrši na način, ki naših ubogih davkoplafievalcev ne bo preob6utno zadel. S to zavestjo bodemo započeto delo nadaljevali. V kratkem se sklifie seja okrajnega odbora, ki bo v smislu izvajanj deželnega odbora sklepal in pričel s trasiranjem. b Nove opgle v PiSeoah. Predzadnjo nedeljo se je vrSilo slovesno blagoslovljenje novih prgel v Pišeoah, ki jih je postavil mariborski mojster Brandl kot svoje 79. delo. Farani se radujejo milega in mogoCnejra glasu novih orgel, dočim so morali doslej poslušati strajno nerabne stare orgle. Tudi veŠCaki y glasbl so bili o novem delu, ki je obenem prelep kras farne cerkve, polni hvale ter so Pišečanom 6estitali, da so si po skrbi 6. g. župnika in po darežljivosti zlasti nekaterih velikih dobrotnikov nabavili tako lepe orgle, ki naj rocl za rodom vnemajo k pobožnosti in jim pomagajo slaviti Bo#a. b Dob4o pri Planini. Dragi prijatelj! Sr6na hvala za tvoj ljubki spomin v ,,Narodnem Listu"; drugič boš pa gotovo prijel v ,,Narodnem Listu" onega narodnjaka iu štajercijanca, katera sta si velika politi6na in osebna prijatelja, ki pa že nista bila leta pri spovedi in službi božji. Ce ti govoriš o spovedi, je ravno tako resno, .kakor če bi postavil kozo za vrtnarico. Ker je eden s teboj v najbližnjem sorodstvu, ti ga ne imenujem, da ne žalim tvojega 6istega značaja in narodnega ponosa. — Tvoj ljubljeni Grother. b Podsreda. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 26. rožnika dve predstavi. — Sedeži po 60 vin., stojiš6a po 60 vin., stojišča po 30 vin. Cisti dobi6ek je namenjen ,,Slovenski Straži", zato vabi k obilni ucleležbi odbor. Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg, Gornjigrad. Kandidat Slov. kmečke zveze je: dr. Karl Verstovšek, c. kr. profesor, Maribor. Volltev Jc v pondcljeK, dne 4. Juilja ,910. Sv. Mlklavž pri Slovenjgradcu. V naši stari šoli se je vršilo ' v nedeljo dne 19. t. m. ' po ranem sv. opravilu zborovanje S. K. Z. Poslanec Pišek je govoril o delovanju katoliške kmečke in liberalne stranke. Na programu Slovenske kmečke zveze kandidira dr. K a r 1 V&rstovSek, ki ga govorruk toplo priporoča. Razven enega liberalca so se vsi izrekli za kandidaturo dr. Verstovšeka. St. Vld nad Valdekom. Ob krasni udeležbi se je vršil tukaj zadnjo nedeljo volilni shod. Poslanec Pišek je v lepem govoru razložll zbranimi' poslušaleem program in delovanje S. K. Z. jler,' priporo6al njenega kandidata dr. Karola VerstovSeka. Navzo6i volilci so obljubili, da bodo dne 4. julija vse storili,' da zmaga kandidat S. K. Z. dr. Karl Verstovšek. Pernlce. Tudi pri nas smo imeli shod, menda prvi politični shod sploh. Vršil se je v6eraj, dne 16. t. m. po svetem opravilu. Obiskal nas je dr2avni in deželni poslanec dr. KoroŠeo' ter nam na shodu opisal bodoče naloge državnega zbora, Kandjdatura rdr. Karla VerstovŠeka se je odobrila in soglasno sprejela. Gornjlgrad. Dne 119. t. m. po ve6ernicah se je vršil •' v župnijskih prostorih volilni shod kandidata za državni zbor, g. dr. Karola iVerstovšeka. Gospod kandidat je prav lepo razvijal program Kme6ke zveze, ki je njegov program. iV osebne re6i se n,i spuŠfial^ kakor delajo napredni govorniki. Obljubil je le eno, da hoče delati za kmečke koristi. Zborovalci so njegorfm; besedam prav pazljivo sledili, f kakor tudi besedam deželnega poslanca g. Terglava.. \Soglasno se je izreklo zaupanje '¦ poslancem Kme6ke zveze in soglasno ' se je sprejela kandidatura' g. dr. Karola Verstovšeka. (Trije pristaši napredne stranke, ki so prišli na shod, f si niso upali vzdigniti rok, ko je predsednik zborovanja, župnik iz Nove Stiite G. Ferme, pozivljal, naj vzdignejo roke oni, kj so nasprotni. Oe tudi si napredna stranka hoče pomagati na vse viže, vendar vse kaže, da bodo v gornjesavinjski dolini volitve tako izpadle, kakor navadno: Narodno napredna stranka, mi te ne maramo! Bočna. Zadnjo nedeljo se je vršil pri posestniku Zagoženu shod S. K. Z. Predsedoval je shodu g. župnik Potokar. Deželni poslanec Terglav je poročal o delovanju v deželnem zboru. Kot drugi govornik je nastopil kandidat dr. Karl VerstovŠek. Razvijal je svoj program, ki je našel pri vseh volilcih popolno priznanje. Govorili so tudi drugi volilci, med njimi g. Ru6igaj, ki je izražal želje volilcev gornjegrajskega okraja. Poslancem S. K. Z. se je izreklo popolno zaupanje, Dne 4. julija bodo vsi šli na ivolišče za kandidata S. K. Z. dr. VerstovSeka. Nazaret. V lepem §tevilu so se zbrali volilci pretečeno nedeljo pri g. Turnšeku, da slišijo svojega kandidata. Shod je vodil posestnik g. Dobrovc Mat., po dom. Kranjc. iBegede kandidata dr. V e r s t o vS e k a so napravile na navzo6e najboljši vtis in so vsi sklenili, na dan volitve zanj glasovati. Deželni poslanec g. Terglav je govoril o neznosnem postopanju nemške večino v deželnem zboru, Cigar poaledioa je bila obstrukoija poslancev S. K. Z. Deželnim poslancem S. K. Z. se je izreklo popolno zaupanje. s Staritrg pri Slovenjem gradou. Priprost kmet sem, pa toliko se le spoznam in presodim svoje tovariše-kmete ,v drugih oMinah in okrajih, da ne bodo Šll na limanice tem oeljskim advokatom, ki nam udinjajo Katza. Mi moramo držatl s Kmečko zvezo, ki nas združuje. Kakor ]a zmagal dr. VerstovSek prl de- želnozborskih volitvali, tako bo zmagal tudt sedai.: Le poglejte si možje, kdo pa dela za Kaca ? Tisti Kralj iz Smartna, s katerim je Katz vedno v tesni zvezi; ali se še spominjate možje iz Smartna, kako sta ravno ta dva govorila v krCmi blizo cerkve, tako, da je bilo vseh sram. Podržana pa mi poznamo vsi v slovenjegraškem okraju. Ta vneti neodvisni kmet ie vendar že ve6krat rekel: ,,Kmeta mora tepsti", nadalje, ,,Zakaj kmeta u6iti, naj bo neumen, kako bomo pa mi kšelte delali." Drugih njegovih besed pa&, nikakor no6emo navajati, ker so prehude. Jaka Vre6ko, veliki vodja Narodne stranke, bo dobil tudi svoj zaslužek; ž njim se sploh ne pe6amo; ali so to možje, na katere se naj mi kmetje naslanjamo! Nikdar, predobro jih poznamo. Zato gremo dne 4. julija vsi na volišee in volimo dr. K. Verstovšeka. s Razdor pri Slovenjem Gradcu. Volitve so pred durmi. Cas je , da tudi mi malo pomislimo, koga bomo volili: g. Katza ali g. Verstovšeka ? Oglejmo si imenovana gg. malo od bližje, da ju moremo bolje spoznati. Najprvo g. Katza. Pisec tehi irstic pozna g. Katza že 12 let, toda ni še ni6 slišal o tem, da bi bil on kak vzoren kmet, dasi mu sredstev za umno zbol]šanje svoje kmetije ne manjka; ni še ni6 slišal, da bi si g. Katz prizadeval Ijudstvo izobraževati. Pa6 pa je slišal, kako lepo se je g. Katz kot šmartinski župan ob priliki jiladeniškega shoda na Homcu lani, dne 1. vel. srpana proslavil, ko je prepovedal točenje pijače, naj bo že katere koli vrste. Iz tega pa6 lahko vsak posname, da se g. Katz nikdar ne bo potegoval za priprosto ljudstvo, ampak za svoje pristaše; toda sladkati se ljudstvu, kadar bo on ljudi potreboval, to bo pa6 še znal. — Kaj pa druga, za te volitve važna oseba, kandidat K. Z., g. dr.. Verstovšek? O njem ve pisatelj tega dopisa ravno nasprotne lastnosti. Davno, predno ga je spoznal po obrazu, ga je poznal po slovesu, koliko se imenovani gospod trudi, da bi se slovensko Ijudstvo izobrazilo v dobre, zavedne državljane in dobre Slovence. Kjer je treba dobrega govornika in se ga poprosi, g. dr. Verstovšek gotovo ne odreče, če mu je le koli6kaj mogoče vstrefil. In kakšni so njegovi govori! PosluSalci bi ga kterikrat radi poslušali po cel poldan, tako poljudno, razumljivo ia prepričevalno zna govoriti. Toliko se danes lahko re6e: Ako volilni okoliš: Gornji grad— Šoštanj—Slovenji gradec—Marenberg izvoli g. Katza za poslanca, postavi s tem kozla za vrtnarja. Njega naj volijo tisti, ki z volilvami ni6 ne izgubijo, pa tudi nič ne pridobijo drugaCe, 6e svoj glas za Judeževe groše prodajo. Vsi zavedni katoliški Slovenci, vši zavedni slovenski kmetje, vsi dobro misleči in pošteni posli in delavci, katerim je kaj mar za slovensko narodnost in katoliSko vero, pa na dan volitve na volišfie, in volite kandidata Kmečke zveze, g. dr. Karola Verstovšeka. s Šmartno pri Slovenjemgradcu. Mi se kar ni6 ne 6udimo, 6e slišimo, da je g. Katz v objemu s &tajerčijanci in nemškutarji. Tudi to nas ni nikakor iznenadilo, da je veliki nasprotnik Slovencev Dittinger govoril na shodu Narodne stranke. Mi Katza poznamo, da je ravno tak, kot so najzagrizenejši Štajerfiijanci. Le en slufiaj! Katz je župan pri nas. 2e ieta 1907, 11. avgusta, se je sklenilo slovensko uradovanje v občini, Mislite, da se župan Katz tega drži? V rokan imamo dopisnico od 21. decembra 1909: An den Verzehrungssteuer-Abfindungs-VereSn AVi^ndiscligraz. {Pečat obfiine Smartno z opombo: Dienstsache.) Zufolge SHzungsbeschlusses ' des Gemeinde-Ausschusses St. Martin b. W. G. ist die Einhebung eines 15% Zuschlages itd. beschlossen worden. Ivan Kac. — Slovenski volilci, sami sodite, )6e gremo v boj za filovenskega ali šta]erčijanskega kandidata! s Legen. Prideta v nedeljo po cestt dva moža posestnika iz Smartna in se pogovarjata o kandidatu Kacu. Zanimiva je bila sodba teh mož. Odreže se na kratko eden in pravi: Za božjo voljo, Ikako pa niisliS, da bode ta naš župan nas zastopal na Dunaju. Saj vendar vsi vemo, da Še za župana ni. Kadar je skliceval pred cerkvijo, smo se vedno jezili, ker ga nihfie ni razumel, kaj je mrmral. ^si vidimo sedaj, da je Še Salamon boljši, ' katerega vsaj ^azumemo. Kako bo pa Katz govoril' na Dunaju, >co se mu že hlafike tresejo, ,6e kaj sliši o tera. s Oolavabnka. Pri nas!ho6ejo zmotiti kmeta in volilca liberalni agitatorji. Toda nimajo vspeha. Mi se Se dobro spominjamo, kako so napadle pred tremi leti na tolovajski naCin najete nerazsodne trope ljudi našega priljubljenega in spoštovanega Plesnika iz Legna. Vse je vodil tedaj Kac, ki je prišel posredovat radi shoda. Kdo bi si mislil tedaj, da bo prišel ta Kao za kandidata, ki je pred tremi leti pono6i ob 11. uri nosil bandero samega veselja, da je Ježovnik zmagal. Pri volitvah mu bodemo mi lepo pokadili za te čine in oddali glasove za našega delavnega deželnega poslanca g. dr. K. VerstovŠeka. s Podgorje. Žlahta ne bo volila kandidata Kaca, tudi sorodniki in bratrani ne bodo volili, tako so se sami iziavili. Vprašali bodete, zakaj pa žlahta ne bo volila, ker ga potem tudl mi ne morerno. Zato ne, ker 1. ni zmožen za tOi nima dovolj razuma za to; 2. je pod komando generaia dr. Kukovoa; 3. dela za N. straoko, s temi lažnjivimi, poliujšljivimi in brezverskimi liberaloi in njihovimi časopisi. »Narodni List" poroCa, da se je due 12. t. m. shod pri Rogini mirno vršil. Res je, toda mirno zaradi tega, ker so Podgorjani pametni možjo, pristaSi S. K. Z., ki se noCejo 3 takimi neolikanci, kakor so ti narodni strankarji, prepirati. Podgorjani imajo paC več možgan, kakor Kao Kukovec in Kralj skupuj. General Kukoveo in ageut Narodne stranke, KralJ, sta, kaj hvalisala in siik&la Kaea. Ko bi ga Podgorjani ne poznali, bi morebiti kaj Romagalo, pa Podgorjani ga bolj poznamo, kakorvsi, zato ga tudi voiiii ne bomo. s Velenie. V Velenju je doživela Narodna stranfcai popolen poraz. V nedeljo ot> 8. uri je bil napovedan volilni shod v Ježovnikovi krčmi, ki se pa n i vrSU< ker ni bilo poslušalcev. Kaj takega pa še ni bilo. liansko leto je imel dr. Boži6 na shodu vsaj naše ljudj, ki so mu oporekali in dali vsaj priliko kandidatu, da je mogel govorith Dr. Lipold pa, ki je prišel govorit za Ivana Kaoa, niti toliko poslušalcev ni imel, da bi se mogel shod vršiti. Sedaj mora vendar Nar. stranka spoznati, da ji je pri nas, ,'kakor njenemu tandidatu, popoinoma odklenkalo. Te stranke ne smatra nihCe ve6 resnini. .Cetudi so bili lepaki, vabe5i na ta shod, nabiti na vseh koncih, se vendar naši ljudje za ta shod niti zmenili niso, in zna6ilno je to, «ia še najbližji sosedi niso o kakšnem shodu v, nedeljo zvečer ničesar vedeli. Vse sleparstvo z »neodvisnimi" kmeti in ,,kme6kiin" volilnim odborom ne pomaga ve6 Narodni stranki, Res, vsa 6ast velenjskim ob6anom, ki so na tako dostojen na6in pokazali svojo zavednost, da so te liberalne strankarje popolnoma prezirali. s Shod pri Hrovatu izven Velenja, ki je bil napovedan za popoldne, pa ne vemo, ali in kako se je vršil. Dozdaj Še ni bilo mogo6e zvedeti. Dva u6itelja ata šla menda; na ta shod, in pa šentiljski dohtar, ki je zadnji6, kakor se sliši, govoril tudi na Janškem shodu. Cudimo se, da je že pozabil na svojo preteklost in si upa še v javnost. Drugi6 mu pokličemo maraikaj v spomin. Morda zvemo še kaj o slavi tega shoda pri Hrovatu. Velika je morala biti njegova slava, ker je znani liberalni agitator Lojz ležal v nedeljo popoldne v cestnem jarku tam nekje pod Hrovatom. Narodnim agitatorjem se še najboljŠe godi, ker ti pijejo pred volitvami in po volitvah, naj kandidat zmaga ali pade. Skoda le, da ni kandidat Ivan Kac sam priŠel na ta dva shoda, kjer ni bilo trebai ni6 govoriti. Primernejših shodov zanj si ne moremo misliti. Ja, Ivan Kac bode lahko mol6al tudi — kot poslanec. Za- 10 bomo že poskrbeli; ker sicer bi prišel v tako zadrego, da bi moral še na Dunaj mestoi sebe poslati kakšnega celjskega dohtarja in potem bi moral poloTico dijet, katero je baje revežem obljubil, ,dati celjskim zastopnikom. s Iz veleniske okolice. Pri nas se za nasprotnega kandidata nih6e ne, zmeni, razen nekaj nemškularčkov, liberalcev in demokratov, ker to pri nas ob volitvah zmiraj skupaj drži. Naš kandidat pa je dr. K&rol VerstoyŠek, deželni poslaneo, ki je nam nad vse^ priljubljen, ker vemo, kako je delaven in zmožen in vnet za naš blagor, kar je že dosedaj pokazal s svojim delovanjem. Zato vživa neomejeno zaupanje, in to se bode sijajno pokazalo na dan 4. julija. To si Stejemo v 6astno dolžnost, da damo ta dan največ glasov dr. Verstovšeku v velenjski ob6ini, kakor smo jih dali največ v celem okraju ob deželnozborskih volitvah. -- Torej na delo vsi vrli občani velenjski. s Skale. (Narodna stranka snubi tudi pri sooijalnih demokratih.) Od Katzove strani se je pogaja1q tudi z Lappom, posestnikom premogokopnih jam. Katz se neki baha sam v, slovenjegraškem okraju, da mu je Lapp obljubil obilo glasov. Lapp je nemški protestant, ki je zadal posestnikom Saleške doline že dovolj hudib. udarcev. To vedo dovolj povedati Sale&iSani. V narodnem oziru je pa najve6ji nasprotnik Slovencev in hoče na vso silo Širiti nemštvo. S takimi velepodjetniki se brati sedaj kandidat Narodne stranke, Katz; to pa6 kaže dovolj za delavce in posestnike, da tak poslanec ne bi imel za delavca pravega arca, ki se brati s podjetnikom. Toliko pa je tudi goitovo, da delavci ne bodo posluSali pri volitvah g. Lappa, ker so samostojni volilci. s Soštani. ,,Narodni Dnevnik" se še vedno laže, da nima Narodna stranka in njen kandidat Katz zveze z nemškutarji. Nekateri Soštanjski veliki Nem«i pa očitno govorijo o tem, da se morajo potegovati za Katza. Torej so le vendar celjski gospodi6i snubi- 11 tudi pri teh. Le naprej tako do propada! iSlovensko ljudstvo se bode maš6evalo nad propalimi izdaiicami celjskih klakerjev. o Iz Nove Stlfte pri Gornjem gradu. «Narodni List" in »Narodni Dnevniku poročata o volilnem sho¦<Iu v Novi fetilti. Pred vsem izlijeta jezo na župnika Fermeta, ker je baje zabranil, da se shod ni vršil prl g. Golobu. Cast g. SavinŠeku, po dom. Golobu, Sa je vsiljivim Celjanom odrekel svoje prostore. Kaj bodo Se-le gg. naprednjaki reklit 6e zvedo, da je bil tndi g. Sem silno nevoljen, ko je zvedel, da se je vrgil shtid v njegovi gostilni brez njegove vednosti. Kam bode potem g. nadu6itelj Kelc hodll gasit in hladit svojo jezo nai župnika. K Golobu ne gre vefi, se je bojda zaklel, ker je tam že dovolj vina zastonj popil, k Semu ali Slonu tudi ne bode mogel več iti, posebno fie g. Sem javno izpove, da obžaluje, da so se njegovi ppostori porabili za napredni shodj (mi bl mu to na vsak na6in svetovali, da ne bi kako njegova obrt trpela), potem bo treba vsak dan marširati v St. Miklavž k Muzu, da ga Še kdo posluša. Na shodu je bilo nekaj kraniskih kubikarjev, nekaj žensk, ki so priSle juho jest, nekaj naših somišljenikov, ki sa imeli oprav, fce v trgovini, potem pa razven celjskihf dohtarjev nadačitelj Ivan Kelc in njegov nadebudni sin Milan, nadalje g. Matevž in gospod Laznikov, stari Huber in, in, in ne vemo, kaj bi Se povedall. Ko bi se imelo glasovati, se je vzdignilo 5, reci pet rok. Protiglasovanje je g. Ivan Kelc že kar zamu6kal. Govorniki so se jezili, ker se je v Gornjem gradu osnovala: «Km. iiranilnica in posojilnica", kamor se zda| steka kmeč- ki denar, — res za zjokat, i da ni obstala liberalna pašnaj zadruga, da dajo ljudje župnikom, kaplanom, organistom in mežnariem glasovnice izpolnit, in zatrjevalo se je, da bode Kac na Dunaju vzel le dijete po 20 K za se, a 6000 K na leto plaCe, katere pa poslanci ne dobijo, bode pa pustil. Bolj se ljudi ne more imeti za norca. Prav se bode govorilo dne 4. julija. c Nova Stlfta pri .Gornjemgradu. Po kon6anih zadnjih državnozborskih volitvah je ,,Narodni List" nesramno napadel vrla novoštiftska dekleta. Dekleta! Odgovorite mu sedaj na to nesramnost s tem, da z vso mogo6o navdušeno zgovornostjo agitirate za kandidata Kme6ke zveze dr. Verstovšeka. Pokažite, da aiste zveste samo Mariji, ampak tia ste tudi navdušene Slovenke, zveste zmiraj svoji domovijii, in da se ne bojite onih, ki znajo samo psovati in pa po gostilnah neumnosti prodajati. Vaše geslo ie: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! c Iz mozirske okollce. ,,Narodni Dnevnik" in ,,Narodni List" se hvalita, kaka udeležba je bila na shodu Narodne stranke dne 12. t. m. pri Stren6anu, po domače Grabnerju v Mozirju. Resnici na ljubo bodi povedano, da se tega shoda ni udeležilo 50 volilcev, marve6 le 35 ljudi, in Še med temi je. bilo nekaj otrok, 3 ženske in 7 naših. Prvi govornik dr. Lipolcl je razlagal, da iina vsak pravico voliti, ki bo dne 4. juliia 24 let star. Ta gospod ve gotovo več, kot vsi drugi, ker nam tega dosedaj Še nih6e ni povedal. Drugi1 govornik se nam je predstavil kot veleposestnik ia letotržec, ki je doma blizu Kaca. Priporo6al je Kaza, 6eš, da 6e bomo njega izvolili za poslanca, bomo lahko kar k njemu na dom prišli, 6e bomo kaj potrebovali; k dr. Verstovšeku pa ne bomo mogli hoditi, ker je preve6 oddaljen od nas. Nekaj malega je povedal tudi Ivan Lipold iz Mozirja. Govornik miliionar Pahernik je imenoval pristaše S. K. Z. farške podrepnike. Nek drug govornik je pravil, da so ,,Iarji ravbarji". Predsednik shoda Alojz Gori6ar je imenoval naše, pristaše ,,la6enbergarie". Kandidat Kac je povedal le malo besedi, ker dobro ve, da 6e se mol6i, se tudi govori. Ko da predsednik na glasovanje, da naj vstane, kdor ni za Kaca, vstaneva midva z Lekšetom. Vernik zahteva, naj povem, zakaj nisem za Kaca. Ko pa za6nem govoriti, mi predsednik kar naenkrat vzame besedo. Gg. Praprotnik in, Vernik nagovarjata predsednika, naj mi vendar pusti govoriti, a komaj za6nem o poslancih Narodne stranke, mi predsednik zopet odvzame besedo. Lekše opomni nato, da se postavlja kme6ki kandidat, a se kmeta niti govoriti ne pusti. — Neki Strucelj. s St. Andraž pri Velenju. Poro6en je bil dne 13. t. m. vrl mladeni6 Lovro Lavrinc, posestnik pri sv. Jederti nad Laškim, s pridno kmečko deklico Fr. Leonardi, ki je bila članica Marijine družbe. Kako je bila nevesta priljubljena pri svojih družbenicah, je kazalo to, da so jo yse družbenice spremljale k poro* ki v belih oblekali in z veijci na glavi. Poro6il ju je bratranec ženinov, pre6. g. Ferdinand Lavrinc, župnik pri Sv. Juriju na Strmcu na KoroŠkem. Na gostiji na domu je nabrala družica Trezika za obmejne Slovence 10 K 20 vin., kar je posebno livale in posnemanja vredno. Novoporočencema želimo obilo sre6e in božjega blagoslova. ~ Vesfnik mladinske orjanizacije. DekllSkl shod v St. Jurju ob južni železnici. Izredno veli6astno se je izvršil dekliški shod v St. Jurju ob juž. žel, zadnjo nedeljo, dne 12. junija. Nad 1400 deklet je prihitelo od vseh strani na shod. V procesijah z družbenimi zastavami so prišle dekliške Marijine družbe iz Ponikve, Dramelj, Smarja, Teharja ter dekleta iz Slivnioe, z njimi župnika Kreft in Ogrizek, ter kaplani Sinko, Dvoršak in, Vedečnik. Pri Šoli so doma6a dekleta vsprejela vse došle in se je velikanska procesija od tam pomikala v cerkev. Pridiga je bila zunajj cerkve. Župnik Gomilšek je z vneto besedo opominjal mladenke, kako naj 8uvajo svoj sr6ni dom, v njem nedolžnost, kako naj branijo katoliški dom, naj bodo verne, kako naj Ijubijo slovenski dom, vse njegove lepote, med njimi 5eŠ6enje in podpiranje Brezmadežne, ki varno vodi v nebeški dom. Po slovesni sv. maSi domafiega župnika, pri kateri je lepo popeval domači mešani zbor, je bil enourni odmor, ob 1. uri popoldne pa se je zaCelo veliko dekliško zborovanje. — Veliki prostor pred certvijo je bil hipoma napolnjen. Krasen je bil pogled na to ogromno množico deklet in drugega ljudstva. Zbor otvorijo gojenke teharske gospodinjske Sole s pesmijo nSIovenka sem." Prva govori doma6inka Marija Vrefcko besede iskrenega pozdrava in potem poprosi predsednico Z. S. D., da vodi zborovanje. 'Anica Kren nastopi, pozdravlja sliod v imenu 8t. Ilja in Z. S. D. in mu želi blagoslova božjega in pomo6i Marijine. Liza Grizold, gojenka teharske gospodinjske šole, lepo povdarja: Da s svojo organizacijo dosežemo namene, moramo iskati pomoči pri Mariji in pri Srcu Jezusovem. Se bolj gorefie častilke Marijine moramo postati in se posluževati pripomočkov, da smo ponos cerkve in domovine. Mar. Vrefiko (Smarje) umestnopovdarja: Le Marijina družbenka je prava Slovenka. CeŠ6enje Marijino in življenje v Marijini družbi usposablja mladenko za najplemenitejša verska in narodna dela. Bevo Cillka govori v imenu pilStanjske dekliške zveze: 5 ur dale« smo priSle. Trud je pozabljen. Na sho du se spoznavamo in znova navdušimo za na&e svete naloge. Zabrl FranfiiSka .(Ponikva) slavi delo Slom- šekovo. On je delal, da< ostane narod vdan cerkvi ia zvest svoji domovini. Po tem vzgledu delujmo tudi mladenke. Gajšek Ter. ŁTeharje) v imenu dekliške Marijine družbe razvija: Na tri reči snao poaosne Teharčanke 1. na krasno cerkev, 2. na slavno zgodovino in 3. na gospodinjsko šolo; dve zvezdi imamo v teharskem grbu, dve zvezdi naj svetita tudi vsem Slovenkam: ljubezen do Boga in domovine. Alia Deu6man (Dramlje): Marijine družbe so prekoristne, kdor je zoper nje, nas hoče pokvariti, to pa je zlasti liberalno 6asopisje. Temu napovejmo neizprosen boj. Anica Kren (Št. Ilj) kliče navdušeno: Cuvajmo grobiš6e naših junakov vseh stoletij. Cela domovina je veliko grobiŠ6e. Nikdar naj ne oskruni tega grobišča tujec. .To bodi naša skrb. Prepotrebno je obrambno delo. Pravi obrambni delavci pa so le v naših! katoliških vrstah. Jera Turk (Smarje) deklamuje ,,Obmeino budnico". Ana Guzej (Kalobje) pravi: Hvala duh. voditeljem, ki nas navajajo, kako delajmo za Marijino 6ast in za slovensko doniovino. Marija Vre6ko (Slivnica pri Celju) povdarja: Slovenci smo nadarjeni. Porabljajmo krasne talente zlasti dekleta. Bodimo nad vse delavne za naše cilje! Ana Vehovar (Sv. Peter na Medvedovem selu) razloži, kako sodelujmo mladenke pri »Slovenski Straži". V vsaki župniji osnujmo podružnico, zbirajmo udnino, pou6ujmo narod o namenib. ,,Slovenske Straže", ljubimo, kar je naša narodna posebnost, podpirajmo le naše ljudi, nosimo se uriprosto, da bomo poštene, mo6na straža narodova. Kozar Marija (St. Jurij ob juž. žel.) deklamuje ,,Dekliško budnico". Marija Stritih. (Pilštajn) govori v imenu Marijine družbe, najve6je verske organizaoije slovenske. Le pod zastavo Brezmadežne ostaneino zveste hčerke Slovenije. Ana Kos (Sv. Ema) kli6e v imenu emške zveze: Združujmo se Slovenke proti Nemcem, ki so nam največ zemlje ukradli, proti odpadnikom in njih listu ,,Štajercu", pa tudi proti našim liberalcem, ki se vedno pohujšujejo nad; rečmi, ki so nam najbolj svete. Amalija Verk (Sv. Peter na Medvedovem selu) pravi: Kar je kopriva v cvetli6nem vrtu, to je liberalec (nemškutar) v našem narodnem vrtu. ProS s temi koprivami! Ne hodimo v nasprotne družbe, nasproti njim bodimo odločne — liberalec ne pozna dekliške 6asti — v zakon naj nobena ne stopi z liberalcem, se nobeden ne poboljša, vsi pa so surovi proti ženam, ki so našega mišljenja. Helena Matko pozdravi shod v imenu mozirske dekliške zveze. Ter. Sketa (Braslov6e) navdušeno povdarja: Pojdimo odlo6no naprej! Bolj nas napadajo, bolj bodemo delale. Nesebi6ne, vesele, složne, veliko dosežemo. In bali se nas bodo nasprotniki. Mar. Androjna (Sv. Jurij v Slov. gor.) govori: Ljubezen do Boga in do domovine nas je združila, ljubezen do skupnega dela nas vnema, kot sestre se ljubimo, zato se nam mnogostransko žensko delo gotovo posre6i. Pozdrave Še govore v imenu svojih' zvez: Matilda Novak (Sv. Križ tik Slatine), iu Franca Kitek (Studenice). — Izpregovori Še navdušene besede župnik Gomilšek: Vsa društva v bližini si osnujte dekliške zveze. Ljubite izobrazbo, zanimajte se za naše narodne razmere, izobrazite se primerno v gospodinjstvu in proste ženske lahkomišljenosti pojdite na delo. Veliko ga je v Z. S. D. in v ,,Slovenski Straži". — Se je bilo govornic, a 6as je dotekel, zato preiskreno zahvali predsednica A. Kren mladenko doma6e in od vseh krajev za udeležbo, želi najkrasneiših sadov in zaključi prelepi shod. Sv. Bolfenk pri Središ6u. Vedno, naprej! je naŠe geslo. Naše miadinsko gibanje in izobraževalno delo izvršuje naša S. K. S. Z. tudi v krajih, kjer se pred, letom dni še sploh ni dalo misliti na začetek. Pri Sv. Bolfenku pri SrediŠ6u se je vršil v nedeljo, dne 19. t. m. krasno uspeli shod tamošnje mladine. Po ve6ernicah smo se zbrali v prijazni hiši g. Munda; pozdravljala nas je vihrajoča trobojnica. Citalnična soba je bila natla6eno polna, čelo zunaj okrog hiše je bilo mnogo zborovalcev. Shod otvori domači g. Župnik. Sedaj so pa nastopili lantje; Zadravec Franc in Kocjan Anton, ter dekleta Haložan Mima, Kolarič Marija in Schonveter Bogumila. Vsi so nastopili tako dovršeno, kakor da bi bili že stari govorniki. Neustrašeni nastop mladih govornic in govornikov je izzval veliko navdušenje. — Imenom S. K. S. Z. je govoril nato Fr. Zebot iz Maribora, ki je v daljšem govoru slikal navdušenim zborovajcem veliko važnost naših izobraževalnih, gospodarskih in, politi6nih orLranizacij, navduševal je posebno še mladino za njene najlepše vzore. Opozoril je govornik zborovalce tudi na veliko potrebo narodno-obrambnega dela, ki ga izvrSuje ,,Slovenska Straža". — G. župnik in mladenifi Jos. Zadravec sta še ob koncu zborovalce navduševala k vstrajnemu boju in se zahvalila vsem, Shod se je mirno izvršil; navzo6ih je bilo tudi nekaj Iiberal6kov, ki pa so bUi zelo mirni. — Mladina je imela pripete svoje znake, na katere je zelo ponosna. — Mi gremo ponosno naprej! Jarenlna. Naša MDekliška Zveza", katera nekai fiasa ni ve6 delovala, se je zadnjo nedeljo, dne 19. t. m. zopet oživila. Do 150 deklet se je zbralo na shodu. Govorili so 8.. g. dekan Cižek, kaplan Lasbacher, !Anioa Kren in vefi jareninskih deklet. Dekleta so bila zelo navduSena za Dekliško zvezo ter posebno obljubila delovati za narodno obrambo. Narofiile si bodo tudi dekliške znake. Zivele jareninske Slovenke! Kamnlca. Kakor je bilo enkrat že naznanjeno, bo 3. julija v, Kamnioi velik cerkveni shod Marijinili družb bližnjih in oddaljenih. iSprejem bo, kakor lani, pri križu 66. Solskih sester in, 6e le mogoče, okoli 9. ure. Potem bo ob S10. Uha sv. maša, in tudi skupno. sv obhajUo, 6e bodo želele družbemoe. Ob desetihi pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne ob %3. uri zopet govor in slovesne večernice. Pridigovali bodo pre6. g. misijonar. Za skupen obed je vse preskrbljeno. Dobro bi bilo, 6e bi nam prednice iz posameznih župnij naprej na/nanile, koliko družbenic približno pride, da se vse redno pripravi. Tudi za dobra preno6iš6a se bo preskrbelo. Priromajte torej Marijine h6erke v obilnem številu po6astit svojo nebeško Mater! flajnovejše novice. Državni zbor. Poslanec Roškar je v v6erajšnji seji opisoval, v kako hudem položaju se nahajajo vinorejci. Izrekel se je proti naineravanemu davku na vino, ki bi vinarstvo naravnost uni5il. Pritoževal se je o pomanjkanju od oblasti pooblaS6enih stavbnih obrtnikov na deželi na Spod. Stajerskem' in izjavil kon^no! da bo njegov klub, dokler se slovenskemu Ijudstvu jne bodo dale pravice na gospodarskem in kulturnem polju, glasoval proti prora6unu. Sv. Križ pri Mariboru. Mladeniška in IdekliŠka zveza tukajšnjega bralnega društva priredita v sredo, na praznik sv. ap. Petra in Pavla, 29. t. m. popoldne po večernicah, v hiSi Jožefa Ma6eka na Sobru Štev. 8 predstavo iger: ,,Prepirljiva soseda" ali ,,BoljŠa je kratka sprava kot dolga pravda", in ,,'CaSica kave." Na vsporedu je tudi petjej in ( govor. Vstopnina enaša 40 v. Ker je 6isti dobi6ek namenjen ,,Slovenski Straži", se preplačila hvaležno sprejemajo. K prav mnogoštevilni udeležbi vljudno vabi odbor. Sredlšče. Tukajšnja Šestrazrednica priredi dne 29. t. m. v spomin stoletnice Stanka Vraza' šolsko slavnost. LJutomer. Predstavi Bralnega društva za ljii' tomersko okolico: ,,Nežika z Bleda" ter ,,V je6i" ste dobro izpadli. Dvorana je bila napolnjena ob6instva, ki je z živahnira ploskanjem poplačalo skrb in trud vrlim igralcem in igralkam. Sv. Peter na Medvedovem selu. Predstava Marijine igre ,,Dve materi" se je izredno posrečila. Mnogi so bili do solz ganjeni. V nedeljo, dne 26. junija se igra ob 3. uri popoldne ponovi. Petrčani in sosedje, pridite v nedeljo pogledat, nad vse boste zadovoljni! Polzela. Dne 21. t. m. so našli obešenega Fr. Flis iz So6ice. Dne 11. t. m. je svoje posestvo pro!dal, ter isti dan po raznih gostilnah popival. Od tega dne so ga pogrešali. ZapuŠ6a 9 ve6inoma nepreskrbIjenih otrok. Nemška ljudska Šola v Sevnici odklonjena! Deželni šolski svet je zavrnil prošnjo za ustanovilev nemške šole v Sevnici; poslaneo dr. Benkovi6 je prejel te dni tozadevno obvestilo. Energičen protest naših poslancev. &osebno deželnega odbornika Robiča in deželnega ^avarja namestnika dr. Jankovi6a in poslanca dr. Benkovi6a, je tedaj imel zaželjeni uspeh.