Dopisi. lz Gradca. (Slovenci brez pravicj VaS list večkrat kliče svojim čitateljem: «Proč iz Gradca, kajti Nemec nima srca za Slovenca!» Res bridko moramo večkrat občutiti Slovenei, da imamo s štajarskimi Neraci nekatere skupne urade in zadeve, pri katerih pa vlada jednakopravnost le glede na plačevanje, glede na pravice pa smo Slovenci popolnoma prezirani in zavrženi. To se }e do'kazalo tudi zadnji teden pri graškem nadsodišču. H graškemu nadsodišču spadamo Štajarci, KoroSei in Kranjci. Več kot tretjina &tajarske in Koroške in cela Kranjska je slovenska, in pravično bi torej bilo, da se pri tem sodiSču razpravljajo vse prizivne razprave za Slovence v slovenskem jeziku. Toda mi živimo v perijodi nemške, liberalne nadvlade! In v tej perijodi se slovenskemu jeziku ne smejo dati njegove pravice! Zato se tudi pri graškem nadsodišču ne vršč prizivne razprave za Slovence v našem jeziku temveč v nemškern.- Za zadnji četrtek, 23. junija je bila pri graSkem nadsodišču napovedana prizivna razprava o pravdi, ki se je pri ljubljanski deželni sodniji vršila popolnoma v slovenskem jeziku. Predsednik Ledenig pa otvori sejo v nemSkera jeziku in spomni poročevalca, naj prične razpravo. Toda v tem vstane navzoči slovenski odvetnik, dr. Krisper, ter slovesno ugovarja proti razpravi v nemškem jeviku. Njegova stranka je slovenska in ni dovolj zmožna nemščine, zato zahteva slovčnsko razpravo. Toda predsednik ni hotel ugoditi pravični zahtevi. Sedaj se obrne drugi slovenski odvetnik, ki je bil tudi navzoč, dr. Stor, do sodnega senata, naj on odredi slovensko razpravo. A tudi ni hotel. Razprava se je vršila v nemškem jeziku. To je bila čudna razprava! Stranke so bile tihe kot grob, o njih se je govorilo, a niso vedele kaj. Razsodba se je razglasila, a stranke niso vedele, kako je izpala. Nikdo jim ni hotel nemščine tolmačiti. Odvetnika dr. Stor in dr. Krisper pa nista hotela podpisati zapisnika, ker je bil nemški. Nečuveno je, kaj se vse počenja s Slovenci. Pri sodišču vendar hoče vsak človek vedeti, kaj se o njem govori, kako se presoja njegova zadeva. In Nemec res sme to sliSati, toda Slovenec nikakor ne. 0 njegovih rečeh se razpravlja v jeziku, njemu nerazumljivem. Ali je to pravično? Ali srao Slovenci samo za plačevanje tukaj? Ali nismo Slovenci polnopravni avstrijski državljani? — Ge pa uradnik ne ve jezika svoje stranke, proč ž njim, tedaj je nesposoben uradnik. Ljudstvo se vendar ne bo zaradi netalentiranih uradnikov učilo tujih jezikov. Zato Ijudstvo nima časa, ono mora delati, da preživi sebe in tudi svoje uradnike. GraSko nadsodišče se bo tudi moralo okleniti teh načel ter z ljudstvom občevati v njegovem jeziku. Ce pa tega noče, dobro, potem se naj izpolni vsakdanja zahteva Va- Sega lista: «Proč iz Gradca!» Za slovenske Štajaree, Korošce in Kranjce naj se ustanovi v Ljubljani novo nadsodišče ki bo pravično zahtevam slovenskega naroda. Nemščini se nočemo več klanjati! Iz Celja. (Zemljevid slovenske zemlje) pogrešamo kaj hudo; ne le da ga je treba slovenskim šolam, raznim uradora, ampak v sobi vsakega slovenskega bralnega druStva, v vsaki slovenski gostilnici, pa tudi v hisi vsakega zavednega Slovenca bi naj visel. Ali ni žalostno, da se med nami nahajajo taki, ki poznajo Drachenburg, Windisch-Landsberg, Horberg, Gurkfeld, Landstrass, ne vedo pa, kje je Kozje, Podčetrtek, Podsreda, Krško, Kostanjeviea; irnena, ki so slovenskim krajem dali Nemci, poznajo, lastnih domačih pa ne. Vlada, ki nara noče dati slovenskih šol, nam tudi ne bode skrbela za zemljevide; zatorej je bila izvrstna misel slovenskih narodnjakoy, izdati zemlievid slovenske zemlje. Tako velik in tako natančen bo, da ga je le med brati dobiti za 2 gld. Uže dolgo, menda 30 let Je, odkar je blagi Peter Kozler izdal tak zemljevid; sestavil je tudi imenik vseh krajev, nahajajočih se na zemljevidu, ter jim pristavil deželo, v kateri ležijo, in pridjal nemška imena, kjer jih imajo. To je bilo dobro, prav dobro, a izvrstno, namreč tako, da bi ne moglo biti bolje praktično, Se ne. Najčešče se pač zemljevid rabi tedaj, kadar se kaj čita, da se poišče dotični kraj. Imen je na zemljevidu na tisoče. Zatorej vzameS, če imaS Kozlerjevo delo, sedaj najprej »Imenik«, da izveš vsaj deželo, v koji imaš kraj iskati. Potem Se pa ti je vendar vso deželo z očmi križem prepotovati, torej par sto imen prebrati, dokler ne najdeš, česar iščeš. Andreejev atlas je v tem oziru bolje praktično urejen. Z«mljevid ie po črtah, naznanujočih stopinje in minote zemljepisne dolžine in širine, razpredeljen v raajhne čveterokote, izmed kojih nosijo vsi ob dveh tikajočih se robih znamke, recimo: prva zgornja vrsta čveterokotcev od leve na desno A, B, C itd., prva vrsta na levi strani od zgoraj navzdol a, b, c itd. V imeniku pa je pri vsakem kraju zabeleženo, v katerem čveterokotu ga je iskati; n. pr. Cd, Fc. Tako se vsak kraj najde hitro, in tako bi naj bil tudi ureien naš zemlievid. Odbor, ki ga oskrbuje, naj jemlje našo željo v poštev. Sv. Tomaž bl. Ormoža (Še enkrat »Bauern verein.«) Kaj smo pričakovali, to se je zgodilo, nemškutarsko društvo se je ustanovilo in je začelo delovati. Žalostno je, da se da mnogo kraetov premotiti od moža, koji je le orožje ormoških Nemcev! Seveda, ako trdi ta g. M., da ima društvo le zategadelj ime »Bauernverein«, da raore tudi od Nemcev dobavljati ranogo kron, a drugače, da je druStvo popolnoma slovenskega in narodnega značaja, je umevno, da se marsikateri zanima za to društvo. Toda nemškutarji ne bodo dajali kron le za ime, kakor trdi g. M.— o ne! — oni hočejo s tem mnogo več doseči. Dragi Tomaževčani, kaj hočejo doseči? Hočejo nas v nemškutarski tabor spraviti in nas prisiliti, da zatajimo naš raili raaterini jezik. Mi naj bi postali janičarje, sovražniki svoje lastne matere, naj bi zatajili naš slovenski značaj, naše stare šege, katere so že sto in sto let med nami Slovenci. Da g. M. te trgovine ne dela zastonj, je umevno, saj se sam baha, koliko mu bode »neslo«. A vendar je žalostno, da more mož, kateri se je komaj pri vojakih nekoliko nemščine navadil, postati sovražnik svoje slovenske majke. Možje, ne vdajte se, pokažite temu človeku hrbet, kadar yas sili, da bi pristopili k društvu in vas za krone berači. Dobro so pogodili tomaževski gostilničarji, da nobeden ne da svoje gostilne temu druStvu v porabo ; gotovo je to postopanje hvalevredno. Imejte vsi tako odločnost in kmalu bode izginil zadnji duh takega nemškega društva iz naSe mile narodne fare. To druStvo naj bi neki imelo tudi namen, vzbujati patrijotične čute do našega presvitlega cesarja, kakor se čita v pravilih društva. Da, ljubi Bog, ali smo mi Tomaževčani že res taki puntarji postali, da niti naSega svitlega cesarja več ne bi spoštovali ? Slabo mislijo ustanovniki društva o nas, bolj patrijotičnega naroda vendar na sveti ni, kakor smo Slovenci. Kakor se sliši, je «Bauernverein» tudi v zvezi z «Siidmarko.» Ali veste, dragi mi prijatelji, kaj pomeni to? Ne, ker ne poznate «Siidmarke.» To društvo nara je največji sovražnik, kar jih imamo v narodnem boju. Ono kupuje posestva slovenskih kmetov in naseljuje Nemce med nami, ter nas boče tako spraviti ob našo domovino. In to druStvo bode prijateljevalo z Bauernvereinom?» No tedaj pač razvidi lahko vsaki, kaj bode «Bauernverein» za nas. Sovražniku pa vendar ne bodemo šli v tabor! Mnogo bi vam še pisal, pa saj bodemo, dragi Tomaževčani, v kratkem sliSali pri zborovanju političnega društva več. Pridile takrat polnoštevilno! Na svidenje! Savski.